304. štev. V Ljubljani, četrtek dne 31. oktobra 1912. Leto I. OMM Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob s. ud zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesectj K 1'20, z dostavljanjem na doin K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10’—, četrtlotn® K 5*-y mesečno K V»0. — Zn inozemstvi' eel^etno V .JO-™, — Naročnina jo » pošilja upravništvu. » Telefon številka 118. m • •• • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK • •• ••O Posamezna številka 6 vinarjev. ffi Uredništvo In upravništvo: « Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nofrsnkirann pisma •e ne sprejemajo, rokopisi so ne vračajo. Za oglase •e plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju poni pust. —• Za odgovor Je priložiti znamko, m Telefon številka 118. -wnr.-i.-r n' i :j-----t-tit Balkanska vojna. Diplomati. — Ali smejo? — Evropa na strani balkanskih narodov. — Slaba znamenja. — Konec Turčije. — Revolucija v Carigradu. — Pohod zmagovalcev. Diplomati bi morali biti tako diplomatični, da bi poravnali spore, ki nastanejo in preprečili vsako vojno. Braniti bi morali pravico in varovati narode pred krivico. — Evropski diplomati pa niso tako diplomatični ali pa so tako diplomatični — zase. Diplomati so zelo zado-voljni. ako ostane vse, kakor je bilo. Tako imajo namreč najmanj dela. In diplomatični diplomati se znajo dela izogibati. Zato je v Evropi — toliko dela. Diplomatov je na svetu mnogo. Toda tudi zanje veljajo besede sv. pisma: mnogo je poklicanih — a malo izvoljenih. Diplomati mislijo, da je diplomatično, ako rešijo slabo stvar, zato da imajo od nje dobiček. Diplomati ki morali hitro misliti — diplomati pa mislijo, da je diplomatično, ako počasi mislijo. Diplomati morajo vedno delati za dobro stvar — zato morajo — včasih rešiti slabo stvar. — Diplomati počasi izpreminjajo svoje mnenje, ker so takega mnenja, da se tuncnle diplomatov ne sme izpremlnjatl. Diplomati delajo zelo resen obraz — zato so pogosto zelo smešni. Diplomati imajo velike naloge, ki bi se jih pa radi iznebili na najlažji način. Način, po katerem vrše diplomati svoje naloge, pa ni vselej najbolj diplomatičen. Ko človek posluša razne diplomatike in nediplomatske izjave, mu pridejo na um različne misli o diplomatih. Pri tem bi se nehote spomnil zgodovinskih dogodkov. Ko so 1. J848. na Dunaju cesarju Fedinau-du naznanili, da delajo Dunajčani revolucijo — je vprašal cesar: Ja, diirfen sie denn das! (Ja, ali smejo to delati?) Toda nihče več ni vprašal ali sme. — Vojaštvo je sicer streljalo na revolucionarje — toda revolucija je zmagala, konstitucija ie prišla in danes sc hrani grob onih, ki so padli, v hvaležnem spominu. Diplomati so morali izpremeniti svoje mnenje. Ravnotako se nam zdi, da sedaj vprašujejo po Evropi. Ali smejo? Ali smejo balkanski nared! voditi vojno proti Turčiji? Ali smejo zmagovati? Ali smejo to, kar bodo pribojevaii med seboi razdeliti? To so vprašanja začudene Evrope. — Ali smejo? Balkanski narodi niso mnogo vpraševali, ali smejo. Evropa jim vojne ni dovolila, začeli so jo sami: . Enako balkanski narodi več ne vprašajo, ali smejo zmagovati. Zmagujejo proti volji Evrope. In najbrže tudi ne bodo vprašali, ali sinejo deliti. Razdelili bodo — in diplomati bodo morali izpremniti svoje mnenje, kakor ga morajo izpremeniti vselej, ko se izpremene razmere. Glasovi iz krogov diplomatov so boli in bolj ugodn? za balkanske narode. Saj je to tudi edino pravo. Skozi stoletja so nastavljali Slovani svoje prsi navalom Azije tvoreč jez, za katerim se je mogla nemoteno razvijati zapadna kultura. I oni so hrepeneli po svetlobi! Toda v mrak jih jc gnal barbar, komaj da so v rijem ohranili golo življenje! In kako izkazuje Evropa svojo hvaležnost Slovanstvu za to službo? Gluha jc ob njegovem boju za svobodo, da. stavi se celo na stran tlačitelja. V svojem farizejstvu pri- znava le junaštvo tega, toda za junaštvo tlačenega ima le zasmeh. Avstro-ogrska diplomacija stoji danes v svoji balkanski politiki osamljena. Od vseh strani se oglašajo glasovi, da se ta politika mora izpremeniti. Ako Avstrija ne stori tega danes, bo prisiljena storiti to — ko se bodo razmere izpre-menile. En glas gre po svetu: Turčiji se bliža konec. Turška armada je uničena. Pravijo, da zidovje sv. Sofije poka. To mora biti slabo znamenje. Hagia Sofija ima svojo pravljico, ki je v nji nekaj preroškega: V trenotku, ko je dne 29. maja 1453. Mohamed prijahal v baziliko, ie bral duhovnik mašo. V cerkvi je nastalo kričanje, duhovnik ni mogel dokončati maše, marveč je vzel sveto posodo in knjige ter odšel pri stranskih vratih, j Turški vojaki so planili za njim. ali kjer so bila vrata, je nastal zid, duhovnik je izginil in vojaki ga niso mogli zasledovati. — Kadar bo vrnjena Sveta Sofija krščanskemu kultu — pravijo Grki, takrat se oni zid odpre, mašnik bo stopil k oltarju in bral bo mašo do konca. Bliža se ta dan. — Beg turške armade ie tak, da ga je mogoče komaj zasledovati. Vsi vojaški krogi so mnenja, da se turška armada ne more več zbrati. Beg k morju je edina rešitev. Toda kaj tam? V Carigrad beze sestradane čete in hočejo živeža. Toda v mestu vsega primanjkuje — začenja se boj za košček kruha — meščani in vojak se bodeta stepla nastala bo revolucija v Carigradu. Slaba poročila še boli vznemirjajo ljudi. V trenutku splošne zmešnjave, pa bo stopila bolgarska armada pred Carigrad. Tak je položaj na Balkanu in v Evropi. Srbski kralj Peter se pripravlja na slavnostni pohod v Skoplje — Grki se bližajo Solunu — Črnogorci že vidijo svoj Prizren — bolgarski car pa čaka, čaka zadnjega sporočila, da je pot v Carigrad odprta. Bolj krasno in zmagoslavno se ni končala še nobena evropejska volna. Volna. Stara Srbija je že popolnoma v srbskih rokah. Treba je le še uradnih potrdil o padcu Peči in Prizrena. Veles je padel in se nahaja danes že v srbskih rokah. Srbi so Zekkijevo armado popolnoma razpršili. Jurki so tako razbiti, zbegani in potrti, da gledajo danes samo. kako bi si rešili svoje življenje pred rmagoslavno srbsko armado. Armada Zekki paše ie v bojih s Srbi zgubila že skoro vso svojo artiljerijo. Srbski vojski je prosta pot do Soiuna. kateremu se neprestano približujejo od juga tudi Grki. Obenem pa ie Turkom tudi popolnoma presekana pot na vzhod, ker iih tam pričakujejo Bolgari. Edino armada Mahmud Sefket paše, ki šteje 60.000 mož, je pripravljena pri Bitoliu. (Monaslir) še na boj. Toda tudi tei armadi se zmagovalci vedno bolj bližajo od vseh strani In ji groze s popolnim poginom. Sandžak Novipazar je s padcem Plevlja, najsevernejše točke popolnoma v srbskih in M- ZEV AKO r V senci jezuita. (Dalje.) »Madam De Sent-Alban, spremite vojvodinjo v njeno stanovanje, in —« je dodal kralj z jako pomenljivim glasom, »pazite mi skrbno nanjo... Zdi se ni. da nje zdravje zelo potrebuje skrbnega nadzorstva.« Nato je kralj pomolil roko Žileti, ki je naslonila nanjo dva prsta, ter io spremil do vrat svojega kabineta, kjer ji je poljubil roko, rekoč: »Z Bogom, vojvodinja! Štel se bom srečnega, kadar vam bom mogel izpolniti kako željo.« »Z Bogom, sir,« je dejala Žileta z globokim glasom. »Pazite skrbno na vojvodinjino zdravje,« je ponovil kralj. Madam De Sent-Alban je namignila, da razume; in še tisti dan se je razneslo po Luv-ru, da se potrjuje govorica, da boleha nova kraljeva metresa na umu. XXV. Tribulet. . Vse je spalo v Luvru; molčanje in tema sta odevala orjaško poslopje. Ura v zvoniku Sen Žermen 1’ Okseroa je bila pravkar udarila enajst. Po hodniku, ki je ležal v globokem mraku, sta se vlekli dve- senci... počasi, ž neskončno opreznostjo... črnogorskih rokah. Oni turški vojaki, ki so še ostali v Sandžaku so zajeti in so večji del že pobegnili v Bosno na avstrijska tla. V Traciji so turške čete obkoljene od vseli strani. Bolgari izkoriščajo neprestane zmage in ne pripuste sovražniku, da bi koncentriral svoje čete. Drinopolje bodo zmagovalci sestradali. obenem pa bodo prodirali proti Carigradu, dočim marširajo Srbi in Grki na Solun. Epizodno vlogo igrajo sedaj le boji okolo Skadra. Skader se še vedno drži, vendar je samo vprašanje par ur, kdaj pade v črnogorske roke. Turčija hiti vedno bolj v pogubo iu je že uvidela, da ni več rešitve. Diplomacija in velesile s« v velikanski zadregi, kajti status quo ie za vedno pokopan v grobu. Zlasti na Angleškem se situacija presoja skrajno pesimistično. Velesile niso složne in ni izključeno, da pade goreča balkanska haklja tudi nad nje. Balkanske države so pripravljene za slučaj, ako bi velesile hotele na vsak način vzdržati status quo na Balkanu, zaplesti v vojno vso Evropo. Balkanski Slovani so prelili že preveč krvi, njih zmage so kolosalne, pokazale so celemu svetu, kai premorejo in sedaj naj bi osvojene pokrajine vrnile Turčiji. To bi bilo pač presmešno. Srbija se bojuje za svojo življensko eksistenco. Ali življenje ali smrt — s to devizo je šla v boj. Največ je pač odvisno od stališča, katerega bo zavzela Avstrija. Ako ne bo Avstrija opustila svojih osvajalnih teženj na Balkanu. ako ne bo pripustila svojemu najbližjemu sosedu. Srbiji dihati s polnimi pljučami, ako bo skušala sama osvojiti Sandžak, potem čisto gotovo izbruhne evropska vojna. Glede Rumunije se balkanskim državam pač ni treba posebno razburjati. Kakor hitro bi Rumunija morda hotela nagajati balkanskim državam, tako hitro bo imela tudi čisto gotovo opraviti s svojim velikim ruskim sosedom, kar zanjo ne bi bilo čisto nič prijetno. Srbsko-turška vojna. ZMAGE — BEG. Belgrad, 29. oktobra. Sam Alah ne more več rešiti Zekki paše popolnega pogina. Po uradnih poročilih iz Vranje, je general Jankovič. ki prodira od Prištine proti Skoplju, pri I^erizoviču in Kačanka docela uničil tisoč mož broječo albansko četo in zaplenil 18 topov. Oddelek turške armade, ki je po porazu pri Skoplju zbežal pred prestolonaslednikom Aleksandrom proti Tetovu (Kalkandele) se je udal srbski kavaleriji, ki mu jc bila neprestano za petami. Srbi so na potu proti Tetovu zaplenili naravnost kolosalno število topov, namreč 123. Turki so pobegnili tudi iz Štipa, pustivšl vse na cedilu. Albanci so že popolnoma izgubili vsako zaupanje v turško armado in se tru-rnotna podajajo zmagovitim Srbom. TURŠKA RRVOlOŠTVA V SKOPLJU. Belgrad. 29. oktobra. Turki so na begu iz . . povzročili strašno klanje. Poklali so vse kristjane, ki so jim prišli pod nož. Ravno to je tudi dalo evropskim konzulom povod, da so prestolonaslednika Aleksandra pri pohodu v Skoplje prosili za varstvo meščanov. BITKA PRI VELESU. _ Belgrad, 29. oktobra. Pred Velesom se ie vršila krvava bitka. Po hudem boju ie srbska kavalerija Turke razpršila na vse strani In r< «5 NA BOJIŠČU. Na bojno polje je prišla tudi Eseles-devojka in je prinesla vinar ranjenemu Turku. Vprašal jo je Turčin: »Od kod si?« »S Kranjskega« mu je odgovorila Eseles-devejka. »Ali iz one dežele, kjer smo nekdaj ropali, morili in požigali krščanske cerkve?« je vprašal Turčin. »Da«, je odgovorila Eseles-devojka, »toda to smo ti v krščanski ljubezni že davno odpustili. 1 udi to ti odpuščamo, da si mohamedan, da nas sovražiš in da moriš naše brate. Tako nam zapoveduje naša vera. Svojim slovenskim bratom pa ne moremo odpustiti, da so napredni, zato ne moremo niti svojih darov dajati tja kakor oni — in zato sem ti prinesla ta vinar? zmagonosno stopila v Veles. Rekoncentracija turške armade ie popolnoma nemogoča. Pot do Soluna je prosta. Belgrad, 29. oktobra. Vest o zavzetju Velesa se uradno potrjuje. ■ Belgrad. 29. oktobra. Po uradnem poročilu so Turki pii Velesu poskušali svojo srečo, a so bili po kratkem boju razpršeni na vse strani. Turška armada, ki je bila zbrana pri Velesu je štela 80.000 mož. TURK! BEŽE NA VSE STRANI. Belgrad, 29. oktobra. Danes je došlo semkaj lakonično poročilo, da so srbske čete zavzele Veles. Podrobna poročila še manjkajo, vendar se po vesteh Iz Vranje lahko sklepa, da je srbska armada z naglim naskokom onemogočila ponovno koncentracijo Turkov pri Velesu 8rbska kavalerija pomeni smrt za armado Zekki paše, ki mora na potu ostavliati vsd topove. Turki beže iz Tetova in iz Štipa k Strumnici, od Velesa pa oh rek? Vardar proti Demlrkapijl. ČRNOGORCI IN SRBI PRED PRIZRENOM. Belgrad. 29. oktobra. Po zavzetju Peči se pričakuje koncentrični marš črnogorske in dela srbske armade na Prizren in od tu na morje, SRBI ZAVZELI PRIZREN. Belgrad, 29. oktobra. Danes popoldne ie srbska armada pod poveljstvom generala Zivkovlča zavzela Prizren, bivšo prestolico Obstali sta ob vsakem koraku, šli nato spet par korakov dalje, ustavili se iznova in porabili tako pol ure. preden sta dospeli na konec dolgega hodnika... Tam so se odprla neka vrata. Senci sta stopili v šibko razsvetljeno sobo. • Ob luči sveče, ki je gorela v kotu za senčnikom, sta se spogledali. Ena izmed njiju dveh je bil Tribulet. Druga je bila ena izmed Častnih dani vojvodinje Fontenbloške, gospodična Ivana De Kroazij. Soba, kamor sta bila prišla, ei bila predsoba stanc vanja vojvodinje Fontenbloške. »Pričakuje vas!« ie zamrmrala Ivana De Kroazij. »Ah, gospod, niti sama si ne morem predstavljati, kakšni nevarnosti se izpostavljam! ... Toda nisem je mogla dalje gledati tako žalostne... Saj vem sama, kaj so srčne bolečine...« Tribulet ii jc sočutno pokimal. Ni ga bilo spoznati. Zadnii teden ga je bil izpremcml popolnoma. Porogljiva guba okrog ust- je bila izginila. Njegove oči. ki iih je bolest nekako izprala in očistila, so izražale neizmerni nepokoj bitja, vprašajočega sc, kakšna nesreča visi nad njegovo glavo Nestrpno je zrl proti vratom v ozadju. »Treba je počakati polnoči,« je dejala dvorna dama, ki je prestregla ta pogled. »O polnoči odidejo vsi skozi vrata na drugi strani. Ta vrata bi morala biti zaprta... A jaz imam njihov ključ.« »Uboga fileta!« je zamrmral Tribulet. »Jetnica si! Nadzorujejo te! Zaklenjeno te imajo!...« »Nič hudega ji ne bi bilo, da ni gospe De Sent-Alban...« »Gospa Sent-Albanska! Ta izmozgana co-perniea, ki se ne more utolažiti, da ie sama že stara, in sovraži smrtno vsakogar, komur ie manj od petdeset let, ter izliva v divji liubo-sumtiosti žolč. ki ga je nakopičila v svojem oroženelem srcu.« »Ali, gospod Tribulet!« »Res je, oprostite mi,« ie dejal Tribulet potrto, »vračajo se mi navade mojega norčev-skega stanu, čeprav se jih branim. Vidite, dresirali so me tako, da grizem, in kadar se mi zdi, da se nasmehnem, se zgodi, da pokažem zobe.« Sedel je, naslonil glavo med dlani in zamrmral: »Ali ne bo nocoj nikoli polnoči!« Gospodična De Kroazij, mična osemnajstletna temnolaska, ga je gledala sočutno. »Ampak.« je povzel Tribulet. »kako ste se mogli tako zavzeti za nesrečnega otroka, da ste se spustili v takšno nevarnost, gospodična? »Saj sem vam rekla, gospod, da trpim tudi jaz.« »Tudi vi trpite? Torej trpe na tem svetu samo dobri ljudje! In ta prokleti dvor vidi samo zmagoslavlje in srečo zlobnih! Oh, če bi mogel! Gospodična, dal bi deset let svojega življenja, samo da bi se nehala bolečina, ki je kriva žalosti v vaših lepih očeh. Ai ne smem vedeti, kaj vas je potrlo?« »Ah, gospod, bila sem zaročena z Luko De Bervjč!« »Ubogo dete! Uboga otroka!« Ivana De Kroazij si je bila zakrila oči z roko, da bi Tribulet ne bi videl njenih solz. Ta hip pa je udarila ura v bližnjem zvoniku polnoči. »Tiho!« je šepnila častna dama in ugasnila Svečnik. Minilo je nekaj minut. Nato je prijela Ivana De Kroazij Tribuleta za roko in mu dejala: »Poidite z mano!« Tribulet se ji je dal voditi s trepečočim srcem. Ivana De Kraozij je prekoračila dve dvorani, pogreznjeni v temo. V drugi je odprla vrata. Objela ju je svetloba z rahlimi žarki. In v tej svetlobi je zagledal zmedeni Tribulet Žileto, ki je stala pokonci, v beli obleki, podobna svetnici z avreolo okrog glave, Žileto, ki se mu je smehljala, vsa takšna, kakršno jo je pomnil iz hišice pri Trahoarju. »Hčerka! Otrok predragi!« je zajecljal. »Oče! Oče!« je dejala Žileta, dajoča temu imenu še slajši in nežnejši zvok, kakor da bi hotela pokazati, da se nič ni izpremenilo v njunem položaju. V naslednjem trenotku je sedel Tribulet v. udobnem naslanjaču, Žileta pa na njegovih kolenih, ovijajoča norcu kralja Franca roke okrog vratu. »Daj, da te vidim!« je ponavljal Tribulet, prijemaje plavolaso dekličino glavo v obe roki. »Daj, da te gledam in občudujem! Da. res si til Ne sanja se mi! Tu si. tako lepa kakor prejšnje čase, in še vedno ti igra na ustnicah smehljaj, ki me občaruje. Toda bleda si in shujšana. Kaj ne, da si trpela, bilo ti ie hudo. ker so te ločili od tvojega starega očeta. Plakala si, pla-kala zaradi mene! (Žileta je zardela.) Blažena bodi zlobnost liudi. ker mi ie naklonila toliko veselje!« srbskih kraljev. General Zivkovlč Je zavzel Prizren, še preje, predno so prišli Črnogorci ki prihalaio od Peči. Srbska armada Žlvkovi-ča bo sedaj udarila naravnost proti Jadranskemu morju, da zavzame turško luko ob nio-r]u S. Glovani di Medua. S tem bo imela Srbija tudi dostop do morja. Bolgarsko-turška vojna. PRED DRINOPOLJEM. Sofija, 29. oktobra. Ker primanjkuje turški drinopoljski posadki živeža, jo bodo Bolgari izstradali. BOLGARSKI BOJI. Sofija, 29. oktobra. V Pašmahli so Bolgari zaplenili mnogo pušk in municije. Vjetih je bilo 70 Turkov. Položaj pri Drinopolju je neizpre-menjen. V bojih severovzhodno od Drinopolja so pustili Turki na bojišču vse ranjence in poskušali Bolgare večkrat prevariti na ta način, da so razobesili belo zastavo, a potem streljali na Bolgare. Na ta način so Bolgari zgubili že mnogo vojakov. V mestu Enidje, med Drinopoijem ni Kirk-Kiliso so Bolgari zaplenili dve skladišči orožja in raznega drugega rna-te rajala. GIBANJE SRBSKO-EOLCAPSKE KOLONE. Bclgrad, 29. cktcbta. Olavni del kombinirane srbsko-boigaiske armade se nahaja Sediai na Ovčjem pclju. BITKA PRI KOCANI. Soffla, 29. oktobra. Po podrobnih poročilih Je bila bitka pr Kočani strašna. Trajaia Je tri dni in tri r»očJ. Prvi dan se je bojeva’o proti Bolgarom 12 tuiških bataljonov. Bitka Je bila vsled naskokov strašna. Konečno so bili Turki premagani in so se umaknili v najve-Čjem neredu. Bolgari so vjeli nad 500 Turkov. Grško-turška vojna. NAPREDOVANJE GRKOV. Atene. 29. oktobra. Grške čete so zasedle danes sotesko Tripotamos, ki je ključ do Vcirija. GRŠKI KRALJ V KOŽANI. Atene, 29. oktobra. Kralj Jurij je dospel danes v Kožane. Mesto je v zastavah. Crnogorsko-turška vojna. Pl EVLJE V ČRNOGORSKIH ROKAH. Rloka. 29. oktobra. Črnogorske čete so danes zavzele Plevlje. S tem ie Sandžak čist. Sarajevo, 29. oktobra. Semkaj je dospelo 1509 turških beguncev iz Sandžaka. SKADER PRED PADCEM. Rlek? 29. oktobra. Boji okolu Skadra se nadaljujejo. Padec mesta pričakujejo tu ysak čas. General Vukotič je dospel pred Peč. 3om Črnogorcev iz amerike. Cetinje. 29. oktobra. General Murtinovič Je dobil iz Amerike brzojavko, da Je 3000 Črnogorcev na potu v domovino. * ANEKDOTA. V boju pri Rojanu je dobil neki Turek tako Ugodno mesto, da je mogel izborno streljati, dočim ga nobena srbska kroglja ni zadela. Neki topničar pravi poveljniku: »Oni Turčin je nam pobil mnogo ljudij. Dovolite, da ga ustrelim s topom.« Poveljnik je rekel, da to ne gre. ker stane strel iz topa 60 dinarjev. *Ako ne zadenem, ga plačam jaz.« pravi topničar. Poveljnik mu dovoli ustreliti. Topničar je pogodil tako dobro, da je padla granata za en korak pred Turka in ko se je razletela so videli vojaki, kako so leteli po zraku razbiti kosi razstreljenega Turčina. Navdušeni vojaki so topničarja dvignili, poveljnik pa ga je imenoval za častnika. DNEVNI PREGLED. Shod »političnega In izobraževalnega društva Ja dvorski okraj« se je vršil v torek zvečer ob pol 9. v prostorih restavracije g. Krapeša »Zlatorog«. Predsednik društva, deželni poslanec g. Adolf Ribnikar otvori shod, zahvali se občinstvu za obilno udeležbo in povdarja, da se je shod priredil v ta namen, da se pomenimo o zelo važnih, aktuelnih vprašanjih. Aktuelne so sedaj razmere na Turškem, aktuelne na Kranjskem. Pozdravlja podžupana, ljubljanskega deželnega poslanca dr. Trillerja, obč. svetnika urednika g. Pustoslemška, g. Višnikarja, Snideta, Milohnojo. Nato poda besedo dr. Trillerju. Govornik označi v kratkih, jedrnatih besedah nasilja deželnega odbora, po svoji večini klerikalnega. Pojasni, kaka nečuvena krivica se godi našemu naprednemu učiteljstvu pod vlado deželnega odbora, ki je glavni štab klerikalne stranke. Danes ie napredni kranjski učitelj trpin proti štajerskemu in goriškemu, kateremu zapovedujeta Nemec oz. Italijan. Omenja, da se je treba med drugim samo ozreti na podpore deželnega odbora učiteljstvu. Deželni odbor, po svoji večini klerikalen, je videl pri razdelitvi teh podpor le svoje, v njegov rog tuleče, site Sloinškarje, pred naprednim učiteljstvom pa je dal obe roki pred oči. Tako se je zgodilo, da so dobili podporo Slomškarji, ki je niso bili čisto nič potrebni, naprednim učiteljem. ki se nahajajo v bedi, pa so se podpore hvaležno odklonile. To je največji moralni škandal. ki ga ima na vesti klerikalna večina deželnega odbora. Kakor naprednemu učiteljstvu, tako se godi krivica tudi gasilskim društvom v katerih so narodno napredni krogi največ zastopani. Govornik omenja na podlagi slučajev zlorabo gasilskega fonda, deželnemu odboru zaupanega. Globlje ne more pasti nobena stranka. kakor je padla klerikalna. »Brusimo svoje meče za svojo svobodo, kakor jih brusijo bal-kanskibratje, in slovenske Kirk-Kilise bodo padle«. (Burno odobravanje in živioklici). — Nato se je oglasil k besedi obč. svetnik g. Pustoslem-šek, ki je zanimivo popisal vojno na Balkanu v primeri z našo klerikalno vojno na Kranjskem, za kar je žel zasluženo odobravanje. Nato je predsednik čital dvoje resolucij in jih dal na glasovanje. Resoluciji, ki sta bili soglasno sprejeti, sta: I. Slovenci, zbrani na shodu »Pol. in izobraževalnega društva za dvorski okraj«, izrekajo svoje tople simpatije svojim bratom na Balkanu, ki so posegli za meč, da prineso svobodo v petstoletnem robstvu vzdihujoči raji, žele njihovemu orožju blagoslova in popolnega uspeha in izrekajo svoje trdno prepričanje, da bo avstrijska vlada upoštevala čuvstva avstrijskega slovanskega prebivalstva ter se izognila vsemu, kar bi moglo pri balkanskih osvoboditeljih in osvobojencih vzbuditi sum, kakor da bi bila naša država, nasprotna svobodi in kulturnemu napredku balkanskih držav. II. Shod naj-odlcčnejše obsoja nekrščansko preganjanje in izstradanje naprednega ljudskošolskega učiteljstva od strani klerikalne večine deželnega odbora in tozadevno nemoralno strankarsko zlorabljanje deželnih davščin. Ob enem izreka shod prepričanje, da zasluži tako postopanje najvišje avtonomne deželne oblasti opravičeno zaničevanje vsakega kulturnomislečega človeka. 2. Shod protestuje v imenu splošno priznanih humanitarnih načel zoper zlorabo deželnemu odboru zaupanega gasilskega fonda v politično strankarske svrhe ter smatra sedanii način razdelitve tega fonda od strani dež. odbora kot politično Izneverjenje tujega denarja, ka-koršnega bi se morala sramovati vsaka spodobna politična stranka. Nato se je predsednik še enkrat zahvalil udeležencem shoda za obilno udeležbo in je shod zaključil. Iz Celja. Tukajšnji nemški študentenheim menda hoče posati konkurenčni zavod znane zloglasne hiše v Gizelini ulici. Tu vidite sedaj večer za večerom stati študentenheimovske kuharice in dekle včasi v prav sumljivih položajih s člani celjske garnizije. Mi mladim ljudem gotovo nočemo kratiti ljubezenskih užitkov, a to hočemo, da se taki dogodki ne vrše javno na cesti. Zgodilo se je sedaj že par slučajev, da so bili mimoidoči ljudje od vojakov napadeni s surovimi psovkami in celo z bajoneti. Vodstvu študentenheima in pa poveljstvom tukajšnje garnizije pa polagamo na srce, naj tem škandaloznim razmeram napravijo konec. Nemškutarskl »špajsl«. Iz Selnice ob Dravi se nam poroča: Nedavno ste pisali o dogodku, ki sc je dogodil v trgovini nemškutarja Jagri-tscha, ko so njegovi komiji priložili nekemu kmetu med nakupljene jestvine od podgan objedeni kruh. Jagritsch je članek iz celjskega »Narodnega Lista«, ki je to poročilo tudi prinesel, izrezal, ga nabil na svoj pult in ga cel teden čital svojim štajerčijanskim analfabetom, češ taki so ljudje, da nič »špajsa« ne razumejo. Zraven pa je zapisal tudi ime onega, ki mu je bila podganska nesnaga podtaknjena, ter ga je tako še smešil. Mi pa si dovolimo vprašanje na zdravstvene oblasti, če Je dovoljeno vlačiti po štacuni nesnago, ki so jo podgane zapustile in ti spada na gnoj, ter še povrh tega vtikati taco svinjarijo ljudem med jestvine?! Tak »špajs« bi se gabil menda še svinjam, nemškutarjem pa se ne. Jagritsch pa naj izreže zdaj tudi ta članek in ga naj prebira svojim štajerčijanskim zaslepljencem, samo ne laže naj, kakor zadnjič, da mu ga je nekdo po pošti poslal. Iz sodne službe na Štajerskem. Za avskul-tanta pri deželnem sodišču v Gradcu je imenovan pravni praktikant Anton Potočnik. št. Peter na Medv. selu. Naša poštna na-biralnica za kraje Št. Peter, Kačjidol, Orlice, Kiistanvrh s Polenco in Hajtisko z Mezilovcem se je izločila iz poštnega okrožja Pristova ter spada od 28. oktobra pod poštni urad Podplat. V Šmartnem ob Paki slavi 7. nov. tamošnji župan g. M. Pirtovšek sedemdesetletnico rojstva in obenem 501etnico poroke. Redko slavje. Občinski denar za sebe rabil je župan Fr. Gselmann Podovi pri Mariboru. Dne 26. t. m. ga je mariborsko okrožno sodišče zato obsodilo na 3 mesece težke ječe. Poneverjena svota znaša 1254 K 7 vin., katero je razun 820 K 98 vin. pokril. Požar je 27. t. m. uničil hleve in gospo-daisko poslopje Jožefa Bezjaka na Koroški cesti v Mariboru. Zgorelo je več vozov, slama in krma, sani in gospodarsko orodje. Škode je 10.000 K. a je pokrita z zavarovalnino. Za balkanske ranjence. V Kanalu so darovali za rdeči križ balkanske zveze gg. Ivan Rihar 1 K, Just Košir 1 K. Izidor Ivančič 1 K, Karl Angeli 1 K, Jakob Kragel 1 K, Peter Vidič 1 K. Ivan Medvešček 1 K, Miha Seljak 70 vin., Ivan Gerbec 20 vin., Franc Petek 20 vin., Matej Miklavčič v Ljubljani 1 K. Skupaj 9 K 10 vin. T, Na lovu ponesrečil se je v pondeljek g. Kalin najemnik hotela Gregorič v Krškem. Mož je pred kratkim šele prevzel vodstvo, a doletela ga je sedaj ta nesreča. Pripeljati so ga morali takoj v bolnico. Posebno gospodom potnikom je bil jako priljubljen, ker so ga deloma vsi poznali še izza zvestega službovanja pri veletrz-cu g. Jure šterku v Vinici. Nadomestuje ga sedaj njegov brat, kateri ga je — kakor vsim znano — tudi založil s potrebnim kapitalom. V nedeljo 24. t. m. uprizorilo Je po tritedenskem odmoru »Gledališko društvo« na Jesenicah igro »Kmet In graščak«. Igralo se je nepričakovano dobro. Prijetno nas je izncnadila o-a Osvaldova kot Vrbovka. To je bil men prvi nastop, ki je jako dobro uspel. Obeta nam še mnogo Njenega trmastega moža je igral g. Erzar Podal nam je Vrbovca kot pravi kmečki tip.’ V takih ulogah je g. Erzar neprekosljiv mojster. Kaloka je bila v rokah gdč. Medičeve, ki jo poznamo že iz prejšnjih sezij kot nenadomestljivo, izvrstno moč. Predstavila nam je Ka-loko tako ljubko in nežno, tako precizno, da ji moramo nattopleje častitati, kakor g. Spicarju, ki nam je svojega Dobskega podal naravnost imenitno Posebno simpatični so bili gg. Strniša (jurii). Vister (Lisjak), Hlebajna (zupmk) in Li fcan (Strakoš). Tudi ostale manjše uloge so bile precizno izvedene. Le tako krepko naprej, da kmalu vidimo zopet kaj tako popolnega! — Gledališko društvo na Jesenicah, prire-di v petek 1. novembra pri Jelenu igro »Prababica«. Blagajna se odpre ob pol 8. zvečer. V nedeljo se igra ponovi. Prodajala pokvarjeno meso. Na zatožni klopi je sedela včeraj pred deželnim sodiščem Ana Gregorc, ki se je morala zagovarjati zaradi prodaje pokvarjenega mest. Gregorc je v družbi France Cajhen. svoje hčere prodala raznim osebam meso prašičev, ki so zboleli za rdečico. Radi tega so nekatere osebe zbolele. Nekaterim izmed njih pa sprijeno meso ni škodovalo. Slab žk doc in dober želodec. Sodišče je obsodilo Gregorc na 3 mesece zapora, njeno hčer, Fran- Caihcn pa na 14 dni težke ječe. Nepošten hlapec. Hlapec Jože Lamp iz Za-gciic na Koroškem je nepoštenjakovič. Ko se je 18. julija t. 1. peljal hlapec Jakob Meden z vozom iz Ahlet do Belepeči mu je med potjo padla iz žepa listnica, v kateri je imel 630 K denarja. To listnico pa je našel Jože Lamp, pa namesto da bi poiskal lastnika listnice, je denar lepo spravil, listnico pa je vrgel proč. Sedaj je imel naenkrat veliko denarja. »Dobro bi bilo, ko bi imel srebrno uro«, je pomislil, šel je in je kupil uro. »Dobro bi bilo, ko bi imela tudi moja punca lepo srebrno uro«, je pomislil, šel je in je kupil majhno, žensko, srebrno uro. »Dobro bi tudi bilo, ko bi imel še uro budilko,« je pomislil, šel je in je kupil uro budilko. Pa vse tri je kupil za ~ ‘ ' ko je imel uro, se mu je --deni den; r. S?d; zazdelo, da bi bilo dobro, ko bi se tudi imei dobro. In začel Je zapravljati, da Je letel od vaefi stiani denar od njejra. To se }e pa Čudno idelo ljudem in vprašali »o ga, odkoČ Je 'doti! toliko denarja. »Kaj Je podedoval bogato dedščlcG afi kaj?« so menili. Jože Lamp Jim je pa razodel da mu Je dal denar neki KcrcSec, ki mn le »M veliko svoto dolžan. »Ahal« so kimali z glave ljudje In so šli celo itvar naznaniti orožnikom Ti so Lanipa prijeli In nepoštenjakovič Jim It priznal svojo tatvino. Od vseh 630 K Je ostalo še 516 K, 114 lih je pa Lamp zapravil. Zato bi se moral včeraj zagovarjati pred deželnim sodiščem, kamor, pa ga ni veselilo priti. No. pa mi tudi brez njega oprav«. Obsodili so ga na Sest tednov ječe. Hlapcu Jakobu Medenu pa bo moral plačati poleg tega še onih 114 K, ki jih je zapravil. »Ja/ sem Janez Nazaj!« Janez škofic Je doma iz Jan blizo Mavčič na Gorenjskem in je po svojem poklicu kamnoseški pomočnik. Prav rad se ga včasi napije in takrat tudi rad zabavlja, pa naj bo že, kdorkoli hoče. Tačas ne pozna nobenega. En dober in obenem žalosten dokaz za to Je sledeča zgodba: Dne 15. septembra t. I. ponoči je igralo več fantov v gostilni pri Kuraltu v Kranju takozvani »einc«. Da je to prepovedana igra, ve menda vsak. Medtem ko so fantje igrali. Je sedel naš Janez Skofic pri njih mizi in Je igro opazoval. Igralci bi rekli, da Je »kibiciral«. Sam igri ni prisostvoval. Po naključju pa Je prišel v isto gostilniško sobo tudi orožniški stražmoj-ster Josip Stepišnik. Ko so ga fantje zagledali, so se nekako zmedli ker so dobro vedeli, da nimajo čiste vesti. Prenehali so torej igrati, da ne bi prišli zaradi prepovedane igre v luknjo. Dobro. Vendar čez nekaj časa iih je zopet pograbila ta nesrečna strast, ojunačili so se in zopet začeli igrati svoj »einc« naprej. To P3 Je bilo povod, da je stražmojster nenadoma izginil iz sobe kakor duh. Fantje so se oddahnili in so korajžnio metali karte na mizo in razbijali s pestmi, kakor je to navada pri strastnih igralcih. Toda niso se dolgo veselili prepovedane igre. Kakor bi padel iz neba, je prišel nazaj stražmojster Stepišnik v spremstvu še enega tovariša orožnika Verstovška. Ta je šel k fantom, ki so še vedno igrali »einc« in jim je kratkomalo konfisciral denar, kar je prav in kar se tudi spodobi. Nič ni pomagalo, denar je hitrih nog odmarširal od fantov in jih je pozdravil v slovo. To je naše fante hudo poparilo in skesano so zrli v tla. Janeza Škofiča pa. ki ni imel z igro prav nič skupnega, je naenkrat to pravilno orožnikovo ravnanje razjezilo in stopil je k stražmojstru. »Kolikokrat ste pa že vi igrali »einc«? ga je nahrulil. »Tovarn prav nič mar ni. vi,« je bil odgovor. Ker je smatral stražmojster po pravici Skoficovo vprašanje za žalitev straže, je pomignil svojemu tovarišu. Ta se je hitrih korakov približal našemu Janezu. »Kako je vaše ime?« je zagrmelo. Ja, pa Janez je bil že malo pijan in korajžen in zdelo se mu je, da je prav nepotrebno odgovarjati na taka vjwašanaa. »Kal jja to briga?« si le mislil. Vendar orožnik ni bil zadovoljen z molkom in ga je vprašal drugič. Takrat pa je Janeza nenadoma obšla dobra volja, vtaknil je roke v žep, razkoračil se je in je pomežiknil: »Jaz sem Janez Nazaj!« Tale odgovor pa se m zdel orožniku prav nič pravšen in je Janeza še enkrat vprašal za ime. Ta pa je bil še vedno prešeren in dobre volje in se je namuznil: »Jaz sem Janez iz Kranja!« To pa ie bilo orožniku že preveč in hotel je »Janeza iz Kranja« aretirati. Pa glejte čudo, tudi Janezu Škofiču se je naenkrat zazdelo da je to preveč: da ga hoče orožnik aretirati. Dobra volja se je spremenila v jezo in ko j*a je hotel orožnik zvezati z verižico, ga je Škofič pahnil v prsa in mu pri tem iztrgal verižico. Ko je stražmojster Stepišnik videl, da njegov tovariš ne more Janeza vkleniti, mu je prišel takoi na pomoč. Pa tudi z združenimi močmi ga nista mogla vkleniti. Janez je urnih krač defiiiral okrog miz, orožnika pa za njim. Slednjič se je Janezu zazdelo, da bi bilo dobro, ko bi jo pobrisal skozi vrata, ki vodijo na kegljišče. Storil je tako. Vendar stražmojster Stepišnik je takoj spoznal njegov namen in ga je na begu na kegljišču prehitel in se postavil proti njemu. Za Janezom pa je tudi že stal orožnik Verstovšek. Janez se |e zopet začel braniti na vse kriplje. Ko je pa stražmojster videl, da tako ne pride s svojim tovarišem nikamor je onemu nekaj zaklical. Orožnik ga je razumel in v tistem hipu pa je tudi Janez začutil bolečino v stegnu. Orožnik je moral silo-viteža prebosti z bajonetom in mu puščati kri. sppaaoiigHPSit Dva dni v planinah. (Vesela zgodba.) Konec. Dame so oblekle svoje perilo obstoječe iz dveh ali enega kosa in se spravile za peč. Na srečo je bila ta peč tako ustvarjena, da je imela okrog za zidom več ko pol metra širok jarek. in ga je na drugi strani delal kakih trideset centimetrov visok nastavek tako da se je samo glava in zgornji život vedilo izza nastavka drugo pa ne. Frlc je sedel na enem zapečku pri vratih seveda tudi v samih spodnjih hlačah in srajci; Jaz pa na drugem zapečku, a imel sem srečo. Gospodinja mi je namreč prinesla nekakove nedeljske hlače in navadno barhantasto jopco, tako da sem bil pravzaprav še za med ljudi. Ko smo bili posedli za peč in tudi mokro obleko razobesili, sem serviral surovo maslo, sardine, šnops, kruh itd. Teknilo nam je bogme bolj, ko ne vem kako izvrstna pojedina. Nato smo pa naročili Štefan zavretega vina in ko je bil ta izdahnil še drugega in še in še. Med tem pa smo obujali vesele in nevesele spomine pretečenega dne, se smejali še enkrat odbitim petam, Fricovemu turistovskemu navdušenju, lcl le izpuhtelo, kakor izpuhti duh parfema, če odpreš steklenico. Gostilničarjeva družina je med tem večer- jala in hlapci in dekle so ostali pri mizi in se J pogovarjali neženirano dalje, kot bi nas ne bilo. Dam se je loteval spanec in ni bilo druge pomoči, kot reči gospodarju, da nam prinese slame v hišo in da morda kako rjuho in kovter za odejo. V pol ure so bile narejene postelje v dveh vrstah kot pri vojakih. Rjuhe, ki bi naj branile slami svobodno pot do naših teles, gotovo že od novega leta niso videle vode, tudi blazine, natlačene s plevami, ki so na vseh koncih in krajih silile v svet, smo dobili in na vrh tega še dva zašpehana kovtra. Dame so sicer malo nosove vihale, a kaj se če, v sili še vrag muhe je, zakaj jih mi ne bi. Počakal sem, da so se vsi vlegli boljše ali slabše, nato sem privil luč in se tudi sam zavil v prosto slamo, studila se mi je rjuha, kot blazina, kot kovter. Gorke je bilo v sobi in nič ne pretiravam, če trdim, da sem najboljše spal. VII. Drugi dan je bila nedelja in ob 6. uri smo bili že vsi gotovi za pot. Obleka, kakor čevlji so se posušili, le pelerine so bile še mokre, no pa saj je zunaj dež nehal, se bodo že posušile, smo si dejali. Vsi smo bili najboljše volje, da smo Jo tako imenitno pogruntali in ostali pri prijaznem gostilničarju Kupicu, ki ga vsakomur, ki bi zašel y te krajo priporočam zakaj možakar je zaveden Slovenec in postrežljiv. Obljubil nam je voz do Železne kaplje in res ko so družina pojedli svoje kosilo, obstoječe iz velike sklede kave z nadrobljenim kruhom, dalje dve skledi kislega zelja in velik lonec svinjskega mesa, vzdignil se je hlapec, lep fant v narodni noši. zapregel rejeno kobilico v lojtrsk voz in peljali smo se kot baroni. Bibijanini Čevlji so nam kratek čas delali skozi do Kaplje in še dalje do Celovca, kamor smo prišli z lokalno, odnosno južno železnico ob pol ednajstih zjutraj. Ker nismo nog prav nič čutili, smo se po-služili omnibusa hotela Trabesinger, vedoč, da narn tu postrežeta prijazni gostilničarki Lojzka in Pepca, s katerima se sestra, kot seveda tudi jaz poznamo že odpreje. Omenim naj le še, da smo za južno snedli pet golažev in petnajst, reci petnajst žemelj, ter popili na hudo žejo nebroj čaš piva. Po človeškem kosilu smo si ogledali Vrbsko jezero, koder smo se tudi eno uro med vikom ir. krikom vozili tudi slovečega zmaja smo videli. Obilo smeha nam ie prizadejala ulica Paradajzarca, iz katere nikakor nismo znali. Zašli smo namreč in vedno smo se nehote vrnili v Paradajzarco. Celovec je lepo, moderno mesto, žal smo Slovenci v njem tako nazadovali m se dujemo, kdo je temu kriv, vsakdo yei. Fric in sestra sta sklenila, da ostaneta se en dan v Celovcu. Simoni in Bibijani se je mudilo domov v Ribnico, jaz jih seveda kot kavalir nisem mogel in tudi smel same pustiti in tako smo se vsi trije odpeljali ob 4. uri iz Celovca in bili ob devetih zvečer V Ljubljani, doma. Vožnja je bila tako kratkočasna, da sva s Simono oba jednoglasno na Bfoijanine besede »ribniški dovtipov« rekla »reši nas, o, gospod«, zakaj sicer bi bili od smeha zboleli. Konec. Dva dni potem, ko smo se v Ljubljani razločili, dobil sem od Bibijane vest da je shranila do tedaj, dokler se v Ribnici ne otvori muzej za starine in druge važne reci, svoje »gorske« čevlje in jih namenila pci nun rodovom. Simona je zdrava in ji ne manjka nič, samo ustne jo od smeha bole. Fric in sestra sta prišla domov v ponedeljek Fric se je zaklel, da, nikdar več v gore, češ ne, če nisem zato, pa nisem, ne, basta, ne? V potrdilo teh besed mi je podaril svoj planinski znak. Boljša polovica pa se je tudi pridružila pametnim besedam in sklenila rajši se voziti. kot po hribih hoditi. In jaz? Postal sem pač turist z dušo in telesom, kakor mi je prorokoval moj dobri prijatelj. Hvala mu za načrt in dobre svete. —b—ic*—. [Ta operacija se je zdela' jako koristna, zakaj Janez Škofič se je pomiril in se pustil aretirati. S tem pa še ni bila cela zgodovina končana. Končala se jc šele včeraj pri deželnem sodišču, ki je Janeza Škofiča zamehurila zaradi njegove korajže in junaštva na en mesec ječe. Janez, Janez, kdaj boš postal bolj pameten? Voz ga je povozil, ko je peljal predvčeraj-šrjem 151etni hlapec Franc Ramšak iz Lipnice poln voz repe domov, se mu je konj z neznanega vzroka nenadoma splašil. Ramšak je padel z voza in je prišel pod kolesa. Pri tem je dobil težke telesne poškodbe na gornjem delu stegna. Ranjenca so prepeljali z vlakom v Gradec, kjer so ga poslali v rešilnem vozu v deželno bolnišnico. Goljufivi župnik. Pred porotnim sodiščem v Lvovu je stal te dni grško-katoliški župnik Leon Poloszynowicz in agent Ooldberg, ki sta bila obdolžena, da sta pripravila na sleparski način veletrgovca viteza pl. Osolinskega, ki je bil večkratni milijonar, v teku par let ob celo njegovo premoženje. Vlak povozil šest delavcev. Pri Portonac-civ blizo Rima je povozila 26. t. m. lokomotiva Sest železniških delavcev, izmed katerih je dva usmrtila, enega smrtnonevarno ranila in tri težko Poškodovala. Kakor iz Boccacclja. Pred okrajnim sodiščem v VIII. dunajskem okraju se je vršila te dni obravnava, ki bi se prav lahko utaknila v pi edale Boccaccijevega Dekamerona. Bralo bi s- petem kakor izmišljena in vesela zgodba. •Trgovec B. se je neko noč ob 2. uri prebudil, ker je zaslišal v svoji sobi nenavaden šum. Ko Je hotel prižgati svečo, da bi pogledal, kaj se Kcdi, ga je prosila njegova žena, ki tudi ni spaja, naj ne prižiga, saj se mu je o šumu takointa- le sanjalo. Toda soprog je veroval svojim hšesom in je vseeno prižgal svečo. Na svoje veliko začudenje pa je spoznal, da ta šum niso bile nikake halucinacije. S soprogine postelje je namreč skočil hitro kakor blisk mlad mož in se h ravno tako hitro skril pod posteljo. Na krik gospoda B. so prihiteli vsi najemniki s cele hiše m v nočnem obiskovalcu so spoznali onega najemnika, ki ni prišel z njimi v sobo gospoda B. •n ki je bil že na mestu. To Je bil mladi fotograf ••»lij Lehner, ki Je bil v tem trenotku jako skromno oblečen. Gospod B. je vložil tožbo Proti fotografu in svoji ženi zaradi zakonolom-s‘va. Ker pa je imel fotograf isti čas vojaške vaje, se je vršila obravnava samo z ženo trgovca B. Obdolženka ni več mlada, toda krepka dama, je pri zaslišanju izpovedala, da je bila Lennerju dolžna 20 K, katere pa je hotel imeti fotograf ono noč od nje. Ko mu je hotela plačati is denarnice, katero ima pod blazinico, se je fcoprog prebudil. Fotograf seveda, ki se je nahajal v mučni situaciji. Je hote? ubežati. Potem le gospa pripovedovala in se zaklinjala, da se fcned njo in fotografom ni zgodilo ničesar kaz-JiJivega. Sicer pa ji je baje soprog že odpustil in tako nima tožba več veljave. Po zaslišanju Soproga, ki se hoče ločiti s svojo ženo in po izpovedi prič — najemnikov, ki so prišli ono noč Skupaj v sobo trgovca B., je obsodil sodnik dr. Deckert gospo B. zaradi zakonolomstva na en Itiesec zapora. Fotografa bo sodilo vojaško so-flišče. Roparski umor. Iz Kindberga na Gorenjem Štajerskem se poroča: Predvčerajšnjem zjutraj Se je razširila v Kindbergu novica, da se je izvršil v sosednjem Anmiihlu v noči med soboto in nedeljo grozen roparski umor. Anmiihlski delavci so opazili v nedeljo zjutraj napoti, ki pelje v Kindberg v bližini reke Murice, na njenem levem bregu, veliko kalužo krvi. Nadaljni krvavi glasovi so peljali do bližnje reke. Anmiihl-ski delavci so našli slednjič ob bregu reke viseti moško truplo, ki je bilo grozno raztnesar-|eno. Celo mrtvega moža je bilo čisto razbito. »Orožništvo v Kindbergu, ki je bilo takoj o zločinu obveščeno se je takoj napotilo v družbi Sodne komisije na lice mesta, kjer je ležalo truplo. Moža, ki je bil grozno razmesarjen po obrazu, ni sprva nihče poznal. Slednjič je prišla žena nekega delavca na to, da Je mrtvec Ujen mož, 421etni delavec Pavel Freitag. Truplo so prepeljali v Kindberško mrtvašnico. Oro-'žništvo pa je začelo zasledovati morilca. Frei-'tagova žena, ki je bila vsa iz sebe, je pripovedovala, da je šel njen mož v soboto v Krieglach obiskat tamošnje sorodnike. Ker ga ni bilo ponoči demov, se žena ni dosti zmenila za to, ker Se mislila, da se je mož zamudil pri sorodnikih lrj da se povrne drugi dan. Daljša poizvedova-nJ* pa so dokazala, da se je bil Freitag vstavil v gostilni Stocker, ko se je vračal zvečer iz Krieglacha proti Kindbergu in v neki kavarni. V oni kavarni Je sedel med družbo delavcev, v kateri se je nahajal tudi neki Kilijan Durchlaufer iz Aschbacha pri Marijinem Celju. Durcli-lapfer je 28letni delavcc in je uslužben pri lastniku kamnoloma Orabenbauerju v Murzgrab-iiu. Freitag, ki je imel pri sebi več sto kron denarja je tega najbrže tudi kazal drugim okrog. Ko so ob 2. ponoči zaprli kavarno, so se delavci, v kateri družbi je bil Freitag, razkropili vsak na svoj dom, samo Durchlaufer je šel s Freita-gom proti Anmiihlu. To je precej vrglo nanj 'Sum in orožnika Bergmann in Klaus sta ga zabela zasledovati. Pot ju je peljala najprej v eno Uro oddaljeni Miirzhofen. Tam se jima je posrečilo Dnrchlaiiferja aretirati. Durchlauser je rav-ho hotel kupiti pri nekem nekem krojaču Ren-kotu, ki je stanoval v hiši gostilne Sollgruber, novo obleko. Stražmojster Klaus ga je takoj prijel. Ko je preiskal Durchlauferjevo obleko, je našel v nji čez 210 K denarja in uro. Takoj nato so šli preiskat stanovanje zločinca. Našli so pri njem krvave hlače, krvave čevlje in krvave madeže na podlagi. Zločinec si je že kupil nove čevlje in hlače, da ne bi vzbudil suma. Pri Strogem Izpraševanju in vsled najdenih stvarij Se aretiranec izpovedal sledeče.' Pripovedoval jje, da se je sprl s Freitagom na onem mestu zaradi besedice »ti« vsled česar je nastal med [njima prepir in pri čemur ga je Freitag zgrabil iZa grlo. On, Durchlaufer se je branil in je udaril Freltaga s palico po glavi. Nato je Freitag pla- nil nadenj in ga je začel tepsti. Nato je Durch-larfcr začel biti Freitaga s palico, tako da je ta padci na tla. Ko je bil Freitag na tleh, ga je Durchlaufer toliko časa suval z nogo po glavi, da je nastopila smrt. Truplo je nato vlekel do Murice in ga je vrgel nato v reko. — Orožnika sta se odpeljala z morilcem ob dveh popoludne z vlakom v kindberg, kjer je bila zbrana velika množica ljudij, ki je hotela morilca linčati. Le orožnikom se mora roparski morilec zahvaliti, da je odnesel zdravo kožo k okrajnemu sodišču. Umorjeni Freitag je približno 40 let star. Podedoval je nekaj denarja in je svojim znancem pravil, kako srečen da je sedaj. V tem ga je pa dohitela tako grozna smrt. Freitagova žena je vsled groznega konca svojega moža nevarno zbolela. Ljubljana. — Klerikalna blamaža. Klerikalci so sklenili, da se morajo po občinah ustanoviti t. zv. posredovalni uradi. Koliko so taki uradi vredni — o tem se je že pisalo. Klerikalci so hoteli občine prisiliti, da ustanove posredovalne urade. Tudi ljubljansko občino so hoteli primorati. Ljubljanska občina pa se je pritožila na upravno sodišče, ki je razsodilo, da nobena občina ni primorana ustanoviti posredovalni urad. Ponemčevalni sistem na sodišču. Deželno-sodni predsednik Elsner in predstojnik okrajnega sodišča Šturm sta bila včeraj že zopet v svojem elementu. Pel je cel dopoldan hišni telefon kot za stavo. Kaj se je zgodilo? Neki svetnik pri okrajnem sodišču je pri rešitvi nekega spisa zapisal mesto edino pravilnega Imena Sp. Hrušča Unter-Hrušca. Toda Elsner in Sturm nista bila vsled tega izven sebe marveč radi tega. ker ni bilo zapisano Unter-BIrn-bautn, katerega imena pri nas nikdo ne pozna, ki ni bilo nikdar v rabi in ki je doslovno prestavljena nemška spakedranka. Na ta način se dosledno za zadnjo gorsko vasico, kamor še ni nikdar stopila noga kakega Nemca in nemško ime sploh za njo ne obstoja, kujejo nemška imenovanja in se vsiljujejo v rabo sodnim uradnikom. Kdaj bo teh turških razmer pri nas konec? Na Balkanu se sedaj odigravajo dogodki, da se tlačeni narodi z mečem v roki otresejo jarma, ki jih je stoletja tlačil k tlom; turške razmere v Macedoniji bodo nehale, obstajale bodo samo pri nas v »kulturni« Avstro-Ogrski. Upamo pa, da pride tudi pri nas na Slovenskem čas, ko bodemo le nemške In nem-čurske prlvandrance, ki dosledno teptajo pravice slovenskega jezika pognali tja kam. paprikagolaš« Vam spet sporočim. S pozdravom Mars. B n di+rA >• uoizi Brez konkurence! Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov domačega izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežb«. JKajnlžje cease. Vofna. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. IZPADI TURŠKE ARMADE IZ DRINOPOLJA Stara Zagora, 30. oktobra. Turška posadka v Drinopoliu ie na več krajih tekom dana-šniejra dne napravila izpad in pričela z ofenzivo Rolgarske čete so Turke po krutem boju zagnale nazaj v trdnjavo in jim prizadejale velikanske Izgube. Drinopolje se nahaja v obupnem položaju, ker je popolnoma otrgano od Carigrada. BITKA PRI LILE BURGASU. Sofija, 30. oktobra. Pri Lile Burgasu se vrše hudi boji med Bolgari in armado Abda-lah oa?e. O Izidu bojev ni tako iz Sofije kakor iz C ^ri^rada nobenih poročil. RODOSTO V BOLGARSKIH ROKAH. London, 30. oktobra. Semkaj je došlo poročilo. da so Bolgari zasedli važno turško mesto Rodosto (Tekirdagh) Rodosto leži 75 km od Carigrada ob Marmarskem morju. VZROKI TURŠKEGA PORAZA PRI KUMA-NOVU. Belgrad, 30. oktobra. Uradno se poroča, da so strašni turski poraz pri Kumanovu zakrivili turški oficirji, ki si niso bili edini glede taktike. Poveljnika v Skoplju, Džavid pašo so turški oficirji sami ustrelili. Še večji nered se le pokazal pri Velesu, kjer so turški oficirji kar na svojo pest pričeli bitko s Srbi. ARMADA ZEKKI PAŠE NESPOSOBNA ZA BOJ. Belgrad. 30. oktobra. Uradno se poroča, da ie armada Zekkl paše, ki je doživela tako straše;i por pri Kumanovu, Skoplju in kone-čno še pri Velesu popolnoma nesposobna za nadaljni boj. Turki so zgubili do malega vso svojo atriljerijo in municijo. Vrh tega so Srbi tudi več tisoč vojakov vjeli. Dosedaj so Srbi 7ap!e:.IH ofroJu 200 topov armade Zekki paše. Turške čete so se razkropile na vse strani. Vojaki beže kamor morejo, samo da se rešijo. PROTI SOLUNU. Bclsrcd, 30. oktobra. Prestolonaslednik prodira naglo proti Solunu, ne da bi naletel na kak večji odpor. Pred Solunom se bodo Srbi in Orki združili ir mesto skupno napadli. So-ati »e M irsjjJr iači»i na ho mogel dolgo vzdržati GENERAL ŽfVKOVlC PROTI SKADRU. Belgrad, 30. oktobra. Poveljnik četrte srbske armade general Mihajlo Zivkovič, ki je zavzel Prizren, koraka sedaj v smeri proti Skadru, kjer se bo skušal združiti s Črnogorci. BOMBARDIRANJE TARABOŠA. . Cetinje, 30. oktobra. Kolona generala Gju-roviča je danes zavzela utrdbo Oblik pred Ta-rabošem. Turki so jo skušali osvojiti nazaj, a so se morali umakniti s krvavimi glavami. General Martinovič bombardira Taraboš z Udice. Taraboš je sedaj že tako obkoljen od Črnogorcev, da se ne bo mogel dolgo držati. USODA ABDULA H AMID A. Sofija, 30. oktobra. Tu se zelo živahno razpravlja o usodi bivšega turškega sultana Abdula Hamida. Faktum je, da so ga Turki odpeljali iz Soluna, faktum pa je tudi, da ga še niso prepeljali v Carigrad. Ni izključeno, da pade Abdul Hamid Bolgarom v roke. Tu se govori, da bodo Turki v najskrajnejšem slučaju svojega bivšega sultana umorili, samo da ne pride kristjanom v roke. AVSTRIJA IN BALKANSKA ZVEZA. London, 30. oktobra. Dunajski dopisnik *Daily Telegrapha« poroča, da je imel te dni važen razgovor z nekim visokim avstrijskim dostojanstvenikom, ki mu je izjavil, da Avstrija nikakor ni nasprotna teritorijalnim spremembam na Balkanu v korist državam balkanske zveze, samo da bodo varovani interesi drža ve Ju Rumunije. POSREDOVANJE VELESIL. Dunaj, 30. oktobra. Dosedaj ni še nobena velesila predložila kako noto v zadevi posredovanja glede miru na Balkanu. RUMUNIJA. Dunaj. 30. oktobra. Uradno poročilo iz Bukarešta poroča, da je javnost popolnoma napačno razumela zadnji govor rumunskega kralja Karola. Kralj nikakor ni grozil z mobilizacijo O/irrma z vojno. Kraljeva izjava, da je sedaj prišel za Rumunijo odločilen trenotek, je razumeti le tako, da Rumunija nikakor ne bo pripustila, da bi pri delitvi turškega cesarstva izšla praznih rok. Sicer pa Rumunija ni nasprotna težnjam držav balkanske zveze, samo da dobi ona primerno kompenzacijo. Pošljite naročnino, ako je še niste! Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke Lipe Figi somišljenikom. (Brez Šukljejevega dovoljenja poroča Pepe Radirk a.) Naša ljuba S. L. S. napreduje očividno in bati se je samo, da se tega napredka kmalu naveličajo naše posojilnice, gospodje župniki in vsi tisti, kateri na kakršenkoli način pomagajo našemu obstoju. če pogledamo v zgodovino naše stranke, ne moremo tem podpornikom ničesar drugega pokazati, kakor menice, neplačane račune, slabe bilance in precej tožb, katere so nam naprtili naši zakleti sovražniki, in sicer samo zato, da bi nas spravili v ječo! Žalostno je tudi to, da nas smejo žaliti naši lastni somišljeniki; seveda, to moramo potrpeti, ker drugače se lahko zgodi, da bi kdo izdal naše načrte, kateri slone vsi na neplačanih računih. Da bi nas kdo izdal je tudi mogoče, saj je imel Jezus tudi med svojimi apostoli Iškarijota. In to se tudi še prenese. — Ampak druge vrste naših somišljenikov nam stavijo sive lase v glavo. (A, zato imajo vsi voditelji tako zgodaj sive lase, če jim preje seveda ne izpadejo. Op. stavca!) In to so možje, kateri so prišli skromni in lačni V naš tabor, so sc mastili in želi to, kar je bilo nasejano za nas! Komaj so to zvedeli njim podobni ljudje, so se natepli kakor kobilice na bogato polje in žrli in žrli, žrli tako, da nas resnično skrbi, kaj bo v najbližji bodočnosti . . . Tem ljudem ni mogoče stopiti na prste. Zakaj, prijatelji, to veste sami, in vam zato ne bom pripovedoval. Da se vsem tem ljudem zadosti, prosim vse prijatelje in somišljenike, da naj podpirajo našo edino in pravo katoliško stranko, ter tako dokažejo, da je mogoče edinole naši stranki imeti večino med našim ljudstvom. Svojo pomoč so obljubili tudi naši državni in deželni poslanci. Zahtevali bodo v državnem zboru zvišanje dijet. deželni poslanci pa bodo, takoj ko ho kaj denarja v deželni blagajni. izposlovali podporo. Kadar pa bodo milostljivi gospod knezoškof spravili v red svoje finance, katere so — to moramo priznati na našo žalost — v zelo neprijetnem finančnem položaju, bodo tudi oni pomagali, tako. da bomo ahko rekli, da solidarno podpiramo stranko, cer eden res ne more preživljati toliko ljudij, takor jih šteje naš štab in to po deželi in v mestih. Našim nasprotnikom to res ne bo im-poniralo, ampak lahko ste prepričani, da bo to všeč vsem tistim, ki jih nasprotniki imenujejo — koritarji. „DAN“ velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto ... K 18’— Četrt leta ... K 4‘50 Pol leta K 9'— En mesec K 1-50 Odgovornf urednik RaSivoJ Korene. Last1 in tisk »UčiteHske tiskamo«. Mali oglasi. KORESPONDFNCA. Trije dijaki žele zabavne korespondence s tremi inteligentnimi gospicami pod šifro Bogdan, Erazem in Vojteh, poštno ležeče, Ljubljana Prva tržaška tovarna žitnih drož (kvasa) ki je urejena po najmodernejšem sistemu, naznanja svojim cenj. odjemalcem in vsem drugim pekovskim mojstrom in trgovcem, da je bila te dni častno odlikovana z zlatim ikolajnami in križci v Rimu In Parizu in sicer za najboljše blago s ču- dovito močjo, in za svojo izborno trajnost. V interesu Je torei samih pekovskih mojstrov in trgovcev, da se naročajo izključno le pri omenjeni tovarni, ker dobe najboljše blago po zmerni ceni in ker obenem podpirajo narodno in slovensko obrt. Priporočajoč se za obilna naročila beležim se z odličnim spoštovanjem lastnik I. I. SUBAN 1«rst —'Videla. V upravništvu prejeman na mesec K 1*20. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto ... K 20-— Četrt leta ... K 5-— Pol leta ... K 10'— En mesec ... K 1'79 Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K. Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času. Upravništvo „DNEVA“, Mesečna soba z e 110 ali tudi dvema posteljama (tudi s hrano) se odda. Vpraša se v trafiki, Sv. Jakoba. Zdravnik strokovnjak za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni m rinili zopet ordinira. Kupimo čiste, bele, dobre, suhe gobe. Ponudbe z vzorcem in navedbo cene za 100 kg franko Praga na naslov tovarna branil Praga VIII. Vsak Petek sveže morske ribe v trgovini s špecerijskim blagom T. MENCINGER, Ljubljana Besljeva cesta 3 - Sv. Petra, cesta 37 in 42 - Martinova cesta 18. Velika zaloga delikates in vinarna. 201» do 301 znižane cene radi preogromne zaloge oblek, nglanov in zimskih sukenj za gospode in dečke, najmodernejših damskih kostumov, plaščev, paleto tev, bluz in kril. V damski konfekciji vedno velika izbera. Postrežba točna. Cene nizke. »»Angleško skladišče oblek“ O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko Izbere. Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti hiši v I. nadstr. Ustanovljeno let« 1900. Odlikovana ■ Pariz 19051. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočani ziajTrežjo zalog:© Icr&snAla. nagrobnih vencev in trakov z napisi. ■—" Zunanja naročila se izvršujejo hitro In točno. —. :: Cene brez konkurence. » F Ra IGLIC MestJHtrgTt111.-12. | Moderna damska konfekcija kakor plašči, kostumi, hišne halje, vrhnja krila v kiasni izbiri po zelo solidnih cenah It v modni in športni trgovini P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte.