Političen list za slovenski narod. z* u Po poiti prejeman vetje: leto predpUtM 16 (14., U. pol let* 8 (14., u telrt l*u i »14., n jeJea naiee 1 (14 M kr. V administraciji prejeman valje: leto 18 (14* m pol leu 6 fld., u 4etrt lita S (14., u jeden meeec V LjaMJani na dom poeiljaa valja 1 (14. 2« kr. ▼•« na leto. Poeaaant Herilke po 7 kr. |,||H | 1 (14. | ....... 11 -' -'iim.JHi-e.lL lil H i I...LUU, Narečnim« !■ eiaaalla (i e »ara te) vaprejeaa aprevalltve ta ek«p«41elja v „KeteI. Tiskani" Eepiterjeve mllee it. 3. Rokapiai m ■• vračajo, nefrankovana piaaaa ae »prejemajo. Vr*4aiitra je v geaeal&klh ali tak it. 2, I., 17. lakaja reak dam, levienUi oedoije ia premike, ob pel 6. ari popoldne. Vredništva t • 1 • f 6 n - i t • v. 74. £tev. 189. V Ljubljani, v soboto 19. avgusta 1899. Letiiilt XX VII razpotju. Bliža se čas, ko se navadno shaja državni zbor. Javno mnenje se bavi z vprašanjem, ali je sploh mogoče redno parlamentarno delo. Nemški opozicijski listi odgovarjajo skoraj unisono, da je obstrukcija edino sredstvo za Nemce, ako hočejo priti na suho. Torej zopet obstrukcija ! In vendar obstrukcija doslej ni druzega dosegla, nego da je uničila parlament ter vladi vsilila v roke § 14. Čuvarji ustave so ustavili ustavo. Kaj pa namerja obstrukcija? V tem vodje obstrukcijo sami niso edini. Najprvo so se z največjo strastjo zagnali v grofa Badenija zaradi jezikovnih naredeb. V Hebu so prisegli, da morajo odstraniti jezikovni naredbi. Badeni je zginil in ž njim jezikovni naredbi za Češko in Moravsko, a obstrukcija je ostala. Baron Gautsch je Nemcem deloma ustregel, to so izprva priznali zmernejši opozicijski klubi. A kmalu so se zopet vrgli v valove obstrukcije ter preprečili v parlamentu nagodbo z Ogersko. Bili so zopet v prejšnji zagati. Izdali so binkoštni program, ki ga hočejo z novo obstrukcijo uresničiti. To bi bilo le tedaj mogoče, ako bi prišla nova vlada na krmilo, sostavljena iz manjšine. Ne glede na to, da so sedanja opozicija ne bode nikdar zjedinila za skupen program, je levičarska vlada popolnoma nemogoča, ker ne dobi večine. Dvomimo, da očetje ustave zvare novo koalicijo. In s § 14. bi menda tudi ne vladali, saj zdaj divjajo proti temu paragrafu. Ministerstvo nad strankami pa bi imelo isto stališče, kakor Thunov kabinet. Torej kje je izhod iz labirinta ? Čujejo se glasovi, da naj vlada poskusi zopet obravnavati z Nemci. To je grof Thun opetovano poskusil, a opozicijski fanatiki so odbili vsako spravo. In ko bi se konečno zmernejši življi spametovali, je še vprašanje, s kom naj vlada obravnava. Opozicija skoraj nima moža, ki bi mogel dati zagotovilo, da bode njegova obveljala. V nemški opoziciji je navzlic binkoštnemu programu popolna anarhija. Kdo spravi pod jeden klobuk Schonererja, Kaiserja, Grossa, Luegerja in grofa Stiirkgha ? Saj so mej seboj kakor pes in mačka. Grof Thun bode torej moral uporabiti nepar-lamentarna sredstva, da spravi stroj zopet v tek. Mi stojimo na razpotju. Ali bodo državo stresale še nadaljne krize ali pa se mora vlada odločiti za premembo ustave. Druge niti iz kaosa ne najdemo. Bilo bi sicer mogoče, da bi ae nemško ljudstvo samo uprlo svojim poslancem ter zahtevalo konec hinavske igre. Ali pa moremo to upati sedaj, ko nemški fanatiki dan na dan huj-skajo ljudstvo ter ga slepe z lažmi in prevarami ? Stvari so v Avstriji tako daleč dozorele, da nobeno konservativno, hočemo reči, vsem narodom pravično ministerstvo ne more vladati s to ustavo, katero so nemški liberalci ustvarili za-se. Za premembo ustave pa je treba orjaškega poguma, velike spretnosti in neomajljive stanovitnosti. Podlaga našim ustavnim napravam je še vedno oktoberski diplom, oziroma februarska ustava. Toda pozna se, da so leta 1867 sedanjo ustavo kovali juristi, a ne državniki. Dočim so z jedno roko delili avtonomijo deželam in občinam, so jo z drugo roko jemali ter izročili zopet ekse-kutivni državni oblasti. Tu je ono nasprotje, iz katerega se rode vedni konflikti. Ustava je le slaba kopija ustav, katere imajo države, koder biva jeden sam narod. Prikrojena je za posamezne dežele brez ozira na razne narode, ki segajo preko deželnih mej. Potisnili so razne nenemške narode v nemško suknjo, češ: Pa se trgajte mej sabo za svoje pravice. Upali so seveda, da bodo ne- nemški narodi polagoma omagali v boju ter se udali svoji usodi. Računali so na to, da bodo z birokracijskim aparatom zadušili vsako narodno zavest. Da temu ni tako, kažejo današnje razmere. Eksekutiva je dobila zopet vso oblast v roke in če te oblasti ne izrablja, kakor v dobi absolutizma, ne moremo biti za to toliko hvaležni ustavi, ampak dejstvu, da še nismo v Turčiji in da so se vsaj nekoliko zbistrili pojmi o bistvu naše države. Ali naj naši deželni zbori rešijo narodno vprašanje ? To jo naravnost nemogoče, saj nemške, oziroma italijanske večine v dež. zborih vsako strogo gospodarsko vprašanje presojajo s strankarskega stališča. Nacijonalizem je in ostane egoizem, tu odločuje le moč. Zato pa ne bode preje miru, nego da ustava sama po načelu enakopravnosti določi vsem narodom jasne pravice in meje. V to pa je treba avtonomije posameznih narodov, ter splošne in jednake volilno pravice. 8 socijalnega kurza. XII. Duhovnik in socijalno vprašanje. >Pro aris et focis.« Ker se ravno te dni pri pastoralnih konferencah rešuje vprašanje o stališču duhovnika proti novemu socijalnemu gibanju, bo gotovo zanimalo naše gospode, če jim sporočim, kake misli je o tem razvijal na Dunaju jezuit Biederlack, profesor cerkvenega prava v Rimu, ki je bil nalašč za to predavanje poklican na Dunaj. Jaz podajem le ogrodje njegovega predavanja. I. Ali ima duhovnik pravico in dolžnost k socijalnemu delu ? 1. Duhovnik ima pravico, da posega de-janjsko v socijalne razmere, in sicer: LISTEK. Konec sveta in njegovi vzroki. Essetai emar! Kedarkoli se bliža naši zemlji komet, vselej se širijo med ljudstvom vznemirjajoče vesti o poginu naše zemlje. Tudi letos prišel bode v bližino zemlje komet in tudi sedaj širile se bodo take govorice. Da pomiri razburjene in prestrašene duhove, izdal je g. Amon Zagoršek knjigo »Konec sveta«, v katerej dokazuje, da se človeštvo od kometa, ki se sedaj bliža zemlji, nima bati ničesar. Obširno našteva pisatelj vse uzroke, ki bi mogli provzročiti konec naše zemlje in končati človeški rod. Možnosti preranega, nenaravnega pogina naše zemlje so mu : 1. Naša zemlja se zamore potopiti v solncu in zgoreti. 2. Zemlja zamore zadeti v svojem teku okoli solnca s kakim drugim nebesnim telesom in se razbiti. 3. Zemlja zamore pasti iz svojega tira in se razbiti, ko se bode zaletavala ob druge svetove. Človeštvo morejo vgonobiti, čeprav bi zemlja ostala nerazdrobljena, sledeče sile: 1. Nov vesoljni potop. 2. Okuženjc zraka, ako pride v tir naše zemlje komet s strupenokemično vsebino. 3. Primanjkanje vode. 4. Solnčno ohlajenje. Ko jo pisatelj tako v najhujši strah spravil bralca, potolaži ga kmalu in mu dokaže, da se nimamo vsega tega pravzaprav čisto nič bati. Sedanjemu človeškemu rodu so bolj nevarne razbrzdane strasti, neizmerno uživanje in boj vseh proti vsem. To je nauk, ki nam ga podaje pisatelj v svoji knjigi. Tudi znanstvenega gradiva je zbral pisatelj nekaj v svoji knjigi. Toda ne vsega. Najmodrejša veda, brez katere se človek ne more in ne sme prištevati inteligenci, našla je popolnoma nov uzrok propadli sveta in človeštva, uzrok, ki je edino znanstven, uzrok, ki edini zamore zadostovati izobraženemu človeku, kateri uzrok pa je naš pisatelj, žal, popolnoma prezrl. Zatoraj ga mi tukaj opozarjamo na ta uzrok, morda ga sprejme v kako poznejšo izdajo svoje brošurice. Prepričan naj bo, da bodo potem slovenski listi za inteligenco njega in njegov spis kovali v zvezde. To mora biti zanj veliko vredno, saj bodejo, dasi jim prete tolike nevarnosti, po njegovem prepričanji zvezde svetile še dolgo. Kateri uzrok pa je vender to ? Kedor ga še sedaj ne ve, kedor ga hoče izvedeti šele od nas, bojimo se, da tisti ni zadosti inteligenten. Ta imenitni uzrok jo namreč klerikalizem. On je vrgel svet iz tira. Če ga ni, ga pa še bo. Le berite »Narod«, ki dan za dnem to trdi. In »Narod« je list za inteligenco, ki vse natanko ve. Tako se bo torej svet končal popolnoma. Proč torej s klerikalizmom ! Klerikalizem pa bode končal tudi človeški rod. »Klerikalci« šli so, kakor ve poročati »Narod«, na Hrvaško, v Zagreb in v Karlovec. Vsled tega se v uredništvu »Naroda« tako jeze, da jih bo same jeze kmalu konec. In oni so brez vsacega dvoma tudi del človeštva. Celo za učitelje hočejo »klerikalci« ekserci-cije. Grozno! Človeškemu rodu zelo nevarno! Uzrok isti, kot zgoraj, samo, da se radi tega jeze razun »Narodovih« gospodov tudi oni pri »Učiteljskem Tovarišu«; tudi važen del človeštva. Kako klerikalizem preti s poginom človeštvu na Španskem, v Belgiji in v našej bližini, namreč na Dunaju, to je vedno jako vznemirljivo popisano v »Narodu«. Kmalu bo torej konec človeštva in zadnji A a) ker je državljan in nosi javna bremena fer trpi zaradi socijalnih razmer, b) ker je duhovnik. Kot duhovnik ima pravico, da posega v javno gibanje a) ker so vzroki socijalnemu neredu moralni in religij ozn i. O pravici in religiji pa sme duhovnik govoriti povsodi. P) Tudi za čisto materij al no stran socijalnega gibanja se duhovnik sme brigati, ker v tem posnema Izveličarja, ki je tudi materi-jalno pomagal ljudem, če jim je bilo v pravo srečo. O upravičenosti torej se ne da dvomiti. Vprašanje je, ali ima dolžnost, da posega v socijalno gibanje. 2. Duhovnik ima tudi dolžnost, da se udeležuje socijalne preosnove. To dolžnost ima duhovnik a) proti Bogu. V sedanji družbi sta naša nasprotnika liberalizem in socijalna demokracija. Podlaga liberalizmu je indiferentizem in nenrav-nost, podlaga socijalni demokraciji je nagi mate-rijalizem. Proti tema dvema nazoroma se mora duhovnik boriti povsodi, toraj tudi v gospodarskem življenju. Socijalna beda, zatiranje revnih stanov, gospodarstvo brezsrčnega kapitalizma izvirata iz brezverstva in nenravnosti, torej se mora proti njim boriti oni, ki je po svojem poklicu zagovornik pravice in vere; b) ima duhovnik to dolžnost proti bližnjemu. Za svojega revnega bližnjega se mora dejanjsko zanimati vsak človek, in duhovnik še posebno. Zlasti pa, če vidimo, da je ves družabni red tak, da pomaga le kapitalistom, reveže pa tira v vedno večjo materijalno in moralno propast, moramo že iz ljubezni do bližnjega posegati v to svetovno gibanje. Zato papež Leon XIII. pri vsaki priložnosti bodri duhovnike, da naj dejanjsko posegajo v rešitev socijalnega vprašanja, in one, ki se z vnemo bore za koristi nižjih slojev, očitno in toplo hvali. II. Kako naj duhovnik posega v socijalno gibanje? 1. S tem, da izvršuje svoje navadno d u hovnopastirsko delo. Na prižnici, vspovednici, v šoli mora duhovnik uporabiti vsa pastirska sredstva, da obrani ljudstvo brezverskega vpliva. Tudi izven cerkve mora delovati kot duhovni pastir na odraščene in mladino. Ta del duhovniškega delovanja je najvažnejši. Izvršuje ga ustno kot učitelj. A potrebno je tudi literarno delovanje. Bolj kot vsak drugi je duhovnik poklican, da tudi v spisih razširja velike socijalne ideje, gospodarska načela o pravici in ljubezni, jih razjasnuje in tudi uči, kako se dejanjsko izvršujejo. Pri tem mora posegati tudi v podrobnosti, rabiti zgodovinski in statistični materijal. Pa to delovanje ne sme biti le splošno znanstveno, ampak treba je danes tudi majhnih, poljudno pisanih gospodarsko političnih sestavkov, - dopisov in novic za razne naše liste. miii ii ' ■ ' i BB človek, ki se bode pripravljal zapustiti našo zemljo, bo, zroč tisoče in tisoče mrličev krog sebe, brez dvoma vskliknil, kakor je vzkliknil naš nekdanji profesor zoologije, ko je končal nauk o hrbteničnikih : Aus sind die Wirbelthiere ! To bo jasen dokaz, da bo zadnji človek darvinist. Kle-rikalizem bo uničil svet in umoril človeštvo, ali njega samega umoril bo torej darvinistični mate-rijalizem. Naposled bo zmagala torej le »prosta misel«. To nas še tolaži. Učena basen. (Angleški spisal Mark Twain.) (Dalje.) Tretji del Skoro ob robu velike reke so našli učenjaki kmalu na to velikanBk, dobro obtesan kamen s sledečim napisom: »Spomladi leta 1847 je stopila reka čez bregove in zalila ves mestni okraj. Bila je dva do šest čevljev globoka. Več nego 900 glav goveje živine je poginilo in veliko hiš je bilo porušenih. Župan je odredil, da se postavi spomenik in ohrani ta dogodek potomcem v spominu. Bog naj nas varuje jednake nesreče.« Z neskončnim trudom se je posrečilo profe- Brez listov ni socijalnega delovanja, in zato spada podpora naših listov med redno duhovno pastirsko delovanje, kateremu se noben duhovnik odtegniti ne sme. 2. To navadno delovanje je pred 30 ali 20 leti še zadostovalo, a danes je treba, da izrednim potrebam primerno duhovnik rabi izredna pastirska sredstva, namreč shode in društva. Že v najbolj oddaljenih vaseh se čutijo nove potrebe in so zaradi tega tudi dolžnosti duhovnikove večje in je treba izrednega delovanja. P r i vsem socijalnem gibanju po shodih in društvih — to je profesor Biederlack naravnost naglašal — pri vsem socijalnem gibanju po shodih in društvih je duhovnik poklicani organizator in voditelj ali vsaj pospeševatelj. Duhovnik se mora truditi posebno za to, da ljudstvo socijalno izobrazi, da bo zmožno varovati se moralne in ma-terijalne škode. Dobro pripravljeni in zvršeni politični shodi se dajo primerjati z misijoni: kar je misijon za notranje versko življenje, to je mnogokrat tak dober shod za javno življenje tistega kraja. Zato se pa morajo duhovniki izobraziti. Žalostno je, če se vrši socijalno gibanje mimo duhovnika, brez njega ali celo proti njemu, ker ne zna poseči vanje, da bi je spravil v pravi tir. Profesor Biederlack zahteva, da se naj na vseh bogoslovnih semeniščih vpelje reden pouk o socijalnih in narodno gospodarskih vprašanjih. Seveda se morajo potem duhovniki še dalje sami izobraževati teoretično in praktično, kakor v drugih duhovnopastirskih tvarinah. III. Ali je pričakovati kaj vspeha od tega socijalnega delovanja ? Duhovnik mora iti na socijalno delo s pogumom, nevstrašenostjo in požrtvovalnostjo, katero mu daje krepost krščanskega upanja. Marši kaj nam hoče vzeti pogum. Naloga je velika in težka. Stari krščanski družabni red je razdejan, mi moramo sezidati novega. Država stoji na trhli podlagi, mi pa moramo državno stavbo vzdigniti in postaviti na trdni temelj. Krščansko gospodarsko življenje je otrovano z nekrščanskimi načeli, mi pa moramo zvršiti nad njim svetovni eksorcizem in hudobnega duha pregnati iz njega. Ta naloga je velikanska, in mi s svojo človeško slabostjo brez božje pomoči je ne zmoremo. Naši nasprotniki tako radi govore o inferijornosti ka toličanov, o nesposobnosti cerkve ali »klerikalizma«. A mi ni8moinferijorni! Pred vsem imamo mi resnico, in resnica nas dela superi-j o r n e. Zlasti na socijalnem polju ne more nihče imenovati katoliške cerkve inferijorne, ker dejanja govore, da danes, ko liberalizem izkorišča ljudstvo, ko ga socijalna demokracija slepi in fanati-zuje s praznimi sanjami in utopijami, katoličani delujejo najbolj praktično in najbolj vspešno za rešitev ubogega, izkoriščanega ljudstva. Treba je, da se vstrajno in nevstrašno držimo svojih svetih načel in jih dosledno izvršujemo. sorju Gozdna Uš, da je prevedel ta napis, in prevod so potem takoj odposlali domov, kjer je pro-vzročil veliko vznemirjenje. Potrjeval je ta napis v prav obilni meri nekatera sporočila, katera so jim ostavili predniki. Prevod je bil sicer nekoliko pokvarjen radi nekaterih besed, ki se niso dale prevesti, ki pa celotnemu vtisu vendar niso nič škodile. Prevod je bil sledeči: »Pred tisočosemstosedeminštiridesetimi leti je . prišel doli (ogenj?) in pokončal celo mesto. Le približno devet sto duš se je rešilo, vsi drugi so bili pogubljeni. (Kralj?) je zapovedal, postaviti ta spomenik, da--(neprevedljivo) — — — se obvarujejo jednake nesreče.« To je bil prvi vspešni in zadostilni prevod skrivnostnih značajev, ki jih je zapustil izumrli človek za saboj, in pridobil je gospodu profesorju Gozdni Uši toliko slavo, da so mu podeljevale vse stolice učenosti in znanosti v njegovi domovini najvišje čaBtne naslove, ki jih sploh morejo dajati, in razširilo se je splošno mnenje, ako bi bil Gozdna Uš vojak in bi porabil velike svoje talente v to, da iztrebi neki daljni rod reptilij, — da bi ga povzdignil kralj v plemiški stan in ga obsul z bogastvi. In on je bil vrh toga izvor one učenjaške šole, katero imenujejo človekologe; njih poseb- Te so glavne misli Biederlackovega predavanja. Spisal je knjigo »Die sociale Frage«, v kateri jako kratko in jasno razpravlja socijalno vprašanje. A motil bi se, kdor bi mislil, da bi na podlagi te knjige mogel že praktično delovati. Nauči se je naj le vsak, da bo vedel poglavitna teoretična vprašanja, a organizirati se da le iz lokalnih, konkretnih razmer. Zadruge ali konsumna društva zapovedovati ali prepovedovati se ne more in ne sme. Kakor moramo generične oblike organizacije si ustvarjati na podlagi krščanske pravičnosti, tako je tudi nujno potrebno, da se individualne oblike te organizacije osnujejo iz individualnih krajevnih potreb in razmer. Zato je potrebno, da se duhovniki določenega okrožja posvetujejo tudi o socijalnih razmerah, kakor o splošno verskih, pri konferencah. Dr. P i e p e r je poročal, da se katoliški duhovniki na Nemškem, zlasti na Bavarskem in Vestfalskem, poleg pastoralnih konferenc vedno shajajo k s o-cijalnim konferencam, ki se vrše vsako četrtletje, v nekaterih krajih vsak mesec, in v posebno kritičnih krajih tudi vsakih štirinajst dnij. Velika in draga dela o socijalnem vprašanju si naročajo duhovniki skupno. Pri vsakem takem shodu morata dva izdelati pismen referat o določenem vprašanju. Oba referata se prebereta in kritikujeta. Po skupnem sklepu se potem postopa. Vprašanja morajo biti vedno konkretna in primerna tamošnjim lokalnim razmeram. Na ta način se je vzgojila izborna, izobražena, jedina in v načelih trdna duhovščina, katera je pri volitvah mogla ustvariti mogočno parlamentarno stranko, katoliški centrum, in s koristnim socijalnim delovanjem privabiti v svoj tabor velike mase delavstva. Ali ne bi bilo dobro, če bi se tudi pri nas kaj podobnega vpeljalo? Mnogo nevednosti in neodločnosti bi bilo manj. Pri nas se sploh še vse preveč oziramo na prazne klevete »Slovenskega Naroda«, ker manjka načelne izobrazbe. Vsak zase premišljuje v svojem kotu tajne naklepe, in če hoče kaj izvršiti, zadostuje kako lažnivo poročilo v »Narodu«, da mu drugi ne zaupajo. Treba je, da duhovščina svoje moči koncentrira in da odločno in brezobzirno izvojuje boj proti liberalizmu v vseh krajih in v vseh razmerah naše domovine. Slovenski krščanski socijalci na Hrvatskem. Povodom slavnosti v Karlovcu je došlo vseh skupaj okoli 80 brzojavnih pozdravov. Radi pomanjkanja prostora objavimo samo brzojavke, došle iz slovenskih krajev. Ljubljana: Živeli mili nam bratje, boreči se za ista sveta prava! Pod novo zastavo krepko se borite za idejo krščansko - socijalno in zmaga bo naša. V slogi je moč! — Uredništvo »Glasnika«. — i «i nost je ta, da razrešujejo stara poročila izumrle ptičje vrste, »človek« imenovane (kajti sedaj se je odločilo, da je bil človek ptica, in ne reptilija). Toda profesor Gozdna Uš je bil in ostal glava te šole, kajti bilo je dognano, da niso nobeni prevodi t&ko prosti vseh pomot, kakor ravno njegovi, Drugi so kazali v svojih delih napake, — on se je zdel sploh nesposoben za kaj tacega. Še marsikak spomenik izumrlega rodu so pozneje odkrili, toda nihče ni dosegel toliko slave in časti, kakor »župan«, — tako so ga imenovali po besedi »župan«, ki se je nahajala v njem ; ker so to beBedo prestavili s »kraljem«, so torej pod »županom« toliko mislili, kakor »kraljevi kamen«. Drugikrat je »našla« ekspedicija zopet nekaj velikega. Bila je to velikanska, okrogla, obličasta masa; v premeru je imela do deset žabjih pedij in visoka tudi pet do šest. Profesor Polž je nataknil svoje očali in študiral stvar okoli in okoli, splezal je gori, preiBkaval površino in rekel naposled : Izid moje perlustracije in perskontacije tega isoperimetričnega izrodka je prepričanje, da je to eden izmed onih redkih in čudovitih stvorov, katere so ostavili zidalci orjaških gomil. In ker je ta orjaška gomila celo nekoliko ploskovita, je morda vse drugače vrste, kakor jih sicer omenjajo znanstvena poročila — a to stvari nič ne škoduje. Naj zatrobi megalofonična Kobilca in po- Priloga 189. žtev. „Slovenca" dn<§ 19. avgusta 1899. Ljubljana: Živela »Nada« lepfie bodočnosti. Naprej z združenimi močmi! Z Bogom za krščansko ljudstvo! Slovenec i Hrvat sta uvjek brat i brat! Živeli Hrvati! — Urednifitvo »Slovenca« in »Domoljuba«. Ljubljana: Kričansko-socijalna organizacija na Hrvatskem: Naprej! — Smolnikar, Rakovec. Ljubljana: Iskreno pozdravljam slovensko-hrvatsko pobratimstvo. Kri ni voda! Ne ločita nas Kulpa, ne Sotla, družijo nas isti interesi in cilji v borbi za obstanek in sigurno, sijajno bodočnost. Naprej zastava Slave! V znamenju križa je naša zmaga! — Žitnik, narodni zastopnik. Železniki: Bog živi bratsko hrvatsko društvo, krščansko • socijalno gibanje, slovansko vzajemnost, vse zbrane, mater Slavijo! — Za konsumno društvo: Dermota, Bendčič, Grošelj, Mlakar, Ramoveš. Ljubljana: Bog živi krščansko - socijalno zvezo med Hrvati in Slovenci! Živela slovensko-hrvatska vzajemnost! — Kršč.-socijalne delavke v Ljubljani. Ljubljana: Tudi žene slovenske kličemo: Živela vzajemnost hrvatsko slovenska! — Fanica Štefe. Ljubljana: Kakor naše gore trdno združeni krepko stojimo, — v ljubezni z Vami se so-vraga ne bojimo. — Dr. Josip Furlan. Ljubljana: Vduhu prisutni današnjoj slavi kličemo iz dna srdca: Živeli! »lava »Nadi«! — Brilli, Magdi6. Kamnik: Pod novo zastavo Bog Vas blagoslovi, da pod njo bi čilo, krepko se borili za bvo-bodo, za pravice Vaše; da tako bi bilo, to so želje naše ! — Kalan, Subelj. Ljubljana: V slogi je moč! ŽiVelo bratstvo krščansko-socijalno Hrvatov in Slovencev! Živeli! — Zadržani člani delavskega konsumnega društva. Idrija: Duhom prisotni današnji slavnosti kličemo: Slava bratom Hrvatom! Bog vas živi! Katol. del. društvo v Idriji. Ljubljana: V duhu z Vami, službeno zadržani, pozdravljajo delavke in delavci Činkelnove tovarne. Celje: Naj posvečeni barjak bratskega društva nas in Vas dovede do onega cilja, kojega zastopa splošni jugoslovanski krščanski socijalizem. — Delavsko podp. društvo Celje. Kolman, Ko-demor (?), Vilhar, Labosan, Vrečko, Arzenšek, Rajnec, Grasner. Ljubljana: Mi smo z Vami, Vi ste z nami, kdo proti nam ? — Rovšek. Reka: Potujuci na Krk kličemo vsem sla-viteljem : Bog živi vzajemnost slovensko hrvatsko. — Vinko, Marija Zajec, Pavla Aubel. Ljubljana: Povodom današnje slavnosti kličemo iz metropole slovenske vrlemu društvu gromoviti »Živio!« — Pevsko društvo »Slavec«. Maribor: Edini z vami v krščansko - socijalni misli pošiljamo bratski pozdrav in kličemo kliče naglo potepajoče se govnobrbce, da se začno kopati in da si nabere znanost novih zakladov.« Niti jednega govnobrbca ni bilo na mestu; zato je pričel oddelek mravlj izpodkopavati gomilo. Ničesar niso znašli. To bi jih jako poparilo, da ni razložila stvari častitljiva ekscelenca Pajek s sledečimi besedami: »Sedaj mi je jasno, da skrivnostno in pozabljeno pleme, ki je zidalo orjaške gomile, ni rabilo teh stavb samo za mavzoleje, ker sicer bi morali kakor vselej tudi v tem slučaju najti njih okostja in surova orodja, katera so ta bitja rabila o svojem času! Ali ni to jasno?« »Res, prav res!« je zadonelo na okoli. »Potemtakem smo odkrili tukaj nekaj posebno znamenitega, nekaj, kar je naše znanstveno obzorje glede tega bitja obilno razširilo, nekaj, kar bode pridobilo naši ekspediciji izvanreden sijaj in pohvalo vseh učenjakov. Kajti dejstvo, da nismo našli tukaj običajnih relikvij, ne pomenja nič manj, kakor: zidalci orjaških gomil niso bili nevedne, divje reptilije, kakor so nas nekdaj učili, nego omikana, jako inteligentna bitja, ki niso bila le zmožna dostojno ceniti velika dela svojih veli-kašev in plemenitnikov, temveč so jih ohranila celo potomcem! Gospoda moja, ta krasna gora ni nikak grob — to je spomenik!« (Konec prih.) iz srca: Živela »Nada«! — Katoliško delavsko društvo. Ljubljana: Hrvatsko slovenska misel — naša Nada! — Koblar. Železniki: Pozdravljamo vse zbrane brate Pozdravljamo idejo jugoslovanskega združenja. — Za bralno društvo: Demšar, Dermota, Grošelj, Klobčič, Žumer. Kamnik: Radujuči se slavi *Nade«, vruče želi, do joj zastava danaB blagoslovljena u radu za Boga i Ilrvatsku ostane vazda čista i slavna. Pozdravljajuč braču Slovence, molim Svevišnjega, da sjedinjene Hrvate i Slovence što prije ogrije blago sunce zlatne slobode i podpune samostal-noBti. Živila »Nada«, živili gosti. — Hegedič, zastopnik naroda na Hrvatskom saboru. Ljubljana: Bratje, trdno se združimo; sloga pravo moč rodi! — »Slovenski list«. Ljubljana: Ker zadržana, v duhu z Vami in kličeva: Bog blagoslovi slovensko hrvatsko vzajemnost! — Pele, Lapajnar. Ljubljana: Vimenu slovenskih delavk kliče podpisano društvo : Živela »Nada« kot go-jiteljica krasne hrvatsko-slovenske pesni, buditeljka hrvatsko-slovenske vzajemnosti! Živelo brvatsko-slovensko pobratimstvo! — Katoliško društvo za delavke. Tržič: V duhu združeni z Vami, Vas prijateljski pozdravljamo. — Katol. izobr. društvo, Križi pri Tržiču. Železniki: Iz gorskih Selc, kličemo : Živela »Nada«. — Ciljka Krek, Ema in Mimi PeCe. Jesenice: Sprejmite kot pravi in hrabri bojevniki za sveto stvar naš bratski pozdrav izpod sivega Triglava! Da bi započeto delo obrodilo nadobuden sad! V to Vam kličemo : Složno, neustrašeno naprej! — Katol. delavsko društvo na Jesenicah. Ljubljana: Živela družitev med Hrvati in Slovenci! — Dr. Krisper. Ljubljana: Živela ideja celokupnosti hrvatsko-slovenske na jugu države; živel, krščanski socijalizem, ki obistinuje to idejo, nado lepše bodočnosti. Živela »Nada« 1 — Kanonik Kalan, narodni zastopnik. Ljubljana: Zbranim gostom pri veselici trikratni »Živio«! — Rodoljubkinje. Mengeš: Dal Bog, da se kmalu dvigne ne-porušni dom slovensko - hrvatski! Živeli bratje Hrvatje! — Rožnik. Tržič: Pri vas nam srce biti hoče, pa nam priti ni mogoče: zato v duhu podamo roko, zastava naj vihra lepo. — »Konsumno društvo«. Ljubljana: Srčen pozdrav bratskemu društvu. — Pevski zbor »Meščanskega kluba«. Zalog: Pozdravljamo navzočne brate: Danes je veBeli dan, slava bode naj velika, ker vzdržuje se Slovan! — Konsumno društvo pri Mariji Devici v Polju. Železniki: Zbranim gostom gromoviti »Na zdar« ! kliče — Zadruga in posojilnica v češnjici. Bled: Pri novi maši g. Kunščiča v Gorjah zbrani, voščijo božji blagoslov zedinjenim hrvatskim in slovenskim delavcem. — Janez Ažman, dež. poslanec Tržič: Zastava naj dviga in krasno žari. »Bog živi Hrvate, ker vaši smo mi!« — Papo-vianec. Domžale: Bog utrdi vez med brati Hrvati in Slovenci! — Delavsko društvo. Bled: Sveta vera krščanska je zmagala silo pogansko, tako tudi združen Slovan doživel bo svobode dan. — Ivan Rebek, predsednik delavskega podp. društva v Celju. Trst: Prošinjeni z istim duhom kličemo Vam »Živeli!« — Uredništvo »Novega lista«. Ljubljana: Čestitamo i kličemo: Slava novemu barjaku. Bratski pozdrav ! — Pekovski pomočniški zbor. Kamnik: Iz planinske Hrvatske pozdravljam vsesrdno ter u duhu prisustvujem slavlju hrvatske pjesme. — Vilhar. Ljubljana: Naprej k zmagi zjedinjenega slovenskega juga po načelih krščanske pravice. Živeli Hrvatje! — Rakovec, Škof, Moškerc, Tre-falt, Kos, Mittermayer, Tomažič, Zabavnik, Če-šnovar, Podbevšek, Marija Kristan, Gostinčar, Marija Pliberšek, Marija Zajec, Marija Mrzlikar. Politični pregled. V Ljubljani, 19. avgUBta. Opozicija na delu. Znani nemški opozici-jonalni iisti so jeli ie kazati parlamentarno sliko v jesenskem zasedanju. »Ostd. Rundschau« in »D. Zeitg.« podajata svojim vernim bralcem načrt za prve dni parlamentarnega dela ter poživljata vse »trezno« misleče k najtesnejemu združenju v boju za »pravično« stvar. Wolfovo glasilo pripoveduje, da bodo nemški kričači takoj v prvi seji vložili celo vrsto ministerskih zatožnic, ki se bodo vlagale paralelno s posameznimi vladnimi predlogami. V smislu zakona o odgovornosti ministerstva mora vsaka taka zatožnica priti na dnevni red v teku dveh tednov. Wolfov lajbžurnal se potem ne more dosti načuditi, kako more vlada še računati na delavnost parlamenta. Volitve v delegacijo bo jedino, česar vlada ne more izvesti potom paragrafa 14. Delegate toraj državni zbor mora izvoliti, ker jih vlada nujno potrebuje. Samo ob sebi je umljivo, končuje imenovani prusaški list, da opozicija ne bo podpirala Thunove vlade in da je treba vsak njen poskuB odbiti z brezobzirno obstrukcijo. — Drugo imenovani list pa pravi, da je »krvavo potrebna jedinost vseh opozicijskih strank«. Zahteva, da se postavijo v falango vsi nemški nacijonalci, krščanski socijalci, liberalci, Schonererjevci in socijalni demokratje proti »ministerstvu paragrafa 14«. Mejsebojni prepiri morajo prenehati, vsi morajo imeti pred očmi le jeden cilj, preprečiti vsako vladno nakano. — Načrt za prihodnje boje v parlamentu je toraj mojsterski skovan, tudi potrebnega gradiva ne bo primanjkovalo, le glede »krvavopotrebne« jedi-nosti dosedaj še ni vse v redu. Razun zagrizenih nemških nacijonalcev se namreč dosedaj še ni izjavila nobena stranka, da hoče skupno sodelovati pri obstrukciji. Sicer nikdo ne dvomi, da bodo rogovilili tudi liberalci in socijalni demokratje, vendar pa »delo« ne bo šlo tako gladko izpod rok, ako ne bo mej njimi potrebne sloge. Ta skrb toraj najbolj muči voditelje nemških kričačev. Kaj je s služabniškimi plačami ? Dunajski listi so pred nekaj dnevi poročali, da so nameravali dunajski državni uslužbenci prirediti večji protestni shod in demonstracijo proti Thunovi vladi, ker še vedno ni predložila v potrjenje naredbe glede preosnove služabniških plač. Ta protestna demonstracija je pa pozneje izoBtala, ker se je prirediteljem namignilo, da zagleda narodba itak le beli dan ako ne preje, gotovo na cesarjevi rojstveni dan. A državni uslužbenci so bili zopet prevarjeni, kajti včerajšnji dunajski uradni list ni objavil dotične naredbe. Sedaj se z vso gotovostjo naglaša, da se objavi naredba prihodnji teden. Ministerski predsednik grof Thun se je namreč danes podal v Išl in predloži cesarju v potrjenje težko zaželjeno regulacijo služabniških plač. Ako bi se pa tudi to najnovejše poročilo ne obistinilo, potem morajo pa prizadeti krogi pričeti z odločno akcijo ter resno poprašati vlado, čemu je prav za prav uvedla novi davek na sladkor, ako ne misli z novimi dohodki poskrbeti za zboljšanje položaja svojih nižjih uslužbencev. Socijalni demokratje in narodnostno vprašanje. Dne 24. prihodnjega meseca se vrši, kakor je bilo že omenjeno, glavni strankarski shod avstrijske socijalne demokracije, pri katerem se bo rešilo in prerešetavalo nekaj notranje strankino delovanje zadevajočih vprašanj, poleg tega bodo socijalisti pečali se tudi z »visoko« avstrijsko politiko in vsled tega izrazili svoje mnenje tudi glede rešitve narodnostnega vprašanja v Avstriji. Za to točko zborovalnega programa ima osrednje vodstvo pripravljeno sledečo resolucijo: 1. Avstrija more biti le demokratična narodnostna država; 2. Ta zvezna država sestoji iz avtonomnih narodnih samoupravnih okrajev, ki se morajo kar možno prilagoditi jezikovnim mejam; 3. Samoupravni okraj vsakega naroda tvori narodno jedinost, ki uravnava svoje narodne, jezikovne in kul-turelne zadeve popolno samostojno; 4. Narodne manjšine v onih okrajih, ki so mešane, morajo dobiti zagotovljene svoje pravice potom zakona; 5. Socijalisti ne priznavajo nikakih narodnih pred-pravic in zametujejo toraj tudi zahtevo glede državnega jezika, priznavajo pa potrebo nemščine kot občevalnega jezika, dokler ne btopi na nje mesto kak drug jezik, toda brez vsakega privilegija napram drugim jezikom. Shod izraža nado, da bo na tej podlagi mogoče doseči potrebno sporazumljenje. Vsaki narodnosti se priznava pra vica do obstanka in razvoja. — Načrt sam bi razun nekaterih izjem konečno de ne bil napačen, ko bi imeli socijalni demokratje res kaj potrebne resne volje. Vse njihovo dosedanje delovanje pa je pokazalo, da so kaj malo prijazni slovanskim narodom v Avstriji. Pruska poslanska zbornica se je v svoji četrtkovi seji, kot smo omenili, res ravnala po znanem nemškem pregovoru, ki slove: »Und der Konig absolut, wenn er unseren Willen thut«. V drugem branju je namreč z 228 proti 126 glasovom odklonila in sicer ne samo spreminjevalne predloge, kakor se je napačno poročalo, marveč kanalsko predlogo samo in s tem storila ravno nasprotno, kar je pričakoval cesar Viljem, ko je izrekel v Dortmundu tale znameniti stavek : »Moč nemškega cesarstva se mora z vso silo zastaviti za to veliko delo. Za to sem jaz porok«. To je bilo za sedaj zelo slabo poroštvo. Predloga obstoji, kakor znano, iz dveh delov. Prvi del o gradnji kanala Dortmund • Rena je bil odklonjen z 212 proti 209 glasovom, drugi, zadevajoč takozvani sredozemski kanal, pa z zgoraj označeno večino 102 glasov. Večina seveda ni posebno velika, ako se pomisli, da se je pri drugem glasovanju odtegnilo 67 poslancev, vendar je to za nemško vlado zelo neprijeten udarec, ki je računala na sijajno zmago. Vendar pa predloga ni do cela odklonjena, kar je vsekako zelo čudno. Vsprejeti so namreč neki postranski dostavki v predlogi, ki so z gradnjo kanala v ozki zvezi. To bo pa ravno omogočilo, da pride predloga tudi v tretje branje, pri kateri priliki se bo zopet glasovalo o celi predlogi in tedaj definitivno odločilo. Omenjeni sklep toraj ni odločilen in je tudi precej nade, da bo vsprejeta vladna predloga. Udarec so provzročili konservativci in pa člani centruma iz razlogov, ki jih pojasnuje zadnja »Kreuz - Zeitg.« Ta list namreč piše: »Ko bi bili konservativci vsled cesarjevega pritiska že sedaj odnehali, očitali bi jim bili liberalci pri prihodnjih volitvah, da niso sposobni za ljudske zastopnike radi pomanjkanja potrebne neodvisnosti na zgoraj. S tem bi bila liberalcem odprta pot za uspešno agitacijo in je-dina stranka, ki se poteguje sedaj vneto za ustavne pravice, bi bila zgubila mnogo na svojem vplivu«. Skrb za mandate je bila toraj v prvi vrsti, ki je vodila konservativce v tem boju. Mislili so si: Boljša je naklonjenost volilcev nego kraljeva. Poleg tega bo pa morala vlada tudi navreči še kako kost, ako bo hotela prodreti v tretjem branju s svojo predlogo. To je konečno tudi nekaj in konečno bo ustreženo na obe strani. Na odklonitev predloge tudi v tretjem branju pa skoro ni misliti, ker se vse boji razpusta zbornice. Mej Anglijo in Transvaalotn so razmere še vedno zelo napete, nevarna kriza še ni rešena, vendar se nadjajo merodajni angleški krogi, da do vojske vendar ne pride, na katero sta pa pripravljena v obilni meri oba dela. Odjenjati ne mara niti angleška, niti transvaalska vlada, akoravno je nekako že rešena kriza glede volilnega zakona. Glavni povod sedanji napetosti je samo trdovratnost predsednika Kriigerja, ki Uitlandcem ne mara dovoliti meščanskih pravic, kar zahteva z vso resnostjo lord Chamberlain, akoravno mu mora biti znano, da bi bilo to za neodvisnost južnoafriške republike mnogo manj usodno nego pa vojska z Anglijo. Zelo sumljivo za razvoj krize mej tema dvema državama je tudi to, da se nihče izmej angleških ministrov ne oddalji iz Londona, marveč je vse pripravljeno na nenadno zasedanje parlamenta in pričetek vojske. Angleži pravijo, da se tega trenutka ne boje, in pričakujejo za se od eventuvalne vojske mnogo uspeha. Samoaško vprašanje je po dolgotrajnih domačih bojih in skoro jednako dolgotrajnih pogajanjih treh interesovanih velesil konečno ven darle uravnano, kajpada na precejšnjo škodo domačega prebivalstva. Samoaški otoki se proglašajo za popolno neutralno last, kraljestvo je odpravljeno in mesto kralja, ki so ga dosedaj volili na gotovo dobo let seveda z ne majhnimi težavami, bo upravljal otoke od imenovanih treh držav imenovani oskrbnik, kateremu bodo podrejeni okrajni guvernerji domačini. Ustanavlja se nadalje najvišji sodni dvor, kateremu imenujejo načelnika istotako interesovane države. Okraj glavnega mesta Apija se razširi in izroči v upravo na novo voljenemu mestnemu svetu, kateremu bo načeloval voljeni župan. Za dohodke oskrbniku in načelniku sodnega dvora, ki imata izvrševalno oblast, skrbi domača vlada, ako bi pa to ne zadostovalo, pokrijejo primanjkljaj interesovane države. Samo-aši so toraj ob avtonomijo in izročeni na milost in nemilost evropskim državam, ki gotovo niso zaman prevzele te »očetovske« skrbi. Slovstvo. Filoteja sv. Frančiška Šaleškega je izšla te dni v novem slovenskem prevodu. Odkar je sloveči škof in cerkveni učenik 1. 1608 v francoščini izdal ta navod k bogoljubnemu življenju, je ta knjiga, polna duha božjega, zaslovela po vsem svetu ter neštevilnokrat izdana bila v vseh omikanih jezikih sveta. Tudi Slovenci smo že imeli »filotejo«, čeravno v precej pomanjkljivem prevodu; a pošla je že zdavnej. Prav zelo moramo toraj hvaležni biti neumorno delavnemu g. prof. A n t. K r ž i č u, da nam je po francoskem izvirniku preskrbel nov prevod v jako lepem, a lahko uinljivem jeziku. Da bi »filoteja« namestovala tudi molitveno knjigo, je g. prelagatelj pridejal kratek molitvenik, ki ima to posebnost, da je sestavljen skoraj vseskozi iz tacih molitev, na katere je sv. cerkev navezala odpustke ima tudi nove litanije presv. Srca Jezusovega. — Kržičeva »filoteja« ima XVI -j- 503 strani ter stane v Ljubljani v »Katoliški Bukvami« in pri tvrdki »H. Ničman« prav lično v usnju vezana z marmorno ali rudečo obrezo 90 kr„ v usnji z zlato obrezo pa 1 gl. 20 kr. Po pošti poslana 10 kr. več. Pot v nebesa ali življenje udov tretjega reda sv Frančiška Serafinskega, ki med svetom živijo — dobro znani in obče priljubljeni molitvenik za tretjerednike, je ravnokar izšel v 5. popravljenem in pomnoženem natisu. Preskrbel je tudi to novo izdajo 0. Nikolaj Meznarič. Oblika je knjigi ostala prejšnja ; strani ima VI -f- 583 Cena v »Kat. Bukv.« v Ljubljani in v prodajalnici »Kat. tiskovnega društva (H. Ničman)« knjigi v usnji vezani ter z marmorno obrezo 90 kr, v usnji z zlato obrezo 1 gl. 20 kr. Po pošti poslan stane molitvenik 10 kr. več. Konec sveta. Premišljevanje o vzrokih pogina naše zemlje in o vzrokih pogina človeškega rodu, s posebnim ozirom na dogodek 13. novembra letos. Sestavil Amon Zagoršek. V Trstu 1899. — Pisatelj razlaga, da je naša zemlja od Boga ustvarjena, da je hči solnca, ki more poginiti naravnim potom, pa tudi »slučajno«, namreč 1. more se potopiti nazaj v solnce, iz ltaterega je prišla, in zgoreti; 2. zemlja more zadeti v svojem teku okoli solnca s kakim drugim svetom in se razdrobiti in 3. naša zemlja more pasti iz svojega tira in se razbiti v brezkonečnosti ob kak drug svet. Konec človeškega rodu je po pisateljevih mislih mogoč 1. po novem vesoljnem potopu, 2. po zastrupljenju zraka, 3. vsled pomanjkanja vode, 4. vsled solnčnega ohlajenja. Pa vzroki so tudi v človeštvu samem: človeštvo more poginiti vsled oslabelosti, ki jo provzročujejo strasti, skrb za obstanek, skrb sploh, žalost, jeza, splošni dušni boji, prenaporno delo, slaba hrana, škodljiv zrak itd. Človeštvo more poginiti tudi vsled bo-leznij, v vesoljni vojni in njenih nasledkih in vsled socijalnega razpada, katerega vidi pisatelj v gospodarstvu kapitalizma. Socijalni razpad se najbolj kaže a) v nezmernosti telesnega vživanja, b) v nečistosti, c) v medsebojnem nasprotovanju, d) v krivičnosti, e) v nezavesti višje vrednosti človeka in njegovega sorodstva z božjim f) v poživinjenju, g) v blaznosti. Ko smo prebrali knjižico, smo rekli: Marsikaj je v nji verojetnega, a splošno pisatelj morda vse prehudo sodi in prečrno vidi. Iz Gradca: Prečastiti knezoškofijski lavan-tinski ordinarijat v Mariboru je z odlokom z dne 6. julija 1899, št. 2925, dovolil, da se sme »Pesem pri pogrebni sveti maši«, zložil Val. Stolzer, popravil Simon Gaberc, tiskati in rabiti. Tej uglas-benej pesmi je tudi priložena novo uglasbena »Z globočine se glasi« itd. Kdor se za te skladbe zanima in Bi jih naroČiti želi, naj to do 30. t. mes. naznani V. Stolzer-ju, Gradec, Jakominiplatz 13. Obilno število naročnikov bo merodajno nizkej ceni omenjenih skladb. Obrtno - pravno postopanje pri zglasitvi razširjanja ali omejitve obstoječih obrtnih pravic. C. kr. deželna vlada je poslala trgovski in obrtniški zbornici naslednji dopis: Iz pozvedovanja, katero je c. kr. trgovinsko ministerstvo z ukazom z dne 27. aprila 1897, št. 22.911 začelo , so vdeležena ministerstva iz-previdela, da je dosedanja praksa obrtnih oblastev z ozirom na obrtno pravno postopanje pri zglasitvi razširjanja ali omejitve5 obstoječih obrtnih pravic različna in da je vsled tega potrebno, da se to postopanje enostavno uredi V ta namen je c. kr. trgovinsko ministerstvo sporazumno z ministerstvom za notranje stvari sledeče ukrenilo: Zglasitev za razširjanje že obstoječe obrtne pravice na nove, prvotno neimenovane pravice ali pa omejitev dosedanjih obrtnih pravic se mora smatrati kot odglasilo dosedanjega in kot zglasitev novega obrta, oziroma kot prošnja za podelitev novega dopustila in sa ima vsled tega v teh slučajih dosedanji obrtni list oziroma dopustilni dekret odvzeti in nov obrtni list oziroma dopustilni dekret izdati. Ker je namreč obrtni list (dopustilo) za presojanje obrtnih pravic merodajen (§ 36 o. r.), se pri spremembi obrtne pravice, bodisi razširjanje ali omejitev prejšnji obrtni list (dopustilni dekret), ki ne zadostuje več razmeram in svojemu postavnemu določilu ne more pustiti stranki. Za spremembo vsebine obrtnega lista (dopu-stilnega dekreta) pa tudi v zakonu ni skrbljeno, ker isti govori samo o izdanji obrtnega lista (do-pustilnega dekreta), kakor gori omejeno postopanje pri zglasitvi sprememb obrtnih pravic, zlasti zaznamek na prvem obrtnem listu (dopustilnem dekretu) bi zakonu nasprotovalo, pri večkratnih spremembah vsebino obrtne legitimacije nejasno storilo in obtožilo določbo obrtnih pravic v posameznih slučajih, naposled pa tudi težkoče napravilo z ozirom na zadružno pripadanje Pri novi obrtni legitimaciji, ki se mora vsled tukaj predpisanega postopanja izdati pri zglasitvi razširjanja ali omejitve obstoječih obrtnih pravic, se bode na primeren način oziralo na prejšnje obrtne pravice, zlasti na dan, kedaj se je prejšnja obrtna legitimacija dobila. Izjema gorenjega pravila nastopi tedaj, ako obsega zglašeno razširjanje dosedanje obrtne pravice tak obrt, ki je od prejšnjega obrta različen (§ 12, odst. 3 o. r.), toda le v toliko, da se v tem slučaju stranki prejšnji obrtni list pusti in le za na novo zglašen obrt izda nov obrtni list. Pri koncesijonarnih (dopuščenih) obrtih se mora odložitev oziroma razveljavljenje dosedanjega dopustila smatrati kot pogojno, odvisno od dovolilne rešitve prošnje za podelitev razširjene ali omejene pravice. Obrtnik sme tedaj svoj obrt na podlagi starega dopustila dalje izvrševati in sicer v vsakem slučaju, dokler ni končano obrtno oblastveno postopanje o njegovi prošnji, oziroma, če se njegova prošnja ni uslišala, sme na podlagi pravnega obstoja njegovega prejšnjega dopustila obrt dalje izvrševati. * Obenem z izdajo novega, na razširjen ali omejen obseg se glasečega dopustilnega dekreta, se mora potem razveljaviti prejšnja dopustilna listina. Tedenski koledar. Nedelja, 20. avgusta: 13. pobink. evang.: Jezus ozdravi deset gobovih. Luk. 17. Bernard op. —- Ponedeljek, 21. avgusta : Ivana Frančiška Frem. — Torek, 22. avgusta : Timotej in Sim-forijan muč. — Sreda, 23. avgusta: Filip Be-nicij. — četrtek, 24. avgusta: Jernej apost. — Petek, 25. avgusta: Ljudovit kralj. — Sobota, 26. avgusta: Ceferin pap. — Solnce izide 25. avgusta ob 5. uri 18 min., zaide pa ob 6. uri 46 min. — Lunin spremin: Ščip 21. avgusta ob 5. uri 23 min. zjutraj. - Mu-sica saera v nedeljo, 20. avgusta: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri. Maša »Jesu Re-demptor« zložil Ad. Kaim, graduale A. Foerster, ofertorij Utto Kornmuller. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri : Mašo v D-dur zl. Fr. Schopf, graduale »Dispersit« A. Foerster, ofertorij »Gloria et honore« M. Brosig. Dnevne novice. V Ljubljani, 19. avgusta. (Presvetli c«sar) je povodom svojega rojstve-«ega dne pomilostil 16 kaznjencev v raznih kaznilnicah. (Oaebue vesti.) V pokoj je stopil znani profesor in pisatelj gospod dr. Janko Pa j k na Dunaju, in sicer vsled hude bolezni. — Grofica Te-reza Westphalen pl. Fiirstenberg, svakinja grofa Karola (joroninija, se je zaročila z Ivanom pl. Adamovičem de Cepin, c. kr. ko-mornikom ter hrvatskim deželnim in državnim poslancem. — Pri domačih polkih so imenovani poročniki: A. Gaspari, J. Willenpartin F. U 1 m a n s k y pri 97. pešpolku, R. L u k a n c pl. Savenburg pri 17. pešpolku, O. Nischel-w i t z e r pri 7. pešpolku in E. M e e s e pri 27. pešpolku. (V kuezoškofljsko Alojzijevišče) so za šolsko leto 1899/1900 na novo sprejeti naslednji dijaki: K u 1 o v e c Frančišek s Toplic, Božič Bogomir iz Idrijo, Oklešen Frančišek iz Vavte vasi, Amb rožič Miroslav iz Kranja, Berlec Frančišek s Sel pri Kamniku, Kopitar Andrej iz Komende, O m a h n a Jakob s Svete gore, Štrancar Alojzij s Planine pri Vipavi, Zupan u c Andrej s Krke in' Ž i t k o Leopold iz Postojine. (Romanje v sv. deželo) se letos ne bode vršilo. Razne neugodne razmere, deloma v okrožji Srednjega morja pojavljajoča se kužna bolezen, deloma tudi nekoliko pičla udeležitev, opovirajo dejanjsko izvršitev. Zglašenih je bilo do sedaj 200 romarjev: 18 iz Štajerske, 14 iz drugih sosednih ■dežel in 168 s Kranjskega. Izmed domačinov je bilo nad tri četrtine Gorenjcev. Vplačani zneski se bodo vsem udeležencem vrnili po poštnih nakaznicah. (Osmina) za rajnim č. gosp. Frančiškom Kregarjem, župnikom javorskim, bo v sredo, 23. t. m. ob 9. uri v Javorjih nad Škofjo Loko. (Poročil) se je danes popoludne ob 4. uri v stolni župni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani gosp. Davorin Rovšek, znani narodni fotograf, z gospodičino Minko Mastek, netjakinjo obče-spošt. tukajšnje trgovske obitelji g. JakopaČika. čestitamo! (Infernallzem.) b kako pravico se imenujejo naši »naprednjaki« liberalci? Komu puščajo svobodo, da naj misli in dela, kar hoče ? Za kakšen napredek in za katero svobodo se poteguje »Slovenski Narod« ? Za napredek v hudobiji, v surovosti, v umazanosti in frivolnosti, za svojo svo-ibodo, da počenja z najsvetejšimi stvarmi, kakor hoče! A niti ta liberalizem ni temu listu dovolj. Ko je naučni minister določil za dijake duhovne vaje, kako se je drl urednik tega lista zoper to naredbo! Ko je ljubljanski škof, ki ima dolžnost skrbeti tudi za učiteljev izveličanje, uljudno povabil učiteljstvo k duhovnim vajam, meče »Slovenski Narod« blato in kamenje na škofa in preti s podlimi surovostmi onim učiteljem, ki bi se jih »udeležili. Vsak pameten človek pa ve, da je za pravi naš napredek, za izboljšavanje našega življenja neobhodno potrebno, včasih v samoti in ti-hoti ozreti se v svoje srce, pregledati svoja dela, premisliti svoje dolžnosti, obnoviti dobre sklepe itd. Že stari pagani so tako učili in ravnali. »Spoznaj samega sebe!« je bilo napisano na temphu v Delfih; Sokrat se je držal istega načela; v Pitagorov! šoli so morali učenci vsak dan izprašati svojo vest... in če kdo hoče po tem občečlove-škem pravilu ravnati in bližnjemu koristiti tudi med Slovenci, že ga napada liberalen časopis! Da, to umevamo! »Slov. Narod« ve, da njegov pristaš ne more biti, kdor kaj misli, kdor želi biti dober in pošten človek; »Slov. Narod« hoče imeti ljudi, ki poznajo samo strast in sovraštvo do vsega dobrega in vzvišenega. Zato mu v dno duše smrde duhovne vaje. — A sedaj vprašamo: kako naj se imenuje tako ravnanje ? Tako ravna satan, sovražnik vsega dobrega; tako ravna peklo. Zato rečemo po pravici, da se liberalizem »Sl. Naroda« pretvarja v i n fer na li z em , in da bo po tej poti »Slovenski Narod« kmalu — peklenski zarod. (Svarilo iz Koroške.) Iz Tinj na Koroškem smo prejeli naslednjo izjavo Pri konferenci v Tinjah zbrani slovenski duhovniki odločno pro-testujemo proti temu, da bi nam »Slov. Narod« dajal nauke, kakor je to storil nepoklicani dopisnik s Koroškega v St. 186 dne 16. t. m. V tem dopisu nas imenuje »pošteno slovensko duhovščino« isti list, ki je nedavno naše zastopnike na glavni skupščini družbe sv. Cirila in Metoda psoval znnahujskano izvenkranj-sko duhovščino«. Dokler ste Vi »Narodovci« na Kranjskem zvezani z liberalnimi Nemci, ki nas povsod zatirajo, nimate pravice, da drugim očitate zvezo s konservativnimi Nemci, in to tem manj, ker smo ravno ž njih pomočjo koroški Slovenci dobili prvokrat svojega državnega poslanca, dičnega g. prelata Lamb. Einspielerja in narodu posebno priljubljenega dež. poBlanca g. Grafen-auerja V Tinjah, dne 17. avgusta 1899. Poleg podpisov veleč. gg". tinjskega prošta in dekana sledi še U podpisov. (V ZatiČini) bodo jutri prvič zopet od leta 1784 praznovali praznik sv. Bernarda. Pontifikalno sveto mašo bod.j daroval mil. gosp. stolni prošt dr. Klofutar, slovesno propoved govoril novomeški prošt mil. g. dr. Elbert. (Cesarske svečanosti v Trstu.) Že v sredo je prispelo v tržaško pristanišče avstrijsko vojno brodovje: brodovi »Monarch«, »Wien«, »Don Juan d'Austria«, »Budapest« in več večjih in manjših torpedovk. V četrtek zvečer je bilo vse pred Trstom usidrano brodovje čarobno razsvetljeno, na stotine krasnih raket je zašumelo v zrak, na krovih je igrala vojaška godba in po mestu. Točno ob 9. uri zvečer je zagromel na ladiji »Monarch« velik top in Be je vsulo nebroj raket v ozračje. V tem trenotku pa je tudi ugasnila na vsem brodovju električna razsvetljava v znak počitka. Dnč 18. t. m. je bila pri sv. Justu pontifikalna sv. maša, katere so se udeležili vsi vojaški in civilni dostojanstveniki. Že dolgo ni bilo ta dan vojno brodovje tako zastopano v Trstu, kakor letos, zdelo se je, kakor da — Avstrija hoče povedati iredenti, da je tu avstrijska zemlja, avstrijsko morje in da tudi ostane, dokler bo dihal — avstrijski Slovan. (Škandal v cerkvi.) Pod tem naslovom je v ponedeljek čenčal »Slov. Narod« : »Poroča se nam, da se je včeraj primeril v šentjakobski cerkvi velik škandal. Padale so neki zaušnice, in govori se, da tudi na blagoslovljeno lice«. Z ozirom na to nam piše č. g. župnik v št. Jakobu ob Savi: Slučajno sem zvedel, da je »Slov. Narod« pisal o nekem pretepu v naši cerkvi. O kakem pretepu tukaj nihče ničesa ne ve. Istina je le, da so se neki nepoklicani fantalini vrinili na pevski kor in da jim je župnik velel, naj gredo s kora, ker je spodaj v cerkvi dovolj prostora. Iz tega malenkostnega dogodka je »resnicoljubni« »Narod« spletel pretep. (Izredni občni zbor) ima jutri dopoludne ob 10. uri tukajšnje »slovensko katoliško delavsko društvo« v svojih prostorih v Katoliškem domu«. Na dnevnem redu je mej drugim razgovor o pre-vredbi bolniške podpore. (Celjski izgredi) so velika sramota za tamošnje nemčurje. Celo neki nemški sodnik se je baje izrazil: Ko bi jaz sodil, ne potreboval bi drugih prič, nego vzel v roko »Tagesposti, ki odkrito pripoveduje, kako so Nemci zasramovali Slovane, vihteli palice ter metali kamenje. A nemški listi k la »Tagespost« so s ponosom zabilježili vse napade, kakoršnih bi se moral sramovati vsak olikan in pošten človek. Da so nemčurji nameravali napade, smemo sklepati iz raznih dejstev. Tako je magistratni zdravnik dr. Gollitsch, kakor čitamo v »Domovini«, že prejšnji večer pred prihodom čeških dijakov prorokoval v bolnišnici, da bo treba pripraviti prostorov, ker utegne drugi dan priti več ranjencev. Ali je bil tudi ta German pri »vojnem svetu« v kavarni svojega brata? In sedaj ti »junaki«, pijani zmagoslavja, še napovedujejo bojkot Slovencem. Tako so trgovci Radakovits, Schmidl in Wogg takoj po odhodu Čehov iz samega strupenega maščevanja odpustili slovenske blagajničarke. In vendar vsi trije žive skoraj izključno le od Slovencev. Bojkot je dvorezen nož, in savinjski Slovenci lahko zbijejo klin s klinom. V Gaberju je nemški tovarnar Westen prepovedal svojim delavcem, da ne smejo kupovati pri Slovencih, ter je nekatere spodil iz službe, ker se niso brigali za njegovo prepoved. Da, Celje je zopet zaslovelo, a na to žalostno slavo celjski nemčurji pač ne morejo biti ponosni! (V Vodicah) bo dobili vozno pošto, ki posre duje poštni promet med Vodicami in postajo Viž marje. Dne 16. t. m. se je prvokrat slišal poštni rog in s šopki okrašena kočija je zdrdrala proti Vižmarjem. Elegantna kočija ima prostora za dva, oziroma tudi tri potnike ter se odpelje iz Vodic zjutraj ob 9. uri, iz Vižmarjev proti Vodicam pa odhaja ob 12. uri. (Čudne raemere.) Poroča se nam: V Bohinjski Srednji vasi zida kmetijsko društvo skupno skladišče. Predno pa so pričeli z zidanjem, poskušali so svet, ker se je govorilo, da je dotična zemlja mehka ilovica, ki ne bo držala poslopja. Lastnik travnika j« dovolil, da smejo za poskušnjo kopati, kjer in kolikor hočejo. Izkopali so res nekaj metrov glonoku jamo. Toda sl. okr. glavarstvo pokliče načelnik« na odgovor, češ, da so že temelj Bezidali in vodnjak napravili brez stavbenega dovoljenja. Ker pa je načelnik prinesel seboj potrdilo županstva, da niso prav nič zidali do dne, ko je došlo stavbeno dovoljenje, ga je okr. glavarstvo oprostilo kazni. Čez mesec dnij pa je bil zopet poklican v Radovljico, kjer bo mu rekli: Kopali ste »fondo« in napravili vodnjak, obsojeni ste na 20 gld. globe ali pa 4 dni zapora. Zadruga se je pritožila na vis. dež. vlado, a ta je priziv odbila, češ, da je »dotična razsodba izšla proti osebi odgovornega načelnika, ne pa proti zadrugi kot taki, in torej ta ni bila opravičena priziv vložiti«. Saj vendar zadruga zida, ne pa načelnik! — Pa še lepše! Slišali smo že več časa govorico, da je naše društvo prosilo za pravico žganjetoča. Mi smo se seveda smejali tej laži in obrekovanju, ker je odbor takoj v začetku sklenil, da se v našem društvu nikdar ne bo točilo žganje. Kar ostrmeli smo, ko dobimo od urada za odmerjenje pristojbin plačilni nalog z dne 8. maja 1899, št. 2497, da naj plačamo 3 gld., ker je bila nekda dne 10. malega travna t. 1. pri okr. glavarstvu v Radovljici vložena nekolekovana prošnja za koncesijo žganjetoča. In dne 10. avgusta smo prejeli opomin od davkarije v Radovljici, naj plačamo 3 gld. 10 kr., sicer nas bodo rubili. Odgovorili smo takoj, da ne plačamo in naj pridejo rubit, ker naše društvo ni vložilo nobene prošnje za koncesijo žganjetoča. Kako se ta stvar razmota, o tem hočemo poročati. Prihodnji ponedeljek mora načelnik zopet v daljno Radovljico zaradi prestopka obrtnega reda. Čudno Be nam zdi, da od vseh stranij preže na naše društvo, a drugih nerodnostij nikjer ne vidijo! Rekli bi še marsikatero, toda za danes dovolj. Iz tega je pa razvidno, koliko »prijateljev« ima gospodarska organizacija našega ljudstva. (Pritožba.) Z dežele smo prejeli nastopno: Moj sprednik je plačeval pristojbinBkega davka na leto 21 gld. 15 kr. Ko pa je podpisani nastopil svojo službo, je moral položiti fasijo in je mej drugimi bremeni v zmislu zakona iz 1. 1885. postavil v fasijo tudi gori omenjeno svoto pristoj-binskega davka. Pri rešitvi fasije z dne 10. okt. 1898. se mu je od vis. c. kr. dež. vlade odgovorilo doslovno : »Das Gebiihrenaquivalent per 21 fl. 15 kr. wurde ausgeschieden, weil in Folge Er-lasses des h. k. k. Finanzministeriums vom 4. Jan-ner 1893 Z. 15.023 ex 92 Pfrvindeninhabern bis zum Reineinkommen von 500 fl. die personliche Be-freiung von der Entrichtung des Gebiihrenaequi-valentes zukommt. Dem Fassionsleger steht es unbenommen mittelst einer ungestempelten Eingabe um dessen Abtchreibung beim k. k. Ge-btthrenbemessungsamte unter Berufung auf diese Erledigung einzuschreiten«. Podpisani je storil, kakor se mu je namignilo, a pristojbinski urad mu je prošnjo rešil v negativnem smislu. Reševaje drugo fasijo je vis. c. kr. vlada glede pristojbin-skega davka zopet isto pripomnila, kakor dne 10. oktobra 1898. Podpisani se je še enkrat obrnil na pristojbinski urad. In one 18. svečana t. 1. je dobil od c. kr. urada za odmerjenje pristojbin plačilni nalog za 1 gld. 2 kr. z motivacijo, da pritožba in priloge niso bile kolekovane. Kedo ima sedaj prav, ali vis. c. kr. deželna vlada ali sl. pristojbinski urad? V tem oziru je pač treba jasnosti, da ne bodo ljudje brez svoje krivde imeli sitnostij in troškov. (Na mariborski kmetijski šoli) je bilo v mi-nolem letu 35 učencev, in sicer 28 Slovencev in 7 Nemcev, a pouk je bil popolnoma — nemški. (Društvo avstrijskih narodov.) Prelepo nalogo ima to društvo, o katerem smo že večkrat pisali. Žal, da društvo ne napreduje, kakor bi bilo želeti, in se člani jako počasi množe. Po pravilih tega društva naj bi bili člani društva vsi hišni posestniki naše države ter po 10 novčičev na leto plačevali v društveni zaklad, tako da bi društvo dobivalo na leto 318.150 gld. S to svoto bi se za prvo silo marsikaj dalo storiti za reveže, ker v prvi sili došli dar je dvojno drag in dobro došel. Vlada je društvenemu odboru dovolila izdajati ustanovne karte po 50 pa tudi po 20 vinarjev; tako upa odbor dokaj dohodkov v blagi namen dobiti. Treba pa je, da se te ustanovne karte kolikor mogoče v obilici spečajo. Po mestih, koder je polno društev, bo ta akcija lehka, le če se društva za ta blagi namen ogrejejo. Po deželi pa bi častita duhovščina mogla pospešiti razpeča-vanje teh kart. pa tudi bralna in druga društva. Prav posebno pa prosi odbor, da se ustanovi posebni ženski odbori, kateri bi prevzeli razpeča-vanje teh ustanovnih kart. Razposlala so se povabila k pristopu vsem občinam, katerih je na Kranjskem 353 ali doslej je komaj 25 občin naznanilo pristop k temu društvu. Kakor se čuje, bode tudi slavna občina dežele stolno mesto ljubljansko , pristopilo k društvu kot ustanovnik, kakor je to mestni župan osrednjemu odboru že zagotovil. Želeti je le, da bi vsaj imovitejše občine pristopile k društvu. Osrednji odbor, v katerem so tudi slovenski in hrvatski poslanci zastopani, oskrbel je tudi slovenske in hrvatske tiskovine, katere pa so stale dokaj več, kakor doslej oglašeni prispevki znašajo. To je za našo narodnost poniževalno, zato je iskreno želeti, da se tudi naše slovenske občine odzovejo vabilu, vsaj bodo imele le one občine pravico do podpor, katere bodo člani tega druStva. Zato naj občinski odbori sklenejo pristop in prijavijo ga ali okrajnim glavarstvom ali naravnost osrednjemu odboru (Društvo avstrijskih narodov na Dunaju, IV. okraj. — Taubstummengasse 6), kjer se tudi na-ročujejo ustanovne karte. (Iz Idrije) se nam poroča: Naše krščansko gospodarsko društvo začne delovati prve dni meseca septembra. Upamo, da potem ponehajo naši nasprotniki črniti nase društvo ter razne bajke trositi med ljudstvo. To je res, da dividenda pri našem društvu ne bode velika, ker dobička čez potrebo ne bomo iskali; a kar bode dobička, to se bode razdelilo med ude po sklepu občnega zbora. (Delavsko starbinsko društvo) reg. zadruga z neomejeno zavezo se je osnovalo v Zagorju ob Savi. Zadrugi načeluje ravnateljstvo, obstoječe iz 6 članov. Za predsednika je izvoljen Jos. Dežman, strojevodja v Zagorju. Drugi zadrugi te vrste na Kranjskem želimo najboljšega uspeha. (Cerkveua glasba.) Dvojne litanije v čast pre-svetega Srca Jezusovega, priredil P. Ang. Ilribar, bo ravnokar izšle v drugi izdaji. Eden komad velja 10 kr. po pošti približno več. Dobe se v frančiškanskem samostanu v Ljubljani. (Zdravje v Ljubljani) od 6. do 12. avgusta. Novorojencev 24, mrtvorojen 1, vmrlih 13; med njimi za vratico (davico) 2, jetiko 2, za različnimi boleznimi 9 ; med njimi 4 tujci in 5 iz zavodov; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 1, tifuzom 4 (3 tujci z dežele v bolnico pripeljani, 1 je domačin), grižo 2, vratico 3, črnicami 1. * * * (Italijanska kraljica in mlada pletica.) Italijanski listi poročajo: Kraljica Margarita sreča v neki ulici v Rimu malo dekletce, ter jo vpraša : »Ali znaš šivati in plesti, malica?« — »O da«, odgovori dekle, »nogavice znam plesti«. — »Ali me poznaš?« — »Da, Vi ste kraljica«. — »Naredi tudi meni dvoje nogavic in mi jih pošlji«, čez nekaj dnij res dobi kraljica dvoje nogavic ter pošlje dekletu druge nogavice ; ena nogavica je bila polna bombonov, druga pa denarja. A že drugi dan dobi kraljica pismo: »Gospa, Vaš lep dar mi je napravil mnogo žalosti : denar so vzeli oče, bombone je snedel brat, nogavice pa bodo mati nosili«. (Na kliniki.) »Poglejte", pravi profesor vse-učiliščniku, »ta mož šepa, ker mu tiči kroglja v nogi. Kaj bi storili vi v tem slučaju, gospod do-kt)rand?« Dijak: »Šepal bi tudi!« (V gostilni.) Gost natakarju: »Kaj, to naj bi bila cela porcija ! Kakšna je pač polovična por-cija ?« — Natakar: »I, večja seveda ni!« (Iz šole.) Učitelj : Čemu nam rabi perje rac, gosij in druge perotnine ? — Vse molči. — Uči- telj : No saj sem že zadnjič govoril o tem. Kaj pa imate doma v svojih posteljah ? — Učenec: Stenico!" * • * (Sejmi po Slsveaskem 6d 21. d* 26. avgusta.) Na Kranjskem: 21. v Zatičini; 22. v Metliki; 24. v Pontojini, Št. Jerneju, Kočevju, Loki in Kamniku; 25. v Ambrusu. — Na slovenskem Štajerskem: 21. v Pilštanju, Šetalih, pri M. Božji v Puščavi in v Št. Jakobu pri Kalobju; 24. vAr-nužu, Bistrici, Rogatcu, Središču in Velenju; 25. na Tinskem; 26. na Ljubnem — Na Koroškem: 21. v Frežah; 25. v Lavamintu in Pliberku. — Na Primorskem: 21. v Vidmu: 24. v Gorici; 26. v Cevdatu in Divači. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 19. avgusta. Zunanji minister grof Goluhovski se je podal na obisk nemškega državnega tajnika Bulowa. Dunaj, 19. avgusta. Včeraj je uradni list objavil 18 konfiskacij zaradi izjav proti §14.; vseh skupaj je doslej 462. Solnograd, 19. avgusta. Od 32 oseb, ki so bile v preiskavi zaradi zadnjih izgredov, je 19 obsojenih. Isti, ki so metali kamenje, so dobili po dva do štiri mesece zapora. Belgrad, 19. avgusta. Izredno zasedanje skupščine bo trajalo le deset dnij. Vlada predloži naslednje načrte: novelo, s katero se poostrujejo kazni za razžaljenje kralja in njegove rodbine, ter načrt zakona, s katerim se uvaja strožja cenzura za časništvo. Belgrad, 19. avgusta. Preiskovalni sodnik je dognal preiskavo; vspeh še ni znan. Taušanovica in Angljeliča bodo baje v kratkem oprostili. Rezines, 19. avgusta. Danes sta bila zaslišana Cuignet in Boisdeffre, ki sta podala mnogo obteževalnih dokazov za Dreyfusovo krivdo in sta naravnost izjavila, da Dreyfus ni nedolžen. Rennes, 19. avgusta. Pri včerajšnji razpravi je Laborija nadomestoval odvetnik Mornard. Pariz, 19. avgusta. Vlada naznanja, da se ne mara s silo polastiti v svoji hiši zabarikadira nega Guerina, marveč ga hoče potom stroge straže, ki skrbi, da ne more občevati z zunanjim svetom, prisiliti, da se sam uda. Pariz, 19. avgusta. V Dolu, departement Cotes-du Nord včeraj aretovani Glord najbrže ne bo pravi napadnik odvetnika Laborija. človek je znan pijanček in je zelo sumljivo , da je dejanje takoj obstal in se ni dosti ustavljal pri aretovanju. Preiskava se nadaljuje. Petrograd, 19. avgusta. Naredbeni list naznanja, da se priznava meterski meri v Rusiji ista veljava, kakor dosedaj v Eusiji navadni. London, 19. avgusta. V rudokopu „Gla-morgam" pri Meahtu se je pojavila eksplozija, vsled katere je bilo ubitih 18 oseb, 60 jih je pa še v nevarnosti. Umrli »o: 17. avgusta. Ivaa Kregar, župnik, 43 let, Vodmat 74, ascites myo de generatio cordis. 18. avgusta. Vilibald Gorjan, delavčev sin, 12 let, Cesta na loko 10, življenska slabost. V bolnišnici: 15. avgusta. Katarina Tomšič, gostija, 76 let, jetika 16. avgusta. Ana Cvetnič, posestnikova hči, 12 dni, jetika. Gen* žitu na dunajski borzi dne 18. avgusta 1899. Za 100 kilogramov. Pšenica za jesen . . . gl. 8 54 do gl. 8 56 » » pomlad . . » 8 81 » » 8 82* Rž za jesen.....» 7-— » • 7-01 » » pomlad . ... » 7-23 » » 7 25 Turšica za avg. - sept . . » 4*98 » » 4-99 » « maj - junij . . » 5 06 » » 5 07 Otos za jesen . ... » 5 55 » » 5*56 » » pomlad ...» 5 80 » » 5-81 Meteorologidno porodilo. ViSina nad morjem 3062 m., srednji zračni tlak 736*0 mm. Cm «|wi»-Tuja Stanje barometra v mm. Temperatur, p« Celzija Vetrori Neb* B 18| 9. zvečer | /36-3 | 16-0 i sl. sever 44 lq| 7. zjutraj I 735 6 I 14-1 I sl. sever I oblačno | 2 popol. | 735 9 [ 20 8 | sr. jug |del. obla«. Srednja včerajšnja temperatura 171°. normale: 186*. Vozni red avstrijskih državnih železnior veljaven od 1. jun^a 1801). Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem časa. Srednjeevropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. Odhod is Ljubljane (ju?., kol.). Ob 12. uri 5 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfcste, Ljubno ; čez Selztbal v Ausseer Isclil, Gmunden, Solnograd. Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez'. Klein-Reifling v Stejrr, Line, na Dunaj via Amstetten. Ob (i. uri 54 min. zjutraj meSani vlak r Kočevje in v Novo mesto Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selz-thal v Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari,. Karlove vari, Prago, Lipsko. Ob 11. uri. 50 min. dopoldne osebni vlak v Trbii,. Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj. Ob 1. uri 5 min. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 4. uri 2 min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak,. Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selztbal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curili, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 5. uri 41 min. popoldne osebni vlak v Podnart ob nedeljah in praznikih. Ob (i. uri 55 min. zvečer meSani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 7. uri 15 min. zvečer osebni vlak v Lesce-Bled. Prihod v Ljubljano (juž. kol.) Ob 5. uri 40 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via. Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra. Gmundena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, Ouriha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda.. Ob 8. uri 21 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. tiri 17 min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov , Heba, Marijinih varov,. Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. uri 32 min. popoldne meSani vlak iz Kočevja. in Novega Mesta. Ob 4. uri 57 min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. Ob 8. uri 42 min. zvečer iz Podnarta ob nedeljah in praznikih Ob 8. uri 48 min. zvečer meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob !K uri (i min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja,. Budejevic, Linca, Steyra, Solnograda, Beljaka, Celovcar Pontabla. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.) Ob 7. uri 23 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 „ popoldne „ „ 6. „ 50 „ zvečer „ „ „ 10. „ 25 ., „ „ „ (le ot nedeljah in praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob 6. uri 5(i min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 08 „ dopoldne „ „ „ 6. „ 10 „ zvečer !). „ 55 ,. „ „ „ (le ob nedeljah in praznikih). 1001300 m na meseo lahko polteno zaslugi sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščeno srečke in državna pisma. Ponudbe na Ludovlka Oesterreioher, Budapest VIII. Deutsohegasse 8. 696 10 6 Davorin Rovšek fotograf ^irt^a Rovšek roj- Ma$tek poročena. Ljubljana, dne 19. avgusta 1899. 685 1-1 ■d* C " H ^ P > . S* S e ..O & h * : . i J3 a. v 85 ® ; ■a •2 S- = f: Al n « > s « « i- (U -fe t »h n c. O rfg •• st. MATI2E BiH naravna alkalična kislina najboljša dijetičnain osvežujoča pijača, preskušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarlh, oblstnih in mehnrnih boleznih, katero priporočajo nnjveljavnejši zdravniki kot bistveno JUT podpiralno sredstvo "SJS pn karlovovarijskom in drugih kopeliških zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po 20 33 kopeljih v trajno porabo. (VII.) V Ljubljani ne dobiva v vi«n leKarnah, verjiu spi serijskih prodaja1 ni trn h in trgovinah z jestvinami in vinom. ANT. PRESKER krojač v Lubljani, Sv.Poji za žito v natai izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. — Škropilnice proti peronosperl, zbolišani sestav V-riro'erov. — Mlatllnfce mlini za žito, stlskalnloe (preše) za vino ln sadje različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono tlažilno moč. kakor hidravlične I vi dovodne] preše). — Slamorezn*oe, katere se jako lahko goniio, p" z lo zmerr:h 'en^h. — Stlskalnloe za seno in slamo, ter vse po^rebi-p. vs*ko\islne poljedelske stroje proaaj.. v najboliui ' vršitvi G. HELLER na Dunaju, II/2 Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati! Zastopniki se iščejo. 287 20-15 F. M. SGHMITT J Ljubljana, Lingarjeve ulioe št. 4 ^ priporoča preč. duhovščini svojo bogato zalogo f rožnih vencev, križev, svetinjic, f !f podobic za kolekturo X po nizki ceni, kakor tudi 617 3-3 * ks- razno galanterijsko blago. ^ + Ovinjene (weingrilne) sode različne, majhne in velilce, stai*e in nove pro daj a J. Buggenig, sodarski mojster, 652 3-3 Cesta na Rudolfov kolodvor v Ljubljani. co t" Graščinski oskrbnik vešč vsega kmetijstva, ter z dobrimi spričevali, želi enako službo premeniti s 1. oktobrom, ali tudi prevzame kako veleposestvo za več let v najem. 674 3 -3 Naslov pove upravništvo »Slovenca«. oka iz mlina Vinko-ta Majdič-a v Kranju oddaje se po enjji-os-coimli 269 44 21 v plombiranih vrečicah po 10 in 25 kil v prodajalnlol Maksa Do m i c e 1 j - a v Ljubljani, Rimska cesta vis a vis Gorupovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske. Moka oddaje se tudi v vrečah po 60, 85 in 100 kil. Opozarja se, da priznani izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dand it>as tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih inlirov. Rsdka prl ožnost ia nakup pohiM««. jjMiRIE « c7an. S mizarski pohištveni obrt v LjuT>ljiini 650 22-3 na Dunajski cesti št. 16 (v Medjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo vsakovrstnega likanega in politiranega pohištva. gld. 5 -, 7 5 J, 10-, I2 -, 14 -. Garniture, divane, madrace 7, 14, do 40 gld., madrace na peresih 8, 9 gld., dratene madrace 7 gld., l pulte za masne knjige •i itd. itd. gld. 10-—, 15-, 17'- Mf Naročila se točno Izvršujejo, jj IW Ceulliilk s podobami zastonj ln frauko. ^ctlka Prl,oino8' za nakup pohištva V najem se daje I IB Sl in z mešanim blagom pri papirnici na Vevčah. — Več o t«m s« zve pismeno ali ustno pri lastniku Franc Lipah-u v Dobrunji št. S7 pri Ljubljani, pošta Spodnja HruSica. 68ii 2-2 ..Idi dvorni založnik Nj. svetosti LeonaXIII. lekarnar ,,prl angelu" v Lj u b I j an I, D1111 a j s k a cesta. Železnato vino. Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v železni t tem, vinu lekarnarja Pioooli Ja v Ljubljani zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najboli.'" spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke. Cena poliiterski steklenici 1 gld. SkŠT Narofcim pošiljajo se z (bralno pošlo; poštnino plačajo p. n. naročniki. 827 51 O) 1 ui . oezona: maj -seplember. * KRASNA UEOA! Udobnosfno in ceneno poletno bi vč/išče! Sijajni zdravilni I želodca.jel-er.ledvic uspehi pri bolegnih• in sopilnih organov. Sveto vnoznenič/kah črti insa/inični vre/ci: f TfMPEL SK!'in v . I o TrR/A - VRELEC. Vsakovrstna zdravljenja, Prospekle-pošilja brezplačnerovnaleljslvp. Proda se taltoj pod zelo ugodnimi pogoji veliko poslopje, hiša s stalo in hlevom, z veliko ledenico in velikanskim vrtom, zasajenim s sadnim drevjem in obdelan, ob glavni cesti tik železnice, na Notranjskem, kjer se blizu 30 let izvršuje obrt krčmarjenja, in je tudi zelo pripravno za prodajalno, tobakarno, razne depozite itd. Proda se tudi lahko na obroke proti intabulaciji. 668 3-3 Natančneje poizvedbe daje Ivan Kocmur v Ljubljani, Breg št. 20. primernega prostora * za trgovino, na deželi, ablizo Ljubljane. Ponudbe, najbolj pismene, upraništvu »Slovenca«. 681 3—1 V strokovno dovršeno izvrševanje stolpnih in strešnih krovskih del 594 7-3 sc priporoča prečastiti duhovščini, gg. podjetnikom in slavnemu občinstvu a 4 ^ T T stavbinskl ln galanterijski klepar AJUUtJAIJ JLrf-Hjn v LiubUan,, Sv Petra 0esta *t. 21. Josip Kastelic, krojaški mojster v Ljubljani, Vodnikov trg št. 4, priporoča se prečast. duboTščinini t Izdelovanje vsakovrstna pbloke posebno talarjev, površnikov iti Izdelujem blrete, elngulm« in vsakovrstne itmliit«, kakor tudi vsa draga v to stroke spadajoča dola natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastili s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izvršim vsako naročilo v največjo za- dovoljnost prečast.tih naročnikov. S!av. p. n. občinstvu priporočam svojo dob:o urejeao krejaiko delavaioo, v kateri izdelujem po najnovejšem kroju, natančno po meri | "C—T^C Zunanja naročila tečna. — Cess pri w"*a sierne nizke. 519 3112 Podpisana iuia v zal.gi n»jr»znovi>tneji» trpežno, kr»sn» blago »a bandera, baldahine. raznobarvne plašče, kazale, pluviale, dalmatike, v-lume, albe, koretelja prta td sploh vse, kar se rabi v eorkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke Im v»» pepra-Tila. — Izdeluje roča* in pošteno pe najnižji eeal bandera ln vso drug« obleke. Precaente gospod« prosim. d» se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvtžujejo tsjih tvrdk, drsite v in potujoči h agentov. Zagotavljajo hitro in najpostenejšo postrežbo in najnižjo |j ceno, zatrjnje, da bode hvaležna tudi zh najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoMovanjain se priporoča 250 52 24 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani. Wolfove ulloe 4. K sezoni K sezoni priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejiih sistemov in najnovejše vrste revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in munioije, posebno pa opozarjam na wr trocevne pnike ^ katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. — Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročke in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespošlovanjem FRAN SEVČIK 6i8 2o-5 puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj. "JLJS Dobiva se povsod. 905 (86—81) Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje z6l>. Pozor Obče znana, jako trpeina kolesa Styria št. V »ljudsko kolo" prodajajo se zaradi različnih cen drugih vrst koles po jako znižanih tovarniških cenah pri Franu Čudnu v Ljubljani s čemur je si. občinstvu dana prilika po ceni si pribaviti iiffla it* ¥• 399 29 Zastopnik tvrdke: J o s i j> Poiak. S i S I to S d i Št. 2J263. 678 3—2 Stanovanje v najem! Vestna hliUa it. 19 pred Prulaml v Ljubljani se od 1. novembra lotos daj« v najem. Pogoje najema povč in ponudbe sprejema mestni komisarijat v navadnih uradnik urah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 10. avgusta 1899. i SšS ■ — ..- -N? JOSIP MAČEK t Ljubljani, gg? S y. Petra cesta št. 9. Preč. duhovščino, si. občinstvo in gg. tovarnarje opozarjam najuljudneje na svojo novo urejeno zalogo ter prosim one, kateri se zanimajo za napredek domačega obrta, naj si ogledajo bogato mojo zalogo konjskih oprem vsake vrste za votnjo in Jeio, kovčegov, ličnih torblo ln torb domačega izdelka. — Jermena za stroje imam vedno r zalogi; v zalogi so tudi vse vpreins ln Jahalne potrebščino za konje. Prodajam, kupujem in lzposojujem že rabljena sedla in pa oele Jezdne opreme. ___^_ Popravila in prenovljanja pa izvršuje strokovno dovršeno moj namestnik gospod Jos. Moškerc, isti pa tudi kot izboren strokovnjak prevzema vsa naročila in izvršuje natančno, točno in po nizki ceui. — Vnanja naročila izvršujejo se z obratno pošto. — Velespoštovanjem 683 20-1 Jos. Maček. 1 ■▼Mvli « • ■ av^eVlM^MvBBvaavlBrrl (▼■■▼mVmv'! sr Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. IIAlVkl lakso Veršec Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Glro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč v UOBLJAN1. do dnč po 4l/, %. Poitno - hranilnlčne položnice na razpolago. I> u 11 a j s k a borza. Dne 18. avgusta. Skopni državni dolg v notah.....100 gld. 20 Ur. Skupni državni dolg v srebru.....100 » 15 » Avstrijska zlata renta 4°/0......118 » 30 » Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 100 » — » Ogerska zlata renta 4°/0.......Ii8 » 20 » Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ... . 96 » 40 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 908 » — ► Kreditne delnice, 160 gld..............387 • 50 » London vista...........120 » Ko » Nemški drž. bankovci za 100m. nem.drl. velj. 58 « 92\3» j}0 mark........................11 . 77 » SO frankov (napoleondor)............9 » 5o' ,» Italijanski bankovci........44 » 40 ► C. kr. cekini......................5 > 67 » Dna 18. avgusta. 4°'0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4•/„. 100 gld....... Dunavske vravnavnt srečke 6°/„ .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem. kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . > » južne železnice 5°/0 . » > dolenjskih železnic 4°/0 171 gld. 50 kr 156 » 75 > 194 » 75 » 100 > — > 140 fe — > 128 > 50 > 107 > 60 » 112 > — » - » — » 96 » 90 » 215 * 25 » 164 » 75 » 119 » 75 » 99 > 50 » Kreditne srečke, 100 gld......197 gld — ki. 4"/„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. J 65 » — • Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » 90 > Rudolfove srečke, 10 gld.......28 » — » Salmove srečke, 40 gld........84 ► 25 ► St. Genčis srečke, 40 gld.......84 » — » VValdsteinove srečke, 20 gld......62 » — > Ljubljanske srečke.........23 » — • Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. , 151 » 50 » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3200 > — • Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 43*5 » — » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 75 ► 60 » Splošna avstrijska stavbinska družba , . 104 » — ► Montanska družba avstr. plan..........276 » 55 » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 177 » 75 » Papirnih ruiiljev 100 ................127 » — » JUT Nakup ln prodaja Menjarnična delniška družba HSJT Pojasnila v vseli gospodarskih in finančnih stvareh, 1 potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih 1 papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega 1 obrestovanja pri popolni varnosti 1 3SJT naloženih glavnic. ~fJSX f vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naroČil na borzi. E B C 1., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, U St" 1., Strobelgasse 2.