Didakta maj 2015 31 SPODBUJANJE SODELOVALNEGA UČENJA / Viktorija Pupaher, učiteljica / OŠ Selnica ob Dravi V preteklih dveh šolskih letih smo sodelovali pri usposabljanju za pridobivanje ključne kompetence učenje učenja. Čeprav smo učitelji ta način poučevanja v praksi že izvajali, nam vendarle strokovno vodenje da teoretično in praktično znanje za še bolj poglobljene in strokovno bolj dodelane sodobne metode in oblike dela. V veliki meri se spremeni tudi učiteljeva vloga od »naučiti« do »organizirati učne situacije, v katerih se učenci učijo«. Sama se pogosto lotevam sodobnih aktivnih oblik učenja in poučevanja, saj želim, da se učenci v mojem od- delku prijetno počutijo. Zavedam se, da je zelo pomembno učencu nuditi takšno učno okolje, ki ga bo spodbuja- lo k aktivnejšemu delu v šoli in doma in mu omogočilo optimalen razvoj sposobnosti. UVOD Različne oblike sodelovalnega učenja so eden izmed elementov spodbudne- ga učnega okolja. Učinkovit učitelj prepriča vse učence, da v šoli opravi- jo kvalitetno delo in izkoristijo svoje sposobnosti. Učenci so na sodelovanje pripravljeni, če delo zadovoljuje nji- hove potrebe. Učitelj mora biti spo- soben sprejeti učence takšne, kot so. Poskrbeti mora za prijazno delovno okolje, ki ustvarja ozračje gotovosti. To lahko uspe demokratičnemu učitelju, ki ustvari vzdušje v razredu, v katerem je mogoče izmenjavati mnenja. Indi- rekten učitelj se je sposoben prilagajati individualnim posebnostim učenca in specifičnostim razrednega kolektiva – je fleksibilen. Njegovi učenci ima- jo pozitiven odnos do šole in učenja. Dobri medsebojni odnosi med učen- ci povečujejo notranjo motivacijo in učne dosežke. Učenci nujno potrebu- jejo dialog med seboj ali z učiteljem, da lahko uspešneje razumejo snov in poglabljajo znanje. Za delo v skupini so potrebne posebne komunikacijske veščine in veščine za sodelovanje v skupini. Z izvajanjem so- delovalnega učenja se izboljšajo med- sebojni odnosi med učenci. Način dela v razredu vpliva na vedenje učencev in razvoj notranje motivacije za šolsko delo (doživljanje pozitivnih izkušenj, zmanjšanje strahu pred spraševanjem), dviga se učenčeva učna samopodoba, vpliva na količino napora, ki ga bo vložil v učenje in delo za šolo. V sodelovalnih skupinah pridobivajo tako uspešni kot manj uspešni učenci, a jim je treba dajati priložnost tudi za tekmovanje z drugimi in samostojno delo. Nujna so tudi jasna pravila ob- našanja, npr. glede stopnje glasnosti pri delu v skupini, glede prehodov s skupinskega dela na frontalni način pouka. Skupine so največkrat hetero- gene (izbor po skrbnem premisleku ali po naključju). Delo vsakega posameznika in njegova odgovornost v skupini sta jasno vidna in merljiva, da ne pride do razpršitve odgovornosti pri delu v skupini. SODELOVALNO UČENJE PRI PREDMETU DRUŽBA V 4. RA- ZREDU Z učenci smo se dogovorili, da bomo pri svojem delu upoštevali pravila, ki so pomembna za uspešno skupinsko učenje. Na kaj bomo pozorni pri skupinskem učenju? Prednost smo dali: pozornemu poslušanju navodil, - v skupini sodelujemo vsi, - pomagamo si in razložimo nalogo - sošolcu, delamo šepetaje in ne motimo dela - preostalih skupin, uspešnost skupine je odvisna od - vseh članov skupine. POTEK DELA Učenci so razdeljeni v pet heterogenih skupin glede na različne sposobnosti učencev. Naprej učencem razdelim kuverte z razrezanimi sličicami, ki jih učenci sestavijo. Slike prikazujejo različne praznike: krst, poroko, rojstni dan in obhajilo, v eni kuverti pa so zapisane štiri značilnosti godovanja, učenci pa skušajo sami ugotoviti, za kateri praznik gre. Z učenci ugotovimo, da bi lahko s sku- pno besedo te praznike poimenovali družinski prazniki, ker jih praznujemo v krogu družine. Nekateri prazniki pa so skupni več ljudem. Skupaj praznuje- mo državne, verske in kulturne prazni- ke. Ugotovimo, da verske praznike pra- znujejo posamezna verstva po svetu, ne glede na to, v kateri državi verniki živijo. Ustavimo se tudi pri pojmu dela prost dan. Sproti nastaja tabelska slika o različnih praznikih. Z učenci se pogovorim tudi o tem, zakaj imajo radi družinske praznike. Učenci imajo na to vprašanje kar nekaj različnih mnenj. Nekateri imajo radi praznike zaradi veselja, petja, plesa, prazničnih dobrot, kot so gibanice, poti- ce, keksi, torte, drugi zato, ker je takrat družina veliko časa skupaj, ker se lahko igrajo razne igre, se družijo itd. Po pogovoru o praznikih nadaljujemo delo po »jigsaw« metodi dela, ki se imenuje sestavljanka. Ta metoda se uporablja za delo z besedilom. Bese- dila, ki so jih morali učenci prebrati, so bila že razdeljena na pet delov in označena s številkami od 1 do 5. Pri izboru besedil sem se osredotočila predvsem na tiste vsebine praznikov, ki so učencem blizu: božič, - poroka, - novo leto, - valentinovo, - pust. - Najprej je vsak učenec v matični skupi- ni dobil svoje besedilo. Učenci z istimi 32 Didakta maj 2015 številkami besedil so oblikovali nove skupine. V novih skupinah so učenci vsak zase prebrali besedilo, nato pa se skupaj pogovorili o vsebini, o tem, kaj je najpomembnejše v besedilu, podčr- tali ključne besede in naredili izpis v obliki miselnega vzorca ter se s tem pripravili na poročanje. Zatem so se ponovno zbrali v začetni skupini. Tu je vsak učenec predstavil svoj del besedila tako, da so se vsi čla- ni skupine seznanili s celoto. Tako je vsak učenec učil svoje sošolce. Nato so v skupini izdelovali končni plakat v obliki miselnega vzorca za predsta- vitev, kaj so se naučili. Sledilo je še končno poročanje. Vsa- ka skupina je predstavila značilnosti posameznih praznikov v celoti. Drug drugega so lahko dopolnjevali. Vsi njihovi zapisi so bili pritrjeni na tabli in skupaj z učenci smo iskali, kaj so posamezne skupine poudarile, njihove zapise pa smo zatem še dopolnili in nadgradili. EVALVACIJA DELA Učenje je potekalo dve šolski uri. Ozra- čje v razredu je bilo zelo delovno in mogoče za zunanjega opazovalca tudi kar glasno. Učenci so bili vseskozi ak- tivni, vsak je bil nenehno zaposlen in se ni mogel izogniti delu. Tako so prišli do izraza tudi tisti učenci, ki po na- vadi nimajo te možnosti. Vsak učenec je moral svojo nalogo dobro opraviti, da je lahko svoje sošolce naučil svoj del besedila. Branje in razumevanje besedila v glav- nem učencem nista delala težav, saj je bilo besedilo učencem prilagojeno po obsegu glede na njihove bralne sposobnosti. Težave so se pojavile v precejšnji meri, ko je bilo treba iz besedila izluščiti bistvo. Med delom predhodnih in tudi osnovnih skupin sem učence usmerjala in jim poma- gala z dodatnimi navodili oz. kar s primeri, kako naj se lotijo dela. Moja izkušnja po koncu učne ure je zelo dobra, rezultati takšnega učenja pa pozitivni. Literatura Peklaj, Cirila (2001): Sodelovalno uče- nje ali kdaj več glav več ve. Ljublja- na: DZS.