ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 času'popolnoma romanizirana in je izgubila kulturno samostojnost in origi­ nalnost, ki jo je v grški dobi še ohranila. •'•'..' i' ."! Arheologe, zgodovinarje in filologe čaka v Anatoliji še zelo mnogo dela. Dežela je raziskana le toliko, da poznamo problematiko in vemo, v katero . smer moramo raziskovati. '",. . l >. t \ ' v Delo H. Metzger ja je pisano v jasnem, .vsakomur razumljivem jeziku. Laik,; ki mu je'knjiga namenjena, dobi lep pregled razvoja anatolskih kultur. Tekst odlično dopolnjujejo številne lepe ilustracije. • r Knjigo ima Katedra za staro orientalistiko Seminarja za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. •J i; i •'< • <• i Pisanje zgodovine judovstva v času hélenizma in zgodovine zgodnjega krščanstva je pravzaprav zelo občutljivo »in'zapleteno, področje. V- teh 600 letih-, so nastajali pogoji za vznik krščanstva in v 1. stol. se je krščanstvo že utrdilo v, rimskem imperiju. Kakšen vpliv je imelo krščanstvo,na kasnejši razvoj'evropske kulture,;ni potrebno razlagati. In, prav zaradi tega je bilo krščanstvo in njegov nastanek eno od področij, nâ katerem so se spopadale in.se še vedno'spopadajo vse mogoče ideologije, napredne in konzervativne. Tu srečamo vso pahljačo preučevalcev krščanstva, od skrajnih ideoloških fanatikov, ki hočejo imeti za vsako ceno prav,,« dot skeptikov, ki menijo: ignoramus et ignorabimus. Vire uporabljajo po svoje,, odvisno od'usmerje­ nosti, jih obdelujejo bolj ali manj objektivno-in jih kombinirajo tako, da podpirajo njihovo tezo. Malo je res .objektivnih znanstvenikov, ki vse-vire obravnavajo enako kritično in.ne dajejo tem',ali onim virom nezaslužene prednosti ali pomena. r h . '. ' . / ,''''•'' . -Bo Reicke se je,teh nevarnosti, gotovo zavedal in ker je delo pravzaprav priročnik, je podal samo to, kar je res objektivno izpričano. Nejasne dogodke in še neraziskane probleme : označi kot take in se skuša izogniti vsakim negotovim špekulacijam. . ' - • Delo je razdeljeno na 6 poglavij. Vsako poglavje najprej podaja pregled političnih, dogodkov določenega obdobja, potem označi vpliv teh dogodkov na judovstvo . oz. krščanstvo,-ter vpliv raznih helenističnih duhovnih: stru j na obe verstvi. ' 'J L Judje pod perzijsko nadvlado (539—332 pi', n. e.). U- i To poglavje obravnava političen položaj Judov v perzijski državi,1 grad­ njo'drugega templja -;v Jeruzalemu, ponovno obnovo ortodoksnega judovstva v'času Ezre in-Nehemije in samaritansko shizmo. Perzijsko verstvo je vpli­ valo na judovsko z dualizmom, s pojmovanjem nebes kot kraljevskega dvora, s pojmovanjem' božjega odrešenika. . ./...'. . _ • II. Judje pod helenističnimi vladarji (332—142 pr. n.'. e.). •! r / ljudje so bili najprej.pod oblastjo Ptolómejcev in uživali so precejšnjo avtonomijo.. Leta 200 pa SOL prišli pod oblast Selevkidov. Pričel se je pritisk nasilne helenizacijé, ki je sprožil makabejski upor in leta 142 je bila- Judeja svobodna. Avtor dobro prikazuje, kako je vrsta mednarodnih faktorjev zelo pomagala Judom v boju proti Selevkidom in Antiohidom.- ' >''' . III.' Hasmonejska država (142—63 pr. n. e.): ' • ' ' V .'času • hasmonejskega kraljestva je judovska država dosegla obseg Davidove;in Salomonove države. Vendar tudi samostojnost ni mogla varovati •178 •••' "- ' sv -• ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 197* Jude pred helenizacijo. Skozi vso hasmonejsko dobo se-vlečejo boji med orto­ doksno in helenistično strujo. ' ; ' IV. Palestina pod Rimljani in pod Herodom (64 pr. n. e. — 4 n. e.). Četrto poglavje prikazuje čas rimske okupacije, Ђоје za oblast v rimski državi,in vladavino Heroda I. Ta je bil po Salomonu najmogočnejši judovski vladar. .Poglavju je dodan kratek pregled problematike Jezusovega rojstva. Avtor meni, da je po vseh ohranjenih podatkih najverjetneje, da je bil rojen 1. 4. pr. n. e. ••,,:_•-' ' V. Palestina v času Jezusa in apostolov (4—66 n. e.). Judeja je ohranila tudi po smrti Heroda I. precejšnjo versko in admini­ strativno svobodo. Avtor opisuje ustroj judovskega duhovništva, velikega zbora, verske stranke (farizeji, saduceji, eseni), ter politično in versko vzdušje tega časa. Precej obširno obdela problematiko sojenja Jezusu v zvezi z rimsko in judovsko zakonodajo, izvršitev obsodbe, ter problematiko zgodo­ vine prvotne cerkve (»Urkirche«). Pri tem< se omejuje le na dogodke, ki jih lahko neposredno poveže z nebibličnimi zgodovinskimi viri. Kratko prikaže tudi nastanek raznih patriotskih in zèlotskih gibanj, ki so bila reakcija na rimsko vladavino in so povzročila veliki upor leta 66. VI. Rimski imperij v času Jezusa in apostolov (4—66 n. e.). To poglavje, zanimivo, lahko bi celo rekli napeto, opisuje dogodke in razmere v rimskem imperi ju. v času od Avgusta do Neronove smrti in se neposredno nadaljuje v . • ' ^ , ' i ,iVII. Rimski, imperi j. v'času* učencev «apostolo v (67—ca. 100 n. e.), kjer je opisanä'zgodovina. imperija od Vespazijana do pričetka Trajanove vladavine. Palestina postane^rimska provinca, središče krščanstva se prenese iz Jeruza­ lema v-Rim. Od tu serširi še v zahodne predele cesarstva. Odlično je pri­ kazana povezanost krščanskih občin z judovskimi. Krščanstvo so Rimljani namreč obravnavali>kot judovsko sekto, kar je njegovo širjenje zelo olajšalo. 'Kot smo že dejali, delo skuša biti .kolikor je mogoče objektivno, upo­ rablja le zanesljive zgodovinske vire, izogiba se negotovim špekulacijam in se omejuje,le na bistvena dejstva..Je solidno in bo vsakomur, ne le teologu, zanesljiv vodič skozi labirint dogajanj v. Palestini od konca babilonske suž- nosti do konca 1. stol. n. e. ». " • ' Na koncu knjige je za vsako poglavje dodana bibliografija osnovnih del (str. 238—247), podroben indeks (str.- 248—257) in pet zemljevidov. Knjigo ima * Arheološki seminar Filozofske fakultete v Ljubljani. : (. ' ' Marko Urbani ja - l . • , . .•( • - Anto Babić, ,..Iz istorije srednjovjekovne Bosne, Sarajevo, 1972, str. 325. *; ' , -./ (j ' f' ';'.'' r' Bosanska kulturna javnost se jè oddolžila Antu Babicu za pomembno znanstveno delo ob njegovi 'sedemdesetletnici s ponovno izdajo nekaterih njegovih študij in razprav. Mislim, da je pri nas malo'zgodovinarjev, katerih dela se po nekaj letih ali desetletjih ponatiskujejo. Babićeva zbrana dela izdana pod naslovoma »Iz istorije srednjovjekovne Bosne« ohranjajo" znan­ stveno aktualnost in predstavljajo trdno oporo za nadaljnje raziskave dokaj temne bosenske preteklosti. ' ; ', S kratkim poročilom o vsebini njegovega zbranega dela pa bi se.poklo­ nili njegovemu "spominu. Dokaj nepričakovano je tudi nas slovenske zgodo­ vinarje''pretresla novica,'da je 12. januarja 1974"umrl starosta bosanskih zgodovinarjev Anto'Babić. Povojni generaciji zgodovinarjev je gotovo dobro znano njegovo ime. Njegov učbenik »Isto ri ja naroda FNRJ— srednji vek< (izšel 1, 1946) je bil v prvih povojnih letih pravzaprav edini, z marksističnega stališča* pisan priročnik za pouk zgodovine. • ' • .'Anto Babić je bil rojen v bližini Travnika leta. 1899. Končal je zgodo­ vinski'študij na filozofski fakulteti v Zagrebu. Služboval je v raznih krajin, 12* 179