PODLISTEK. Pismo iz Dalmacije. Fr, Fink, (Dalje.) Od Reke do Šibenika. Najugodiiejši čas za poto^anje v Dalinacijo sta meseca majnik in september. }Vr teli mesecih { se ni treba bati viharjev; ' ,,bora" miruje in. tudi .vširoko" se pojavi le malokedaj. iTako vsaj zatrjuje ,,Vodi}ik po Istri in Dalmaciji." Prepričati pa sem se moral, da knjigam ne gre dosti verjeti. |V Karneru nas je zasačil vihar, ki — toda začnimo stvar od kraja. Koncem avgusta sva s tovarišem došla v fleko, (Ia bi se odtod peljala s parobrodom proti jugu. Reko si nisva mogla natančneje ogledati, ker je jelo polagoma deževati. Niti zavedla se nisva, da sva poJitično že na ogrskih tleh. To nama je prišlo na um ¦Se-le tedaj, ko nam je natakar v kavarni prinesel za razglednice ogrske znamke. Reka jma prav prostorno luko (pristaniSče). Tu se nahajajo parobrodi različne oblike in velikosti, ki služijo izvefiine za prevažanje tujcev. Vkljub elabemu vremenu sva videla tukaj popotnike iz vseh krajev sveta. . V parobrodnem uradu sva si dobila vozna listka in poiskala parobrod, / kateremu se je bilo treba izročiti za kakih 20-24 ur. Parnik je bil jako star. Zato sem si ga ogledoval nekako nezaupljivo. tNašo prtljago je spravil star »kameriere" ter nam tudi pokazal našo spalno sobico, ki je bila seveda jako majhna. Iz te sobice se je prišlo v večjo skupno sobo, v obednioo. Hotel sem odmakniti stol, pa ni bilo mogo- če, ker so stali pritrjeni na tleh. ^e-le pozneje sem uvidel potrebnost te naredbe. Dospevši na krov, vprašamo kapitana: ,,Kakšno bode vreme?" Kazoč na oblake nad obzorjem je odgovoril: ,,V majhni urici bo pritisuil ,,široko." Naj bodo gospodje pripravlieni; sicer ne bo tako hudo, a kdor ni navajen, tega kmalu prime morska bolezen.' To nas ni nič kaj potolažilo in najraje bi jo bili zopet odkurili, pa ni več kazalo. Za četrt ure se jejel parnik pomikati iz luke. Oddaljevali smo se čkndalje bolj od obrežja, gorovje je postajalo nižje in črez pol.ure se je videl na obzorju le še ozek, sivkast trak. Na uebu so se začeli poditi teinni oblaki.. Veter je pritiskal bolj in bolj in morje je postalo nemirno. ^roda je izgubila lepo uiodro barvo, umazano-sivkasti valovi, so se pomikali proti parniku in bele pene vrh ^alov niso naznanjale nič dobrega. Dolgo časa sva opazovala s tovarišem to strašno, a yendar lepo izpremembo. Ko pa je voda paikra,t pljusknila po krovu, sva jo potegnila v obedni00, kjer so bili zbrani skoraj vsi sopotniki. Natakar nama je prinesel steklenico rudečega vina, kar je baje najboljše sredstvo proti morski bolezni. Ta bolezen je na zelo slajbem gbasu pri poi^nikih. Ne oprime se vsakega; če se je pa človeka enkrat lotila, ima potem navadno mir. Seveda so tndi izjerae. Celo 6tari mornarji, ki vendar prežive maiodane vse svoje življenje na vodi, niso popolnoma varni, [ da se jih bolezen pri velikem viharju zopet ne polasti. Največ pa škoduje strali pred boleznijo; tudi v tem slučaju železna volja vse premore. NaŠ parnik' se je začel zibati na vse strani. Kako dobro je bilo sedaj, da se stol' ui mogel pre- makniti. Drugače bi me bilo že parkrat vrglo kam v kot. Ce je prišel posebno močan sunek, .gva se s tovarišem malo plašno spogledala.Naposled sva se pa spravila h počitku, ker sva, mislila, da na ta način bolje pretrpiva nevihto. iA to ni bil počitek! Parnik se je nagnil sedaj na eno iin sedaj na drugo stran. (Včasih ga je nagnilo tako naprej, da mi je bilo, kakor da bi glava zdrknila nekam v kako brezdno. Ko pa celo uro ni bilo konca, mi je jelo prihajati po malem tesno pri srcu. Zunaj je začelo ječanje in stokanje. Vsi so klicali zdravnika. ,,To je morska bolezen", pravi tovariš, ^sedaj zgrabi še naju." Pa sva jo vendar srečno odnesla. Kapitan je prišel za trenotek pod krov ter tolažil, da je vožnja po Karneru pri kraju in med otoki ni takšne nevarnosti. Na počitek itak ni b-lo misliti, in ker se je valovje malo pomirilo, sva Šla na krov. Krajinska, slika je bila povsem nova. Od vseh strani so nas obkrožili otoki, ponajveč pusti in goli. Le v bližini naselbin je bilo videti nekaj zelenice. Za narai so prišli i drugi popotniki na krov, bledi in izmučeni. Željno se povpra^evali, kedaj pridemo v Zader, glavno mesto Dalmacije, kjer nam je bilo ostati nekaj ur. Še-le proti poldnevu smo dospeli v Zader. Mesto leži ob morju in je osobito zanimivo, ker v ozadju ni nič gorovja. 'Zato pa. se zdi, kakor da bi bil otrok razvrstil na mizi za igračo hišice iz lesa. V Zadru je popolnoma laški živelj in slovanske rodbine imajo kaj težavno stališče. Mesto ne nudi nič zanimivega, razon par zgodovinskih starin. Druga postaja je bila mesto Sibenik. Vožnje se človek hitro navelifia, saj je otok podoben otoku, ka-t kor jajce jajcu. Zasledčvali smo torej bolj ribe nego ogledbvali okolico. Videli smo par zelo velikih delfinov, ^ katerih se v jadranskem morju mnogo nahaja. Veselb se pode okolu parnika in dvigajo se precej visoko^z vode. Šiben,ik! so zaklicali potniki in skozi ozek kanal še je res že videlo starodavno mesto. Kmalu se je parnik ustavil in brž smo se podalif na ' kopno. Mestne hiše so zidane na bregu, ' zato so ulice ozke in strme. Nad mestom se dvigajo tri trdnjave, s katerih se odpira krasen razgled. Blizu obali je zelo stara stolna cerkev, ' katera je ena izmed najlepših cerkvenih stavb v Dalmaciji. Osobito lep je portal; koliko truda je stalo, predno so pridni delavci izvezIjali obilico cvetov in. listja, s katerimi so stebri okrašeni. n; Stajre hiše ob morju kažejo iz kamena izklesanega leva sv. Marka v znamenje, da so tod nekdaj vladali Benečani. Te stavbe seveda izginjajo bolj in bolj ter napravljajo prostor novejšim poslopjem. Med te Sfejemo na primer gledališ6e, bolniSnico, okrajno sodijče in druge. Prebivalci so dalmatinski Hrvati in Lahi. Mestni zastop je v rokah Hrvatov. Iz Sibenika drži državna železnica v Split. Sredi pota se odcepi stranska proga proti severu v staro zagorsko trdnjavo Knin. Od tod mislijo izpeljati progo Še dalje proti severu v Karlovac na Hrvatskeip, da bi se tako odprla pot do Adrije. Načrt je baj^' že izdelan, a s stavbo se menda še ne priftne tako hitro, akoravno je živa potreba. Slapovi Krke se tudi najložje obiščejo iz Šibeniklf. Zato pride sem dokaj tujcev, in njih število nara^a leto za letom. Upajmo, da se vest o prirodnih krasotah Dalmacije razširi Še daJje, ter dovede mnocro občudovalcev.