revija Dru ševa 2a opazovanje «n proučevanje ptic Slovenije DOPPS ORNITOLOŠKI IZLETI LEŽEŠKI GABRK IN OKOLICA ŠKOCJANSKIH JAM Borut Rubinič Velikost: 120 ha fein, Slavku Pcilak Pogled 2 Vremščice koncu vrnemo na začetno mesto. V Divačo lahko pridemo tudi z javnimi prevoznimi sredstvi. Pogoste so tako avtobusne povezave kot povezave z vlakom, saj Divača leži na prometni relaciji Ljubljana - Koper, kije prometno lahko in hitro dostopna. Z avtobusne ali železniške postaje v Divači v dobrih desetih minutah peš pridemo do Ležeškega gabrka. Gnezditev Ležeški gabrkje že pod precejšnjim vplivom sredozemskega oziroma submediteranskega vpliva, zato tam najdemo značilne ptice lega klimatskega pasu. kije v Sloveniji omejen na jugozahodni del. Na odprtih delih gnezdijo rjave cipe Anthus campestris. hribski škrjanci Lullula arbörea, slegur Monlicola saxatilis, vrtni Emberiza hortulana, veliki Miliaria caktndra, plotni Emberiza cirlus in rumeni strnadi Emberiza citrinella. V visoki travi Ležeškega gabrka lahko spomladi in poleti poslušamo pelje prepelic Cot 11 mixcutiirni.x. izgozdičev se oglašajo smrdokavre Upupa epops, ponoči in o mraku pa veliki skoviki Olits seops. čuki Athene noetita, pegaste sove Tvto alba in podhujke Caprimitlgus europaeus. V trnastem grmovju, ki obrašča bolj odprte predele, pojejo kratkoperuti vrtniki Hippolais polyglotta in žametne penicc Sylvia me/anoeephala. V stenah nad Škocjanskimi jamami lahko Opis območja Ležeški gabrk je manjše, približno 60 ha veliko kraško polje pod hribom Vremščico. ki se dviguje nekaj kilometrov vzhodno od Divače. V bistvu je del Vremske doline, ki leži med omenjenim hribom in Škocjanskimi jamami. V slednjih ponikne Reka. znana rečica, katere struga se vije po južnem delu omenjene dolinice. Številne vrtače, kali. suhe kraške ledine z obilico grušča, tmasto grmovje in nekaj nasajenih sestojev črnega bora Pinns niger - vse to so tipične značilnosti, ki dovolj temeljito orišejo poglavitne značilnosti tega kraja. Ce dodamo še nekaj manjših, ne pretirano slikovitih, a ljubkih kraških vasic, kakršne so Vremski Britof, Škofje, Dolenje Ležeče in Brežec. si lahko skoraj do popolnosti izoblikujemo podobo Vremske doline. Skoraj zato. ker bi bilo nemogoče omenjati te kraje in pri tem izpustiti eno naših največjih naravnih bogastev - Škocjanske jame. V Škocjanskih jamah Reka ponikne na dnu veličastne soteske, obdane s strmimi stenami, ki tvorijo kompleks prelepih podzemskih jam. uvrščenih na Uncseov seznam svetovnih naravnih znamenitosti. Tudi okolica Škocjanskih jam je zanimiva tako z ornitološkega kot tudi povsem estetskega vidika. Visoke stene nad jamami, v znožju katerih ponika reka Reka. padajoče srepijo v globine okoliških kraških gozdičev puhastega hrasta Quercits pubescens in malega jesena Eraximis omits, nad njimi pa kot okamenel stražar stoji idilična kamnita cerkvica v vasici Betanja. Dostop Z avtoceste Ljubljana-Kozina zavijemo na odcepu za Divačo. Že takoj v Divači zavijemo proti Košani in Pivki in nadaljujemo le nekaj 100 metrov, dokler nc pridemo do vasi Dolenje Ležeče. Od tod nadaljujemo peš proti Ležeškemu gabrku, kije zdaj na naši levi strani, ali proti Škocjanskim jamam, ki so na naši desni. Začnemo lahko z ene ali druge strani in nato krožno obiščemo še drugo stran, tako da se na 20 LEŽEŠKI GABRK IN OKOLICA ŠKOCJANSKIH JAM I ORNITOLOŠKI IZLETI letnik 6, številka 2, julij 2000 na teni območju v času preleta, velja omeniti rjavoglavega srakoperja Lantus senator i n črnoglavega strnada Emberiza melanocepliala. Opazovanji obeh vrst sta še toliko bolj zanimivi, ker bi ju bilo glede na primernost okolja na širšem območju Ležeškega gabrka pričakovati kot gnezdilki, kar bi pomenilo, da vrsti pri nas vendarle še nista povsem izginili. Podobno velja tudi za žalobno sinico Earns tugubris. ki je bila opazovana v Dolenje Ležečem in bi prav tako lahko v okolici gnezdila, kar bi seveda pomenilo eno vrsto več na spisku potrjenih slovenskih gnezdilk. V času preleta se nad odprtimi predeli spreletavajo tudi lunji - pepelasti Circus cyaneus v bolj zimskem času in močvirski Circuspygargus kasneje, v spomladanskem času. Takrat lahko opazujemo tudi seleče se sršenarje Pernis apimrus, rdečenoge postovke Falco vespertinus in škrjančarje Faleo subbuteo. Po širši okolici se radi v jesenskem in spomladanskem času klatijo tudi planinski orli Aquila cluysaetos in beloglavi jastrebi Gyps fulvus. Druge zanimive živali Na omenjenem območju se pojavljajo sredozemske vrste plazilcev, kakršni sta na primer črnopikčasta kuščarica Atgyroides nigripunetatus m belica Colubergemonensis. med nevretenčarji so zanimive npr. metuljčice Ascalaplms macaronius, zanimive žuželke iz družine mrcžekrilcev, ki spominjajo na metulje, od sesalcev pa tu srečamo srno Capreolus capreolus in lisico Vulpes vu/pes. SVET PTIC 21 0 50CU <000 w teOOm 2000™ Bonn Rubini,' Zemljevid opazujemo gnezdeče skalne strnade Emberiza cia, puščavca Monticola solitarius, skalne golobe Columba tivia in planinske hudournike Tacliyniarptis melba. Med ujedami in sokoli v okolici gnezdijo kragulj Aceipiter gentilis. kanja liuteo buteo, kačar Circaetusga/licus. postovka Ealco tinnuneulus in škrjančar Falco subbuteo. Am VREM5ĆICA IL, BISTRICA Prezimovanje in selitev Tudi v zimskem času in v času preleta je na območju Ležeškega gabrka pestro ptičje življenje. Predvsem spomladanski čas nam vselej prinese kakšno zanimivo presenečenje. Med redkejšimi vrstami, ki so bile opazovane fr.it, Borut Rubini/- Veliki strnad Miliaria calancJra