PRIMER OCENJEVANJA
Številčna ocena more zelo nepopolno odražati znanje iz tako obsežne tematike, kot jo vsebuje pouk materinščine. Težavnost ocenjevanja tiči že v samem predmetu.
Nerealna ocena je velikokrat odraz učiteljevega načina ocenjevanja. Učitelji radi »sprašujejo za oceno« le v določenih obdobjih. Tak način podpira kampanjsko učenje. Ocena ni realen odraz resničnega znanja tudi tedaj, če jo dobi učenec za »zadnjo snov« ali če jo je učitelj na hitro ujel tik pred konferenco.
Pouk materinščine zajema pisno, ustno izražanje, literarno in slovnično gradivo, ki
se drobi na poznavanje biografskih in bibliografskih podatkov, literarne teorije, jezikovnih zakonitosti, analiz, interpretacij itd.
Znanje je treba pogosto preverjati. V konferenčnem obdobju mora dobiti vsak učenec več ocen, ne le eno ali kvečjemu dve in tisto od obvezne šolske naloge. Toda če vztrajamo pri »klasičnih« oblikah spraševanja, več kot dveh ocen ne bomo nikoli imeli. Nenehno aktiviranje učencev, jasne motivacije in sprotno ocenjevanje pa prinese v redovalnico celo vrsto ocen. Te naj nikakor ne bi bile samo številčne, ampak tudi opisne.
149
L. Karničar
odrasel; vse razumno presoja, na videz ne več tako aktiven kot lani (sept.), prerasel snovi, zavzeto posluša samo nove stvari in take, ki so za druge težke (ekspresionizem, fonetika), odlično piše (okt.), gov. izražanje — vedno izbira tehtne besede; gradi na pridobljenem znanju (nov.), sijajna obdelava domačega čtiva (dec), poglavje o stavku obvlada pregledno (dec), redke pravopisne napake (dec), samostojna vsebin, in oblikovna interpretacija pesmi (Jan.); pripravil odlično učno uro z uporabo diafilma (marec), nekaj napak pri določanju ne-oseb. gl. oblik (april), prvi končal sekvence za pol. program pouka (april), znal (maj), vse leto redno pisal dom. naloge (junij) !
4234525545445 — 54155555544
5
M. Košir
tekoče snovi še ne zna (sept.), se začela prizadev-neje učiti, a spet popustila (sept.), staro snov še odlično zna (okt.), postala aktivna (nov.), poglavje o stavku ji ne dela težav (nov.), besedne vrste — se moti (dec), dela smiselne izvlečke iz učnih knjig (Jan.), zelo dobro sodelovala pri seminarski obliki (Jan.), piše lahkotno, govori še vedno zelo počasi in skoraj boječe (marec); ni imela domače naloge (april), dosti bolj aktivna kot prvo polletje (maj), zna stvari, ki se jih drugi ne spomnijo več (maj), malo pravopisnih napak
53455253345344 — 45243445534
4
S. Herlec
zelo prizadevna, za učenje porabi precej časa; snov kmalu pozabi (okt.), ni imela dom. nal. (okt.), še precej pravopisnih napak (nov.); tekoče pripoveduje, če jo snov zanima, sicer se ustavlja sredi stavka (dec); zelo socialna, nikdar sebična; prizna, da je veliko stvari pozabila (dec); rada sprašuje (Jan.), pred pisanimi nalogami vedno nemirna (marec); začela sistematično ponavljati, odloča se za sred. šolo (marec), bori se za boljšo oceno, znanje pa ni trdno (april), ni imela domače naloge (april); znala poprečno (maj)
41234332334433 — 35425334453
3
A. Bukovnik*
ni imel dom. naloge (sept.), brez dom. nal. (sept); treba ga je veliko opominjati (okt.); večje pravopisne napake — vel. zač., asimilacija (okt.), možato prenese kritiko, nekaj časa »boljši« (dec); se ne uči več (Jan.), nekaj malega znal — knjiž. in stavek (Jan.), se sam javil (Jan.); dosti bolje govori kot piše; pričakoval boljšo oceno v prv. poli., zanašal se je na poz. ocene kontrol, nal. (febr.), aktiven (marec), spet popustil — ničesar vedel o samost. (april) — obvestilo staršem! — kaže novo aktivnost; vse leto zelo prijeten sogovornik (maj); znanje šibko; dosti bolj kritičen kot prej (maj), redno piše dom. nal.
31322231442232 — 5531143-21-514
2
150
Sami si pripravimo posebno redovalnico taltšnega formata, da bo v njej za vsakega učenca dovolj prostora. Vanj vpisujemo vse: številčne ocene domačih, šolskih, kontrolnih nalog, testov ipd.; število doseženih točk, kadar se odločimo za tak način ocenjevanja (legenda: barvni svinčniki, različna velikost številk), manjkajoče domače naloge, rezultate domačega čtiva, seminarskega dela; ustno znanje, sposobnosti pomnjenja, oblikovanje misli; posebno zanimanje učenca, aktivnost ipd. Vsako opombo si označimo z datumom.
(Primer za 8. r. glej na str. 150.)
Pomembnost takih zapiskov je na primer tudi v tem, da učenca spremljamo, dokler ga poučujemo. Laže ugotavljamo njegov napredek ali nazadovanje in tudi vzroke za prvo ali drugo je možno ugotoviti hitreje.
Učence je treba na začetku leta seznaniti z načinom ocenjevanja. Spremeniti moramo njihovo zakoreninjeno prepričanje, da je z uspelo reprodukcijo kakega besedila mogoče »popraviti« oceno za prejšnje neznanje.
Učenci postanejo kritični in ne zahtevajo, da bi za odgovore dobivali samo številčno oceno. Vedo, da smo si zabeležili le pravilnost in nepravilnost odgovora in da je takih in podobnih opomb v naši redovalnici še veliko. Zaključno oceno v spričevalu predvidijo kot rezultat aktivnosti, ne pa kot matematično sredino številčnih ocen.
Posledica opisanega načina ocenjevanja (spremljanja učenčevega dela) je večja motiviranost učencev in hkrati večja aktivnost. V predmetu je vedno manj nezadostnih, pa tudi nobene nerealne petice.
Berta Golob Kranj