I 43 TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE Mnogi bi rekli, da je drzno v pesniško zbirko uvrstiti druž- benokritično pesem Črni cvet, v kateri »stari za likovni« (kar je tudi pogovorni izraz, ki jih v pesniški zbirki ne primanj- kuje – srček, lulat) mladim pripoveduje o fantu, ki je na meji umrl, ko je bežal iz svoje države. Vendar sama menim, da je ta drznost upravičena – mladi se moramo zavedati sveta, ne smemo biti zaprti v nekem mehurčku. Avtorjeva iskrenost v mladostniških čustvih mlade pripelje do spoznanja, da so čustva »fajn«, da se jih ne smejo (smemo) sramovati. Biti moramo odprti za druge. Iskreno avtor izrazi, da umetnost rine duha človeštva naprej. To pa počne z neizprosno hojo po robu, z razgaljanjem resnice, z razgaljanjem človeške ne- umnosti. Torej drznost, iskrenost sta v literaturi (poeziji) izredno pomembni. Drzne pa so tudi ilustracije v pesniški zbirki. So namreč v punk-rokovskem slogu narisane ilustracije izpod svinčni- ka Jureta Engelsbergerja. V črni (žalost), v beli (mladost) in rdeči barvi (ljubezen) si dajejo kontrast in se dopolnju- jejo. Izbira barv je izredno primerna, saj je ljubezen nava- dno rdeče barve. Z ljubeznijo pa povezujemo tudi Romea in Julijo iz tragedije W . Shakespeara. Še ena drzna, a iskrena poteza Vinka Möderndorferja, saj sam pove, da ima Sha- kespeara rad in tudi to njegovo delo. Prav tako pa sta lirska subjekta fant ali dekle, ponekod celo oba in tako smo mladi dobili izvrstno pesniško delo, namenjeno prav mladim, s »simptomom« zaljubljenosti. Najstniška ljubezen je namreč zelo zaželena okvara srca, ki slabi možgane, lica zardijo, ustnice vzdrhtijo in krvni tlak se dvigne. In to – ter še veliko več – se dogaja mladim v zbirki. Fant, ki lahkomiselno misli, da bosta obe dekleti zapustili svoja fanta in prišli k njemu. Dekle, ki pove, kaj vse je narobe s fantom, nato pa prizna svojo ljubezen do njega; fanta, ki mu je žal za vse, česar z dekletom nista naredila; jutro fanta in dekleta, ko se spomnita drug na drugega … V vse to pa je slovenski pesnik, pisatelj, scenarist, dramatik in režiser umetelno vpletel izvrstna pesniška sredstva, slabšalne izraze (butast, retardiran), nagovore (takšen si), okrasne pri- devke (droben list breze), elipse (že v torek), kratke povedi (In je lepa.), ponavljanja (tiho, tiho), besedne igre (Julija juli- ja) … Torej sodobno, po navdihu in predvsem iz srca. To pa je želel pesnik tudi povedati – sporočal je o svobod- nosti in o poeziji iz srca – tako kot sam meni – pripelje tudi resnico v srce brez ovinkov. Sama menim, da je poezija ravno ta svoboda, opominjanje drugih, da v občutkih niso sami, srce in velika ljubezen. In zopet smo pri Republiki Po- eziji, ki spominja na vse to – tudi na avtorjevo veliko misel, da s poezijo odpiramo pogled bolje od znanosti. Tako na- mreč odpremo pogled tudi na ozadje tega, kar pravi zgodo- vina – na občutke in doživljanja takratnih ljudi. Pesmi v pesniški zbirki so razdeljene v tri sklope: Včasih je preveč besed, Romeo in Julija iz sosednje ulice in Imeti rad. Skupaj sestavljajo celoto, oblikujejo zgodbo, ki si je zaslužila nagrado zlata hruška. Odpirajo pogled, opominjajo, opozarjajo in se tudi hudo- mušno igrajo. Vse to je poezija. Vse to je življenje. In kot pravi avtor: »Preberite vsak dan eno pesem. Pomaga.« Karin Batista I Osnovna šola Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, 9. razred Mentorica I Dragica Štemberger Maljevac Recept/navodila za uporabo poezije L jubezen, poezija, navdih. Vse, kar je v življenju najbolj potrebno. Vsaka poezija se začne z navdihom in navdih se zač- ne z ljubeznijo. Veliko stvari se začne z ljubeznijo in Vinko Möderndorfer to dobro ve. Začel je pisati pesmi, odkrivati poezijo v svojih najstniških letih. In kot je zapisal: »In še marsičesa ni bilo. Bila pa je ljubezen.« S tem je začel svoje pisanje pesmi. Njegovo pisanje se je, kot je rekel v nekem intervjuju, poznalo, saj se po štiridesetih letih pisanja mora nekje poznati. Njegova dela npr. Kit na plaži, Kot v filmu, Jaz sem Andrej in druga so že prejela veliko nagrad, npr. večernico, desetnico, modro ptico … S tem je dokazal, da je sodoben slovenski umetnik, ki se lahko vživi v svet vsakogar – s svojim vsakodnevnim opazovanjem sveta. Zanj je poezija pomembna zaradi čustev, saj poezija temelji na čustvih. Po njegovem mnenju v slovenski literaturi pri- I 44 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVI I 2023 manjkuje prav takšne poezije in s tem se strinjam. Njegove pesmi v zbirki Romeo in Julija iz sosednje ulice so polne čustev, ljubezni. Namenjene so najstnikom in takih je zelo malo. V najstniških letih naj bi bila poezija najbogatejša, ustvarjanje najobilnejše, a v današnjem času je malo naj- stnikov, ki bodo pisali zaradi ljubezni, navdiha, poezije. Najstnikovo življenje je polno ljubezni, čustev, navdiha, a mladi iz tega redkokdaj povlečemo poezijo. Ljubezni ne manjka, navdiha tudi ne, manjka pa iskrenost in drznost. Redko bomo naleteli na najstnika, ki bo v svojih pesmih (če jih bo sploh napisal) drzen, kaj šele iskren. V pesmih si nihče ne upa napisati tega, kar resnično čuti, drzno pove- dati, kaj meni, izpovedati ljubezen. Tudi če tega ne rečemo, si vedno mislimo, da je to »ne kul« in »čudaško«. Poezija pa je – kot sem sama odkrila v pesniški zbirki Romeo in Julija iz sosednje ulice - včasih tudi ne kul in ne čudaška. Še posebej najstniška poezija. Npr. pesem Junija na češnji. Mnogo ljudi bi reklo: »Kako lahko napišeš pesem iz petih besed?« Če imaš ljubezen, navdih, še posebej pa iskrenost in drznost, pomeni, da lahko napišeš poezijo tudi brez besed. O tem govori tudi pesem Kaj vse je pesem. Pesem je vse. Moraš si le drzniti pisati iskreno in to je vse. Prebrala sem pesem Junija na češnji in – nerada priznam – bila ena izmed tistih, ki so imeli negativno mnenje. Prebirala sem jo znova in znova in ugotovila, da niso pomembne besede, ampak pomen. Kot je zapisal Vinko Möderndorfer: Ljubezen naj- bolj žari, kadar molči. To je napisal v svoji pesmi Včasih je preveč besed. S tem naslovom se strinjam, in sedaj, ko sem spoznala, kaj je skrito za »zidom besed«, vem, da se strinjam tudi s pomenom pesmi Junija na češnji in z Möderndorfer- jevim pismom. Pesemska zbirka Romeo in Julija iz sosednje ulice, je ena redkih, ki iskreno in drzno govori o najstniškem življenju. Tudi če je ni napisal najstnik, je mladim zelo blizu. Po mo- jem mnenju lahko vsak najde ne samo otroka, ampak tudi najstnika v sebi, saj so – po mnenju mnogih – prav najstni- ška leta – najlepša leta življenja. Vinko Möderndorfer je odkril najstnika v sebi in o tem pisal v svoji pesniški zbirki Romeo in Julija iz sosednje ulice, ki je bila izdana leta 2021. Le leto kasneje je zasluženo prejel priznanje zlata hruška. To je dokaz, da če smo le iskreni in drzni, lahko pišemo po- ezijo, ki spremeni naš svet in morda s tem vlijemo pogum tudi drugim, da bi si drznili pisati iskreno, kot je to storil Vinko Möderndorfer. Čeprav piše že več kot 40 let in je iz- kušen pesnik, si lahko le predstavljamo, kaj lahko storimo mi, ki še vedno doživljamo svoja najstniška leta. V pismu je Vinko Möderndorfer opisal svoje izkušnje, doži- vljanje poezije. Očitno mu ljubezni ni manjkalo in kot sem prej napisala – ljubezen vodi do navdiha in poezije. Njego- vo pismo dojemam kot recept/navodilo za pisanje poezije. Kako uporabiti ljubezen, ki je glavna sestavina in jo pre- tvoriti v poezijo. Vmes je še navdih, ki je tako kot testo tik pred peko: osnova je narejena, do svežega kruha manjka le še peka. V pesmih Vinka Möderndorferja pa končna jed ni kruh, ampak potica. Slastna in okusna, saj vemo, da se za beseda- mi skriva ljubezen (navdih) poseben pomen, kot ko prere- žemo potico, da pridemo do okusne čokolade, ki je v njej. Z Möderndorferjevim pismom, ki ga je napisal, se popolno- ma strinjam, saj se počutim kot da ga je napisal prav meni. Pismu »zame« je dal naslov Naj živi republika poezija. Ko sem odkrivala življenje Vinka Möderndorferja, med pripra- vami na Cankarjevo tekmovanje, sem odkrila, da je tudi zavzet »branilec« kulture in kritik politike, ko gre za kultu- ro. Naslov pisma me ne preseneča. V govoru na kulturnih prireditvah je večkrat opozoril poli- tiko na nepravilnosti v kulturi. Nič čudnega ni, da je svobodni pesnik dal svojemu pismu za mlade generacije naslov Naj živi republika poezija. V tej republiki naj bi vsak lahko izrazil svoje mnenje in bil svo- boden. V republiki poeziji bi verjetno vsak resnično lahko izrazil svoje mnenje, pisal pesmi brez ovir in postal svobo- den pesnik. Državljani, ki so veseli, zadovoljni, sami vzklikajo v čast svo- je države svobodno. Iz naslova lahko razberem, da je Vinko Möderndorfer želel, da smo v prihodnosti vsi svobodni in neustrašni v poeziji. Svoje mnenje bi lahko izrazili v poeziji in nihče nas ne bi ozmerjal s »čudaki« in »ne kul ljudmi«. Vsak bi lahko pisal kot bi želel: drzno, iskreno in svobodno. Vinko Möderndorfer je v svojem pismu navedel veliko ko- ristnih informacij, misli in svojih izkušenj, ki mi bodo v pri- hodnje pomagale v mojem »boju drznosti in iskrenosti« – v poeziji. Zame je bilo to pismo izgubljeni recept za uporabo poezije. Sedaj vem, da si moram upati in drzniti pisati iskreno. Sedaj vem, kako pravilno uporabljati poezijo. Od sedaj naprej mi ne bo treba več neprestano iskati pomo- či za stranke pri učiteljici, saj sem našla recept/navodila za uporabo poezije.