C«m - Prezzo Lir 0.40
Štev. 152
F jLjubljani, v soboto, S. junija 194i-XIX
Leto VI
Izključna pooblaščenka za oglaSevanJe italijanskega in tujega Izvora: Union« Pabblicili italiana S. A., Milano.
I
I
(Jrednlitvo Ib aprivai Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redadona, Amminbtraalonei Kopitarjeva 6, Lnblana.
Concessionaria esclusiva per la pnbblicita di provenienza italiana ed eetera: Unione Pnbblicita Italiana S. A., Milano.
Vojna na Vzhodu besni dalje:
Oklepne bitke na bregovih Berezine
Nove vdaje pri Bjalistoku - Sovjeti zažigajo ogromne gozdove na Poljskem Sovjetsko poveljstvo neusmiljeno pošilja v smrt ogromne množice pehote
Berlin, 5. julija, s. Iz Hitlerjeujgp glavnega gtana poročajo:
Pri Bjalistoku se je vdalo ge 20.000 Rusov, ki so ostali obkoljeni v tamošnjem žepu. Pred vdajo so vojaki pobili politične komisarje.
Iz pristojnega vira poročajo, da bodo s sovjetskimi političnimi komisarji, ki so prišli v ujetništvo, ravnali kakor z zajetimi vojaki.
Berlin, 5. julija. 8. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Navzlic sjabemu stanju ceste se zasledovanje sovjetskih vojska nepretrgano nadaljuje na vsem bojišču. Bdečim armadam prizadeva zelo hude izgube uspešno nastopanje nemškega letalstva, ki bije sovražnika daleč v notranjščino.
V	osrednjem delu napadalne fronte je bila na več točkah prekoračena Berezina. Dalje na se-,ver je bila dosežena letonsko-sovjetska meja.
Med plenom, zajetim včeraj, eo tudi razni zemljevidi sovjetskega vrhovnega poveljstva. Iz teh je še bolj razvidno, da je sovjetska vojska nameravala napasti Nemčijo. Še bolj ta namen potrjujejo podatki, ki jih je dobilo nemško poveljstvo v roke o izrednem povečanju števila sovjetskih letališč vzdolž nemške vzhodne meje. Pred sovjetsko zasedbo Poljske je bilo v Besarabiji, Litvi, Letonski in Estonski samo 90 letališč. To število se je med tem pomnožilo na 814. Ta letališča go v glavnem zelo dobro oskrbljena. Natančna preiskava, ki so jo izvedli nalašč za to postavljeni nemški častniki na sovjetskih letališčih, zasedenih po Nemcih, dovoljuje sklep, da je število letal, o katerih je bilo 22. junija sporočeno, da so bila uničena na tleh, še za 20 do 25 večje kakor pa je ugotovilo opazovanje iz zraka.
Berlin, 5. julija, s. DNB poroča, da se ie pri prestopu Berezine po nemških motoriziranih oddelkih, zlasti odlikovalo letalstvo. Sovjeti so skušali nemško napredovanje na vzhodni breg reke preprečiti, toda nemški oklepni oddelki so udarili proti železniški progi, kjer se je v kratkem razvila bitka oklepnih vozil. V tej bitki so odločno sodelovali tudi nemški strmoRlavci, ki so s svojimi napadi povzročili razdejanje in pa zmešnjavo v sovjetskih motoriziranih kolonah ter končno odprli pot nemškim vozilom.
Med včerajšnjimi čistilnimi akcijami so nemški motorizirani oddelki pregnali iz gozdov severovzhodno pri Lucku sovjetske oddelke, ki
se vgnezdujeio tam. Navzlic ogromnim požarom, ki so jih rdeči zanetili po gozdovih, so Nemci brez oddiha napredovali in uničujejo strojniška gnezda, številna oklepna vozila in sovjetske enote. Sovražnika neprenehoma preganjajo in ima hude izgube.
DNB poroča dalje, da je nemško letalstvo zadnje dni, z uspehom bombardiralo industrijske naprave v Smolensku. Smolensk je važen železniški vozel in kraj številnih tovarn za strelivo, za letala in za železniška vozila. Uničenje teh tovarn bi pomenilo za Sovjetsko zvezo nepopravljivo izgubo.
Kakor poročajo nemški listi, je bojišče okoli Bjalistoka popolnoma razkopano od bomb in granat, po njem pa so posejani stotisoči trupel
sovjetskih vojakov, ki so padli v tej bitki. Ogromne izgube ruskih čet na tem delu bojišča je treba pripisati dejstvu, da je ruska pehota zadnje dni kar naprej napadala v ogromnih skupinah. Sovjetsko poveljstvo je pošiljalo v napad nove in nove množice brez ozira na število. Sovjeti so se pomikali v strnjenih vrstah proti črtam nemških oklepnih vozil. Vsi napadi so se seveda razbili pod strahotnim odgovorom nemškega orožja. Strojnice in nemško topništvo so kosile zaporedne valove sovjetskih pehotnih množic. Na neikem delu bojišča je neki sovjetski konjeniški polk skušal predreti obroč. Po truplih konjenikov in konj je prihajal napad za napadom, do zadnjega moža in do zadnjega konja.
Fallito tentativo inglese presso Tobruk
II Quartiere Generale delle Forze Armate co-munica:
»Nell’A f r i c a settentrionale una puntata di carri inglesi, sul fronte di Tobruk, h stata ricacciata dal nostro fuoco. Nostre unitk aeree hanno continuato abattere le fortificazioni della piazza ed hanno bombardato un importante cen-tro ferroviario ad est di Marsa Matruh. II nemico ha compinto alcune incursioni su Tripoli e su lo-calita del bengasino. Danni agli abitanti civili e alcune vittime.
NelPA f r i c a o r i e n t a 1 e, una nostra co-lonna ha sostenuto con successo un accanito com-battimento a sud di Gore (Galla e Sidamo), in-lliggendo notevoli, perdite aIl’aversario. Aerei inglesi hanno compiuto una incursione nella zona di Gondar colpendo un nostro ospedale: un aereo 6 stato abbattuto in fiamme dalla nostra difesa.
Roma, 3 giuglio. Nel bollettino del comando »upremo Nr. 294 del 28 Maržo č stato fatto cenno all’azione offensiva efiettuata il 26 Maržo dai mez-zi d’assalto della R. Marina contra unita navali e trasporti nemici alla fonda nella rada di Suda (Crcta) la recente occupazione deU’isola di Cre-ta ha consentito di fare dirette constatazioni e di raccogliere testimonianze oculari sullo svolgimen-to della azione e sui risultati. I mezzi iinpiegati
Poskus angleškega napada pri Tobruku razbit
Uradno vojno poročilo St. 194. pravi:
Glavni stan Italijanskih vojnih sil objavlja: Severna Afrika: Ogenj našega topništva je odbil napad angleških tankov pri Tobruku. Naši letalski oddelki so bombardirali naprej trdnjavo v Tobruku in so bombardiral} tuai važno železniško križišče na vzhodu od Marsa Matrnha.
Sovražnik je izvedel nekaj poletov na Tri-
polis in na nekaj krajev v okolici Bengazija. Nekaj škode je bilo in nekaj žrtev.
Vzhodna Afrika: Neka naia kolona
se je srdito bojevala južno od Gore (Galla in Sidamo). Pri tem je prizadejala hude izgube nasprotnikom. Angleška letala so itzvedla polet na Gondar in so bombe zadele bolnišnico. Naše protiletalsko topništvo je v plamenih sestrelilo eno sovražno letalo.
Madžarska in finska uradna vo|na poročila:
Tudi madžarska in finska vojska napredujeta po določenem načrtu
Finci so zasedli Aalandske otoka
Budimpešta, 5. julija, b. Madžarsko vrhovno poveljstvo sporoča:
Naše čete, ki zasledujejo umikajočega se nasprotnika, so priSle iz ozkih karpatskih dolin ter nadaljujejo napredovanje na ravan v Galiciji. Naši bombniki eo 3. julija večkrat uspešno napadli nasprotnikove umikajoče se oddelke ter bombardirali razne važne vojaške cilje.
Helsinki, 5. julija. 6. Prvo finsko vojno poročilo pravi:
Zaradi ponavljanih sovjetskih napadov na finska civilna središča so se vojne operacije dozdaj razvijale takole:
Na kopnem bojišču je povsod prišlo do majhnih spopadov in do ogledniškega delovanja. Vsi sovražnikovi poskusi za vdor na finsko državno
ozemlje, so povsod spodleteli. Na nekaterih točkah so naše čete zasedle važne cilje onstran meje. Ko so nemške in finske čete prekoračile vzhodno mejo, se je napredovanje na severnem predelu izvedlo po določenih načrtih.
Na ozemlju okrog HangSja se nadaljuje topniško streljanje z obeh strani. Na pomorskem bojišču so bile položene mine, zdaj pa se tam udejstvujejo majhne ogledniške enote. Da bi bila zagotovljena obramba Aalandskih otokov, sa bili ti zasedeni. Ob našdh minskih zaporah je bila uni čena ena sovjetska podmornica.
Naše letalske sile varujejo železniški in letalski promet v državi ter s svojim bombardiranjem še naprej motijo sovražnikove prometne zveze.
Naši lovci so do danes zbili 48 sovjetskih letal.
Običajni Rooseveltov odreševalni govor na praznik ameriške neodvisnosti
Rim, 5. julija, s. Kakor je bilo treba pričakovati, je Roosevelt izkoristil včerajšnji ameriški narodni praznik neodvisnosti, da je lahko imel spet svoj navadni mesijanski govor zoper totalitarne države. Trdil je, da bi Združene države po zmagi Osi ne mogle živeti, kakor žive zdaj, ker bi bile nekaka zelenica v puščavi. Položaj Amerike v letu 1941 je podoben položaju v . letu 1876. Tedaj so se Združene države borile za neodvisnost severnoameriške domovine, danes pa se po Rooseveltovem morajo boriti za svobodo tiste velike domovine, ki se ji pravi svet. Zaradi takega pojmovanja so si Združene države naložile velikansko nalogo za obrambo zahodne poloble in svobode morja. Ce hočejo Združene države ta eilj doseči; potrebujejo ne le narodne sloge, temveč tudi naglih sredstev in vojne uspešnosti. Treba je preprečiti sabotažna dejanja v narodnem pogledu, ta so nevarnejša kakor pa če spuščajo v
zrak orožarne. Roosevelt je zaključil svoj hujskaški govor z izjavo, da je zdaj na svetu zašlo v nevarnost tisto veliko načelo, za katero so se borili severnoameriški rodovi v vojni za neodvisnost. To je načelo, da mora vladna oblast izhajati iz privoljenja vladanih. Dobesedno je Roosevelt dejal: »Pojem človeške svobode se je v svetu izgubil in zaradi različnih oblik nasilja so temeljna načela iz leta 1876 popolnoma uničena zunaj, ogrožena pa v Ameriki sami.
Aretacije sovjetskih agentov na Slovaškem
Bratislava, 5. jul. s. Prijetih in zaprtih je bilo 695 boljševiških agentov, ki 60 obtoženi, da so povzročali nemire ter poškodovali javne in industrijsko naprave, plačevalo pa jih je sovjetsko poslaništvo v Bratislavi.
sono riusciti a penetrare nella bala, superando arditamente ben tre ordini di costruzioni, senza che il nemico avesse alcun sentore nč della loro presenza, ne della loro attivita. Ai primi chiarori dell’alba, non appena fu possibile orientarsi sulla effetiva situazione delle uniti presenti in rada, i mezzi scattarono all'attacco. Nel giro di pochi secondi tre unit& nemiche, le uniche meritevoli di considerazioni presenti allo ancoraggio, erano mortalmente colpite ed affondavano; 1’incrociato-re pesante »York« (dislocamento 8.250 tonn — costruito nel 1930, armamento di 6 cannoni da 204 m/m in tre torri binate, otto cannoni da 100 m/m; 22 mitragliatrici CA, sei tubi lanciasiluri da
3	m/m, potenza macchina 80.000 Cv, velocita nodi 32.5), una petroliera inglese di circa 20 mila tonn. di stazza lorda ed una nave trasporto trup-
Se di circa 12 mila tonn. di stazza lorda, battende andiera inglese, ma con equipaggio greco.
Potem, ko so ameriške konzulate zaprli tudi na Danskem, bo le še malo ameriških predstavnikov na evropskem kontinentu. »Volkischer Beobachterc podčrtava pravičnost in utemeljenost danskega ukrepa ter pravi, da v novi družbi, ki se gradi v Evropi, ni več prostora za stara obrabljena in krivična načela, kakor jih zastopa Amerika.
Ricevimenti presso il Duce
II Duce ha ricevuto il generale Enzio Garibaldi il quale gli ha riferito sullo stato dei lavori del monumento Gianicolense che raccogliera i re-sti dei caduti per Roma dal 1849 ai 1870. II Duce ha disposto che il monumento sia improrogabil-mente inaugurato il 3 Novembre prossimo, anni-versario della battaglia di Mentana.
Sprejemi pri Duceju
Rim, 5. jul. s. Duce je sprejel generala Enzija Garibaldija, ki mu je poročal o stanju del za spomenik na Janikulu, kjer bodo zbrani zemeljski ostanki tistih, ki so padli v boju za Rim od 1849 do 1870. Duce je zapovedal, da mora spomenik neodložljivo biti odkrit 3. novembra ob obletnici bitke pri Montani.
LEccellenza Grazioli alia Fiera campionaria e nel stabilimento bagni
L’Alto Commissario si e recato a visitare la zona della Fiera Campionaria per rendersi conto dello stato attuale dei lavori. Erano ad attenderlo il Podesti, il Presidente dell’Ente, il direttore e i membri del Consiglio.
L’Eccellenza Grazioli ha visitato i lavori in corso, soffermandosi nei Capannoni e inte-ressandosi delPassestamento generale. Negli ufficj della direzione gli sono stati sottoposti i piani generali e particolari che egli ha esa-minato. L’Alto Commissario ha stabilito di bandire un concorso fra gli artisti locali per il cartellone della Fiera, e ha dato le direttive per il bando dello stesso al quale ha assicurato i premi.
Dalla Fiera 1’Alto Commissario si e recato a visitare la piscina e gli impianti dei bagni.
Eksc. Visoki Komisar pri ogledu velesejma in kopališča Ilirije
Ljubljana, 5. julija. Visoki Komisar je obiskal naprave na velesejmu, da bi videl, kako stoje dela. Pozdravili so ga župan, predsednik velesejemske družbe, ravnatelj in odborniki.
Eksc. Grazioli je obiskal paviljone ter se zanimal za splošno ureditev. V ravnateljski pisaMii so mu predložili splošne in podrobne načrte, ld jih je pregledal. Visoki Komisar je odločil, naj se za velesejemski lepak razpiše natečaj med domačimi umetniki. Dal je navodila za razpis in zagotovil nagrade’
S sejma je Visoki Komisar odšel na kopališče Ilirijo, kjer ed je ogledal plavalnico in druge naprave.
Govor predsednika turške vlade
Poudarek prijateljstva z Italijo in z Nemčijo — Turčija budno spremlja vojno v Rusiji
Ankara, 5. jul. s. Predsednik turške vlade Refik Saidam je včeraj imel v zbornici govor o zunanji politiki. Omenil je zadnje dogodke na Balkanu in dejal, da si v nemško-ruski vojni stojita nasproti obe največji vojska sveta. Modra turška politična smer je prinesla lepe uspehe.
Turška vlada je v nemško-ruskem sporu uradno razglasila svojo nevtralnost, ko je obnovila prijateljstvo z Nemčijo. Pomen nove pogodbe z njo je bil že poudarjen. Hitler je v zadnjem govoru izrekel besede, ki so ostale vsem Turkom globoko v srcu. Turčija čuti globoko prijateljstvo do Nemčije. Upati je treba, da ne bo tega prijateljstva, zdaj razjasnjenega in obnovljenega, skalil noben nesporazum.
Ducejev govor na dan 10. junija je vseboval prijateljske besede na naslov Turčije, za kar se mu predsednik vlade zahvaljuje. Italijansko-tur-ške pogodbe iz leta 1928 za Turčijo še vedno veljajo.
Nato je predsednik vlade omenil angleško stališče do turško-nemške pogodbe ter se dotaknil zahtev, ki jih ima neka tuja država glede turškega ozemlja. Besede, ki so bile glede tega nekje izgovorjene, so globoko odmevale pri vseh Turkih.
Na koncu je izjavil, da Turčija prav od blizu zasleduje sovražnosti na ruskem bojišču, da pa so dogodki zadnjega časa pokazali, da gre Turčija mirno in budno po poti, katero je sama izbrala.
Nemčija ne bo preživljala sovjetskega civilnega prebivalstva
Berlin, 5. jul. s. Z ozirom na Stalinov govor in zlasti z ozirom na njegovo zapoved, naj civilno prebivalstvo ob nemškem prodiranju uničuje vse, tudi živež, so na nemškem pristojnem mestu včeraj dali nekaj razločnih izjav, med drugim na- f slednjo:
Sovjetsko civilno prebivalstvo lahko posluša Stalinove zapovedi, toda naj potem ne upa, da bo Nemčija skrbela za njegovo prehrano.
Milijarde komarjev
Berlin, 5. julija, s. Nemški oklopni oddelki, ki prodirajo v močvirja okoli Pripeta, so se morali boriti tudi proti nekemu drugemu, nepričakovanemu, nedosegljivemu, okrutnemu in neusmiljenemu sovražniku: proti komarjem. Poročevalec nemške propagandne kompanije piše, da so se milijarde komarjev, ki gnezdijo po tej pokrajini, izkazale skoraj za nevarnejše, kakor pa odpor, ki ga nudijo Sovjeti ter dosti bolj vznemirljive, kakor suha vročina, prah, žeja in ncuporabljive ceste. Proti komarjem nti nobene obrambe. Komarji v pripetskih močvirjih so muka, katere si tisti, ki jih ni poskusil, sploh ne more misliti. Po številnih poletnih nevihtah postajajo komarji še hujši in napadajo na nepopisljiv način. Ko je naše vrhovno poveljstvo preskusilo in spet zavrglo vse mogoče zvijače in načine za boj proti komarjem, je bilo prisiljeno preseliti se in prestaviti svoj sedež drugam.
Vesti 5. julija
Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
Romunski vojni dopisniki opisujejo junaška dejanja dveh romunskih letalcev, ki sta sama v veliki nevarnosti pognala v zrak važen most v Moldaviji in bombardirala 600 tonsko rusko trgovsko ladjo, ki se je takoj potopila.
Tokijski list »Asahi< se ukvarja z vprašanjem preskrbovanja pokrajine Chung-King skozi Birmanijo. List vzpodbuja Japonce, naj preprečijo razne dobave, ki prihajajo iz USA naravnost v roke japonskim neprijateljem.
Vodja Nemčije je sprejel v glavnem stanu podpolkovnika Moldersa, ki poveljuje oddelku letalskih lovcev. Podpolkovnika je odlikoval z redom viteškega križa reda železnega križa s hrastovo vejico in prekrižanimi meči, najvišjim nemškim odlikovanjem.
Predstavnik japonske vlade je zastopnikom časopisja izjavil, da ne more niti potrditi, niti zanikati, da bi se morali dve japonski ladji, ki sta bili iz Manile na Filipinih namenjeni v USA, nemudoma vrniti v katero izmed japonskih pristanišč.
AmeriSka časnikarja Pearson in Allen pravita v listu »Newyork Dailiy Mirrort, da so še vedno tajnost vsi podatki, ki jih je prinesel Roosevelt James, ki se je pred kratkim vrnil z Bližnjega Vzhoda. — Izjave, ki jih je dal James mornariškemu ministrstvu, bo zelo črnoglede glede na slabo organizacijo in moralo angleške vojske.
DNB poroča v svojem komentarju k uradnemr poročilu tudi tole: Nemško napredovanje 1* doseglo na mnogih krajih staro fronto iz len. 1918. S severa do juga hite zavezniške čete proti končnim ciljem.
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Ulica 29. oktobra št. 7-1, telefon 6L 41-52.
Sijajni nastop Rimske Opere v Zagrebu
Predstave »Aide« so se udeležil! vsi odlični zastopniki kulturnega in političnega življenja v poglavnikovi prestolnici
Zagreb, 5. julija, s. SnoČi je bila v zagrebški Operi Slavnostna predstava »Aide«. To je bila prva v vrsti predstav, ki jih bodo priredili v Zagrebu člani Rimske Opere. Snočnja prireditev je bil prvi razkošni ih slavnostni umetniški dogo-dek, ki ga je doživela prestolnica poglavnikove nove Hrvaške, in ni brez pomena, da je bila italijanska umetnost tako globoko občutena in ocenjena na Hrvaškem, kar dokazujeio stoletne nepretrgane vezi z najpomembnejšimi predstavniki Italijanske lirike. Pomenila je nekak umetniški krst obnovljenega opernega življenja v Zagrebu, tako bogatem na izročilih in spominih.
Prireditev se je razvila v manifestacije itali-jansko-hrvaškega prijateljstva in se je končala z izrednim uspehom, Benjamina Giglija, Caniglija, Pederzinija, Pasera. Gina Beehija, mojstra Tullia Serafina in vseh drugih velikih umetnikov, ki so eodeloVali pri uprizoritvi »Aaide«.
Pred začetkom predstave je orkester zaigral hrvaško in italijansko himno, občinstvo pa ju je
poslušalo stoje in z rimskim pozdravom. Predstava je bila predvajana dovršeno kot Se nikdar doslej in ploskanje igralcem pred odprtim odrom
se po vsakem dejanju kar ni moglo poleči. Benjamin Gigli, Caniglia, Pederzini, Beco, Tulilo Serafin so se morali večkrat pokazati občinstvu in so dobili številne šopke rož.
Na koncu drugega dejanja je intendant zagrebške Opere naslovil ognjevite- besede v pozdrav odličnim gostom. Odgovoril mu je z zahvalo knez senator Dentice. Sledile so navdušene manifestacije Duceju in poglavniku. Dvorana je bila polna odličnih osebnosti političnega, kulturnega in umetniškega življenja, med njimi maršal Kvaternik v zastopstvu poglavnika, minister za vzgojo dr. Budak, pravosodni minister Zanič, zunanji minister Lorkovič, notranji minister Artu-kovič, ministra Kulenovič in Petri, državni podtajnik Mikovič, italijanski poslanik Casertano ter poslaniki Nemčije, Madžarske, Romunije in Slovaške, italijanski konzul Gobbi ter general Oxi-lia z italijanskim vojaškim zastopstvom.
Kepotrebna gneča pri nakupovanju živil
Visoki Komisar v okviru možnosti skuša doseči vse, da bo ljudstvo Ljubljanske pokrajine preskrbljeno s potrebnimi živili
Ljubljana, 6. julija.
4 zadnjem času jo pred nekaterimi prodajalnami z živiii in življenjskimi potrebščinami nastal velik naval, dolgotrajno čakanje in prerivanje kupcev, ki ne morejo priti na vrsto ob pravem času.
Visoki Komisariat želi, da se v bodoče ti ne-dostatki odpravijo.
Čakanju in prerivanju pred prodajalnami z živili je večkrat krivo kupujoče občinstvo samo zaradi svoje nepočakanosti. Do nadaljnjih oblastvenih navodil naj skušajo v bodoče tudi kupci sami omiliti in odstraniti gornje nerednosti s tem, da nakupujejo potrebna živila pri svojih dosedanjih trgovcih ob določenih ali dogovorjenih urah ter brez daljših zadrževanj po prodajalnah, dalje tudi s tem, da že pred nakupom ugotove iz uradnega maksimalnega cenika ceno in pripravijo predvsem za nujna živila kot n. pr. moko, kruh, riž, meso
Itd. potreben drobiž. Ker se blago in živila v našo , pokrajino uvažajo postopoma, naj stranke od tr-
fovcev ne zahtevajo naenkrat izdaje celotne koli-ine živil za ves mesec, temveč naj na nakaznice odrejeno jim količino kupujejo v manjših in večkratnih obrokih. S pametnimi in koristnimi nasveti naj pomagajo prodajalcem pri razdeljevanju živil ter se pokoravajo navodilom oblasti in oblastvenim organom.
Visoki Komisariat posveča vprašanju prehrane glavno skrb ter v okviru danih možnosti skuša doseči vse, da bo ljudstvo Ljubljanske pokrajine preskrbljeno z nujno potrebnimi količinami živil. Zato je dolžnost kupujočega občinstva, da z razumevanjem sprejme željo Visokega Komisariata ter v bodoče tudi samo pomaga in sodeluje pri odpravi dolgotrajnega čakanja in prerivanja pred prodajalnami, kar jo doslej napravilo na mimoidoče zelo slab vtis.
Slikarska razstava Eda Deržaja
V	krogu svojih ožjih prijateljev in občinstva, ki že leta ceni njegovo tiho, pa plor dovito in na bogate rezultate zroče delo je v četrtek popoldne slikar l£do Deržaj pod gostoljubno streho Cat’ove palače odprl razstavo svojih najnovejših del. Vseh slik je sedemdeset. le okrog petnajst med njimi je že naših starih znancev. Prevladujejo olja, precej je tudi akvarelov in nekaj gouacheov.
Kljub izredni plodovitosti tega^ resnično nadarjenega slikarja-alpinista. na čigar delo in sposobnosti smo našo javnost že večkrat, ko je razstavljal, opozorili, moramo s priznanjem ugotoviti, da se njegov talent z velikim, razmahom pričenja zmagovito in široko uve-
4	Javi jati, tako da dandanašnji brez občutka pristranskosti in	krivičnosti nihče ne	bo	vec
inogel	osporavati	nedvomne kvalitete,	ki	se
kaže v njegovih pejsažih. Gotovo je, da je ob tolikšnem številu slik, ki so nastale y izredno t kratkem času, nekaj del, ki očitujejo znake, da so	bila naglo	napravljena, gotovo	pa	je
tudi, da ima Deržaj na razstavi slike, ki razodevajo resnično pomembno umetniško kvaliteto. Eno drži: Slovenci doslej za gorski sv®t še ni«mo imeli slikarja, ki bi imel oko in občutje kakor ju ima Deržaj, kateremu gore ne predstavljajo nerazumljive gmote, nepopisane Knjige, napol strahotne, napol odurne in čudne sfinge,	ampak mogočen, realen sv^t,	ki	ga
atmosferske spremembe- zdaj pomikajo^ v idiličnost, mu zdaj dajejo nekakšno seneno bit, drugič pa ga postavljajo v regiio nadprirod-nega, nezemskega, ter mu podajajo _ pečate mogočnosti in sne, ki je z običajnimi človeškimi merili ni mogoče ukleniti in izraziti,' Le gornik se lahko približa bistvom tega svojskega sveta, le njemu se v podobi ne sprevrže v bizarno kuliso brez peze in gmote, ampak zaživi v vsej silini, ki se poganja skoz inrtvi kamen iz korenin zemlje k nebu pod oblake. Resnično velikega oblikovalca gorske pokrajine doslej še nismo imeli: vstaja nam v Deržaju. In prav nič se ne pomišljamo zapisati, da do Deržaj po krasnem napredovanju, ki ga kaze v presenetljivo kratkih razdobjih morda postal nekoč edini resnično pomembni slikar gorske pokrajine, kar jih je kcjaj poskušalo upodabljati svojstvenost m nedostopnost te vzvišene, težko razumljive pokrajine.
Kolikšen napredek kaže Edo Deržaj , od svoje prve razstaveI Kdor si bo na pričujoči razstavi v Bafovi palači ogledal njegovo olje »Na Krvavcu«, bo ostrmel nad bogatim registrom barv, ki jih ie slikar nanesel s široko potezo čopiča na platno ter ustvaril .svet, ki diha in živi v pristnosti vseh, tudi najmanjših odtenkov. Kakšno bogastvo barv kakšno oko in doživljanje! To je morda sploh najboljša gorska slika, kar jih je kdaj pn nas kdo lahko pokazal javnosti. In kako se ;e razveseli, dvakrat razveseli šele gornik, ki se čuti ze itak še prav posebno domačega, znanega in intimnega v tej pokrajini!
Med najboljša dela na tej razstavi spadajo: »Mišelj vrh«. »Triglav«. »Poliski bpik«, »K soncu« « svojo »fantastično* resničnostjo razumljivo blizu slehernemu, ki se je kdaj pozimi pehal v breg na sončne višave iz temnih dolin, kjer okrutno vladajo plave, mrzle sence in dušeči mrakov, »Ramornjakc, »Crna prst*. »Pomlad na Krvavcu«, »Ljubljana v soncu«, »Na Bariu«, »Zima na Barju*, »V marcu«> »Predpomlad«, Barjanska pomlad«, v barvah razkošne, imenitne »Cvetice«, »V steni«, »Smreke«, »Planine* in še nekaj drugih del, med
katerimi sta tudi dva, trije resnično dobri interieurji.
Primer slikarja Eda Deržaja kaže, kako se lahko odlično razvija talent, ki zori v samoti sredi pridnega dela, in strogega vestnega popravljanja samega sebe in zmerom ostrejšega, razboritejšega opazovanja. Ni edina re^ šitev pripadnost k temu ali onemu »cehu«, ki si je postavil za maksimo to ali ono besno zagnano geslo — ne. morda je odmaknjenost hrušču in direndaju ter druščinskemu izživljanju, ki se tako rad izraža prej ali slej v ogabnem spletkarjenju edina rešitev za nemoteno, ravno ustvarjanje in dejanski napredek. Človeku, ki v toh časih živi in dela sam zase, je tudi popolnoma vseeno, Je g« ta ati oni »ceh* prizna za uradnega umetnika ali ne. On gre svojo pot, ker ga drži in uklopa delo preveč, da bi našel časa za brezplodna prerekanja in jezo malenkostnih duhov.
Veseli smo razstave, ki jo je spet priredil Edo Deržaj, ker je ta razstava kvalitetna in ker nam jamči, da ta naš gorski krajinar napreduje z resnično velikimi koraki. Opozarjamo na njegova dela tudi vso našo javnost, ki ji je na tem. da bi njen dom krasile resnično dobre slike iz slovenskega gorskega sveta.
S Hrvaškega
Rappraentanti	Zastopnike
introdottissimi provin-	dobro uvedene, za Ljub-
cie Lubiana e Dalma-	ljansko pokrajino in Dal-
zia cerca importante	maeijo išče pomembna
Casa Italiana di iucidi	italijanska tvrdka za
per calzature, tinture	loščila, tinkture za usnje
pellami ed affini. Esi-	in podobno. Zahtevajo
rensi referenze inecce-	ae neoporečna prlporo-
pibili. Sori vere:	žila. Pisati na:
CVusetta 1834 E Unione Pubblieitfc Italiana P i r e n « •
Pomembno izjavo o verskih vprašanjih na Hrvaškem je dal doglavnik dr. Mile Budak, minister za vere in prosveto, uredniku »Muslimanske s vi jesti«. V njej ie med drugim dejal: »Globoko sem prepričan, da bo v najkrajšem času vsak musliman v najbolj oddaljeni vasici občutil, da je zdaj njegova vera popolnoma zaščitena pred napadi s katere koli strani, kajti mi smo država dveh ver, muslimanske in katoliške, ki sta absolutno enakopravni. Kolikor avtonomije bo uživala ena, jo bo imela tudi druga. Niti za dlako manj ali več, a kar je najglavnejše, država se ne bo vmešavala v verska vprašanja, ker spoštuje verske svetinje ene in druge naše narodne skupine. Samo po sebi ae razume, da se bo država brigala tako za islamski kakor za katoliški verski pouk. kolikor je to potrebno, ter si bo prizadevala, da bo ta pouk na največji možni višini.«
Novo delavsko naselje, ki-se bo imenovalo po Evgenu Kvaterniku, so te dni začeli graditi v bližini Capraga. Je to doslej drugo delavsko naselje (prvo je v Zagrebu), ki ga grade na poglavnikov ukaz iz odobrenega kredita 100 milijonov dinarjev, oziroma kun. V njem bo 250 hišic, šola, igrišče in kopališče, otroško igrišče in športni prostori. Zaenkrat grade le 52 hišic, ki morajo biti gotove v stotih dneh. Naselje leži ob cesti Sisek—Petrinja.
Velik požar je izbruhnil v sredo popoldne v zagrebški tiskarni »Tipograf Ha«. Takoj so pritekli gasilci, vendar pa iim je bilo gašenje požara zaradi gostega dima, ki se je valil iz tiskarne, otežkočeno. Gasilci pa_ so si nadeli protdplinske maske in se podali v _ goreče poslopje, da bi rešili, kar se da. Ogenj so končno le pogasili, povzročil pa je precej škode. Kako je požar nastal, pa dozdaj še ni točno ugotovljeno.
Dozdaj Se ni znano, koliko tisočdinarskih bankovcev je bilo na Hrvaškem zamenjanih v kune. Končni obračun bo znan — kakor piše »Novi list« v nekaj dneh in bo o tem izdano tudi poročilo za javnost. Denarja, dozdaj še niso zamenjali v kune zaradi pomanjkanja drobiža. Zamenjava bo izvedena postopno in bodo najprej prišli na vrsto tisti, ki so predložili v zamenjavo manjše zneske.
Število osebja zagrebške mestne uprave so s 1. julijem reducirali■ Odpustili so 150 mestnih svetnikov in štiri mestne senatorje. Pri mestnih gospodarskih podjetjih je bilo odpuščenih približno prav toliko ljudi. Zazdaj so z redukcijami končali.
Nagrade za tiste, ki bi našli dele srbskih topov ali vojaške opreme. »Novi list« poroča, da je glavni stan vojskovodje poslal mestnemu poglavarstvu v Zagrebu naslednjo odredbo nemškega generala v Zagrebu: »V skladišču zaplenjenega materiala je večje Število srbskih topov, ki nimajo zapiračev. Ker gre za delno moderne topove, bi bilo zelo ždeti, da se ti
topovi spet usposobijo za ponovno uporabo. Topovske zapirače in ostale potrebne priprave ter Dribor. na Drimer optične priprave, je možno najti 8 povpraševanjem pri civilnem prebivalstvu in vojakih bivše jugoslovanske vojske. Opozarjamo, da bo vsak, kdor najde skrite zapirače, priprave za ciljanje in optične priprave, kakor tudi dele vojaške opreme, dobil denarno nagrado. Za topovski zapirač dobi 10 RM, t. j. 200 dinarjev, za druge vojaške stvari pa sorazmerno z njihovo vrednostjo.
Zveza zadrug državnih in samoupravnih nameščencev je bila konec prejšnjega meseca ustanovljena v.Zagrebu. V njej je 140 zadrug š področja neodvisne Hrvaške. Doslej so bile te zadruge članice Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Belgradu, ki je štela nad 400 zadrug s področja bivše Jugoslavije in je razpolagala z 250 milijoni dinarjev lastnega premoženja. Poznavalci razmer — »piše »Novi list« — v belgrajski zvezi in njenih za-drugah-članicah s hrvaškega področja računajo, da bo od premoženja belgrajske zveze pripadlo zagrebški ?vezi 130 do 140 milijonov din.
Veliko bolnišnico za Hrvaško Zagorje je sklenilo zgraditi v Krapini hrvaško ministrstvo za zdravstvo Zanjo ie namenjenih okrog 8 milijonov din in zdaj že potekajo pogajanja za nakup primernega zemljišča. Bolnišnica bo imela nekako sto postelj. S tem bo precej razbremenjena zagrebška bolnišnica, kamor so se v težjih primerih morali zatekati bolniki tudi iz daljnega Zagorja._________
Zbiralcem znamk
Podružnica ljubljanskega Rdečega križa je dala v prodajo nekaj bivših jugoslovanskih žigosanih znamk, ki utegnejo pri filatelistih vzbuditi precej zanimanja zaradi njihove redkosti.
Kaznovani navijalci cen
Ljubljana. 5. julija. Policijski oddelek za nadzorstvo nad živili je v preteklih dneh objavil imena tistih, ki so bili kaznovani, ker so prodajali blago po višjih cenah, kakor pa so določene na cenikih.
Odgovorni so bili ovadeni sodnim oblastem ter jim je Eksc. Visoki Komisar odvzel pravico opravljanja obrti oziroma je odredil, da se njihove prodajalne zapro za čas od šestih do treh dni naslednjim trgovcem:
1. Rupena Ivan, mlekarna in prodaja kruha, Jernejeva cesta 2.
2. Vidic Alojzij, mlekarna, Staničeva 2.
3. Sašek Jožef, prodaja kruha, Celovška c. 62.
4. Kovačič Peter, prodaja kruha. Celovška 71.
5. Marolt France, mesarija. Vodnikova c. 101.
6. Zevnik Katarina, mesarija. Tvrševa cesta 41.
7. Paternoster Josip, mesarija. Nabrežje 20. septembra.
8. Ponikvar Anton, mesarija, Vodnikova C. 3.
9. Petrič Jakob, mesarija. Nabrežje 20. sept.
10. Žan Ivan. mesarija. Bohoričeva 11.
11. Podboršek Anton, mesarija. Linhartova 4.
12. Avbelj Josip, mesarija. Stari trg 28 in Trnovski pristan 24.
13. Vrbinc Marija, stojnica za prodajo zelenjave in sadja na Pogačarjevem trgu.
Zn pet dni pa so bile dalje zaprte, ker so prodajale meso v prepovedanih dneh in hrano po pretirano zvišanih cenah, naslednji dve prodajalni:
1. Silovič Marjan. Kongresni trg 1.
2. Šorn Šlefanija. Kolodvorska ulica 27. Kaznovani prodajalci so dolžni dajati plačo
podrejenemu osebju tudi v dnel). ko so njihove prodajalne zaprte.
$0*
VELIKO SREDISCE ZA RAZISKOVANJE ALUMINIJA IN NJEGOVIH SPOJIN
Eksperimentalni zavod za lahke kovine, ustanova Skupine Mon-tecatini in Skupine S, A. V. A. predstavlja prvi primer popolne in komplicirane organizacije za raziskovanje in posvetovanje, ki nima izključno industrijskega namena. Ta zavod namreč izvrSuje za vsakogar, ki ga prosi, potrebne poskuse za določitev posebnosti in lastnosti aluminijevih zlitin. Zavod obsega sledeče oddelke: kemičnega in a-nalitičnega, makro- in mikrografič-nega, Rontgenografičnega, za preizkušanje materi;ala, za fizikalno preizkušanje, za termična obravnavanja, poizkusno topilnico, mehanično delavnico, preizkuševalnica za vare r>je.
V VSEH INDUSTRIJAH ZA VSE UPORABE
UN GRANDE CENTRO Dl RICERCHE SUL-L’ALLUMINIO E LE SUELEGHE
L*Istifuto Sperimentale 'dei metalli leggeri, fondazione Gruppo Montecatini e Gruppo S. A. V. A. rappresenta il primo esempio di una organizzazione completa e comples-sa di ricerche e di consulenza che non abbia uno scopo prettamente industriale. Difatti tale Istituto compie, per conto di chiunque lo chieda, le esperienze necessarie a fissare le peculiariti e ie attitudini delle legbe di alluminio. L/Istituto comprende i seguenti Reparti: Chi-mico e Analitico, Macro e Micro-grafico, Rontgenografico, Prove ma-teirali Prove fisiche, Trattamenti termici, Fonderia sperimentale, Officina meccanica, Impianto sperimentale di saldatura.
IN TUTTE LE INDUSTRIE PER TUTTI GU IMPIEGHI
IMETALLO DE'rplQMINlFGOSPODIUOC^yiNAi
E COMPLETAMENTE [TALIMO-JE POPOLNOMA ITALIJANSKA
Sej? ljubljanskega mestnega sveta
Manifestacije Vladarju in Duceju ob navzočnosti Eksc. Vis. Komisarja
Včerai ob 6 popoldne ie bila v lepo okra-Seni dvorani mestnega poglavarstva seja mestnega sveta To ie bila prva seja od 5. marca, ko ie mestni svet razpravljal in sprejel mestni proračun	,	.	. ,	....
Slovesnemu zasedanju, pri katerem je bilo navzoče tudi občinstvo, je prisostvoval tudi Visoki Komisar, katerega je pozdravil župan z govorom, s katerim so bili še enkrat potrjena čustva vdanosti, ki tih slovensko prebivalstvo goji do Kralja in Duceja. — V spremstvu Eksc. Visokga Komisarja so bili še major Kr. Karabinjerjev g. Caval-lero, osebni tajnik g. Rutini in conim. g. Tigoli.
Županov pozdrav
t^aša Ekscelenca!
V	izredno čast mi je, da moreni Vašo Ekscelenco tudi s tega mesta pozdraviti z vso prisrčnostjo v imenu mestnega sveta ljubljanskega, ker ste nas blagovolili počastiti pri prvi redni seji, odkar je Ljubljana s pokrajino v okviru Kraljevine Italije.
In v tem slovesnem trenutku se nam pogled sam obrača na 11. april, ko so Italijanske oborožene sile vkorakale v Ljubljano, zakaj z njimi niso prišle v naše mesto vojne grozote, temveč red in mir. Zato tudi v tej častitljivi dvorana v imenu predstavništva našega mesta izrekam italijanski vojski za vse dokaze njenih viteških vrlin najtoplejšo hvaležnost mesta Ljubljane.
Za vojaškimi oblastmi je pa Vaša Ekscelenca prevzela v svoje vešče roke civilno upravo. Prve besedi;, ko sem Vam izročal v varstvo našo belo Ljubljano, so bile: »Kako je s prehrano prebivalstva?« Te besede so nam bile jamstvo za prav očetovsko skrb Vaše Ekscelence za naše prebivalstvo in razveseljiv dokaz, da je Kraljevina Italija poslala v Ljubljano vrednega predstavnika visoke srčne kulture italijanskega naroda.
Pod Vašim vodstvom je Ljubljana zopet takoj zaživela: odprle so se zopet vse šole in začele poslovati vse dobrodelne in gospodarske ustanove.
Po Vašom prizadevanju je Duce naklonil naši pokrajini kredit 150,000.000 Lir za javna dela in s tem preprečil grozečo brezposelnost ter delavskim slojem priskrbel primeren zaslužek. Za manj premožne sloja bo zidanih 150 delavskih hišic in po prizadevanju Vaše Ekscelence se nam obeta uresničenje naših starih želja, da se ljubljanski grad spremeni v Akropolo vse Ljubljanske pokrajine. Z živilskimi kartami ste uvedli red v prehrani ljubljanskega prebivalstva in omogočili res pravično razdelitev živil. Naše kulturne ustanove so bile deležne najvišjega priznanja z Ducejevim darilom 600.000 Lir. Ljubljanski velesejem ste z visoko podjx>ro zopet dvignili, da bo začelo zopet cvesti gospodarsko stanje naše pokrajino.
Dobrohotnost Vaše Ekscelence je pa dosegla največji uspeh dne 3. maja z razglasitvijo Kraljevega ukaza o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine in njenega statuta, ki slovenskemu narodu zagotavlja vse njegove etnične značilnosti in zdrav napredek.
Dne 5. majnika pa ste. Ekscelenca, izkazali slovenskim županom posebno zaupanje, da ste nje ter mestne in občinske svete povabili k nadaljnjemu sodelovauju pri upravi naše pokrajine ter tako tudi naši občini ohranili samoupravo. Dali »te mestnemu svetu ljubljanskemu tudi možnost, da smo stopili v stik t zastopstvom mesta Trsta ter obnovili stoletne kulturne in gospodarske zveze s tem za nas tako važnim izhodiščem na Jadran. Znali ste tudi zainteresirati za Ljubljano in njene probleme najvplivnejše osebnosti visoke Fašistične vlade, kar nam najbolj potrjujejo visoki obiski gospodov ministrov in drugih dostojanstvenikov v zadnjem času.
S	katerega koli vidika motrimo dosedanje delovanje Vaše Ekscelence, vidimo, da je bilo za naše mesto v vsakem pogledu uspešno in blagodejno, tako da se moramo smatrati »rečne, da je Duce v teh težkih časih postavil na to mesto dostojanstvenika, ki kaže toliko dobrohotnega razumevanja in skrbne ljubeznivosti za potrebe našega prebivalstva.
Za vse te dokaze resnih prizadevanj za napredek Ljubljane in njene pokrajine ter za blaginjo njenega prebivalstva, zlasti pa za izredno zaupanje in častno vabilo, naj mestni svet ostane pri svojem delu, mi narekujejo soglasna čustva mestnega sveta ljubljanskega, da v tej dvorani izrazim v imenu ljubljanskega prebivalstva prisrčno zahvalo Vaši Ekscelenci s ponovno obljubo, da si bo predstavništvo mesta Ljubljane z vsemi svojimi močmi prizadevalo izkazati se vrednega tega zaupanja s popolno lojalnostjo ter z vestnim in požrtvovalnim
delom za blaginjo prebivalstva v smislu zakonov, ukazov in navodil.
Z navdušenim odobravanjem in ploskanjem so občinski svetniki sprejeli županove besede. Eksc. Visoki Komisar je nato spregovoril. Pomembne misli govora Visokega Komisarja je sproti prevajal njegov tajnik g. Rutini.
Pomembne besede Eksc. Visokega Komisarja
Eksc. Visoki	Komisar	se je	najprej	zahvalil
za povabilo in za	pozdrav	ob tem svojem	drugem
obisku na ljubljanski mestni občini. Današnji obisk je značilen zlasti zato, ker naj občinski svet tolmači meščanom, katere zastopa, besede Visokega Komisarja, hkrati pa pomeni posebno zaupanje do g. župana. Visoki Komisar je nato pripomnil, da vlada	danes tu	red in	mir. Ni	to samo
zasluga vojaških	oblasti,	temveč	tudi inteligent-
nih in dobrohotnih' prebivalcev, zlasti pa zasluga osebnosti, ki so stopile v stik z italijanskimi oblastmi. Vse te osebe in predvsem g. župan imajo pravico, da jim je ljubljansko prebivalstvo hvaležno za to sodelovanje, ki je Ljubljančanom samo v korist. Visoki Komisar je nato omenil, da se je župan v slojem nagovoru spomnil vseh dobrot, ki jih je oblast izkazala od prevzema mesta in te pokrajine. Dal je zagotovilo, da se bodo
no držala, seveda pod pogoji, če bo v enaki meri tudi s strani ljudstva izkazana lojalnost in sodelovanje. Pripomnil je, da se ne sme ta lojalnost in dobrohotnost oblasti tolmačiti kot slabost. Ljudje, ki s tem računajo, se bodo lahko prepričali o nasprotnem. Visoki Komisar je nato povabil k sodelovanju ne samo oblasti in uradništvo, ampak prav vse prebivalstvo.
Eksc. Visoki Komisar se je nato spomnil potovanja, ki ga je napravil pred nedavnim po Dolenjskem, kjer je stopil v stik z dobrim kmetskim prebivalstvom Ljubljanske pokrajine, katero si ne želi drugega kot delo in mir. Izrazji je prepričanje, da so te želje po delu in miru želje večine vsega prebivalstva. Ponovno je dal zagotovilo, da bo vse njegovo delo namenjeno dobrobiti prebivalstva in zboljšanju gospodarskih razmer Ljubljanske pokrajine. Mnogo nalog in vprašanj, ki so težka in znana, še čaka. Vsa bodo čimprej rešena, v kolikor bo prebivalstvo absolutno sodelovalo. Tudi najtežji problemi se dajo rešiti, če je le dobra volja za to. Nazadnje se je Eksc. Visoki Komisar zahvalil g. županu in ga prosil, naj vzame na znanje njegova osebna voščila v prid ljubljanskemu prebivalstvu. Hkrati naj velja njegov pozdrav vsem občinam in vsemu prebivalstvu, ki mu je od srca naklonjen. Naj bo bodočnost mirna in naj prebivalstvo uživa v svojem delu zadovoljstvo v letih, ki pridejo.
Z navdušenim odobravanjem je sprejel občinski svet lepe želje Visokega Komisarja. Eksc. Visoki Komisar je nato sporočil, da poklanja mestni občini za zaposlitev brezposelnih 200 tisoč lir. To novico je občinski svet ves vzra-doščen sprejel. Z rimskim pozdravom so po-
navodila in naredbe Duceja, ki ga tu zastopa, iz- | zdravili vsi visokega gosta, ki je nato s sprcin-polnile stoodstotno. Ta zagotovila bodo stoodstot- I stvom zapustil sejno dvorano.
Poročila posameznih odborov
, Pred.sedstveno poročilo ie podal župan dr. Adlešič. V svojem daljšem govoru je med drugim dejal: Doba od zadnje proračunske seje je sicer kratka, toda tedni so bili zelo razgibani, pestri in bogati najraznovrstnejših dogodkov. Naša domovina z glavnim mestom Ljubljano ie doživela pretrese in spremembe, mimo nas je šlo dosti raburljivega, a tudi dosti pomirljivega, tako da se lahko spet mirno posvetimo rednemu delu za napredek mesta in koristi prebivalstva. V nadaljevanju svojega govora se je spomnil predvsem umrlih zaslužnih Ljubljančanov.
Sledilo je poročilo finančnega odbora, ki ga ie podal prof. Dermastija. Vsi računski zaključki so bili soglasno sprejeti. Pri proračunu Mestne hranilnice bi omenili, da je hranilnica prav dobro delovala, saj je v letošnjem letu izkazala kar 8,347.393 din dobička. Vsota rezervnega sklada se je s tem povečala na 29 milijonov. Enako je zaključila z dobičkom letošnje poslovanje tudi mestna plinarna, in sicer z 61.000 din dobička, kar je hvale vredno, saj je bila mestna plinarna doslej vsako leto de-ficitna. Trnovska cerkev je potrebna večjega popravila, ki bo stalo 175.584 din. Ta denar bodo porabili v dveh obrokih. Za pokritje te vsote se bodo od župljanov pobirale 7.6% doklade. Izvzeti pa bodo nekatoliki. Brezobrestno potresno posojilo se Črta iz seznama dolgov.
Polem so bile na vrsti razne prošnje za zamenjavo zemlje med občani in mestno občino. Vse te prošnje so bile ugodno rešene in od mestnega sveta potrjene. Iz sredstev za zimsko pomoč ie bila razširjena cesta pod Rožnikom. Tam bo občina postavila ograjo, ki bo veljala 50.000 din. Polovico teh stroškov bo nosila lastnica sosednjega zemljišča. Zatemnitev vseh oken pri mestnih uradih je veljala občino 23.900 din. Ti stroški naj se krijejo iz proračunske rezerve, kar je bilo sprejeto. 70.000 dinarjev je bilo odobrenih tudi za popravilo stranišč na Mestni ženski realni gimnaziji; Ta vsota naj se krije iz dosedanjih prihrankov. Vprašanje zemljišča, na katerem naj bi uredil mestni konjač grobišče za mrhovino, doslej še ni rešeno. Mesto je koniaču odobrilo kredit za bodoče leto v znesku 4000 din. Mestni svet je tudi odobril vsoto. 2.500 din naknadnega kredita za prehrano pritvorjencev v odgonskih zaporih, ki so v vojašnici pri Sv. Petru. Za vzdrževanje nlestnega vodovoda in za razširitev vodovodnega omrežja se lahko uporabi ves dobiček mestnega vodovoda. Soglasno je bil sprejet predlog, da se kupi poseben avtomobil za prevažanje mrhovine. V ta namen je bil odobren kredit 50.000 din. Za nabavo uličnih tablic je bil odobren kredit 52.000 din, 11.000 din je
bilo odobrenih za napeljavo elektrike v mestno hišo na Karlovški cesti št. 9. Doslej ta hiša ni imela elektrike, čeprav je skoraj v središču mesta in majo vse sosedne hiše električno luč. Odobren je bil tudi kredit 33.000 din za popravilo strehe na dvoriščnem poslopju Krekov trg št. 10. Mestni Svet je odobril nadaljnjih 50 din doklad k že sprejeti vsoti za tri gojenke Mestne gimnazije, kakor je to v pogodbi določeno. Popravila grajskega poslopja bodo stala pol milijona din. Tu pa je všteta šele sama predelava. Adaptacija vsega gradu pa bo stala precej več.
Mnogo je bilo kasneje predloženih ugovorov proti predpisu prirastkarine. Nekateri ugovori so bili sprejeti, po večini pa so bili odbiti. Sledilo je precej prošenj za odpis dolgov davčnih zaostankov občinskih doklad k drž. neposrednim davkom, odpis na zaostalo vodarino, najemnino, trošarinske kazni in takse.
Odpisani so hiM nekateri neizterljivi dolgovi za prevoze z reševalnim avtomobilom. 26.000 din je neizterljivih. Obenem je bilo sklenjeno, da se likvidiira revija »Kronika«.
Sledilo je poročilo gradbenega odbora, ki ga je podal prof. dr. Stele. Pri tem poročilu je šlo predvsem za parcelacije. Povečini so bile prošnje ugodno rešene. Gradbeni odbor pa je prepovedal vsako zazidavo zemljišča, ki leži med Hajdrihovo in Gunduličevo ulico, Lepim potom in Vrstovškovo ulico. To zemljišče je namreč namenjeno za bodoči botanični vrt in naravoslovni institut ljubljanske univerze.
Poročilo tehničnega odbora je podal inž. Hrovat. Kakor je tehnični odbor sklenil, bo mestna občina za stalno zaprla cesto, ki vodi od Černetove do Drenikove ulice. To cesto bodo zaprli predvsem iz zdravstvenih ozirov.
Poročilo trošaninskega odbora je podal prof. Dermastija. Tu so bili na vrsti zlasti ugovori proti plačilnim nalogom. Po večina so bile pritožbe odbite, nekaj ugovorov pa so sprejeli.
Iz poročila personalno-pravnega odbora, ki ga je podal g. Novak, pa vidimo, da so kot občinski možje odstopili naslednji gospodje: Bahovec, Šalehar, Babnik, Borštnar, Slapšak, Malgaj in Jerine. Dalje so bili sprejeti številni prosilci v mestno občanstvo. V prehranjevalni odbor je bila od potrošnikov siprejeta ga, Marica Kobe. Mestnemu svetu je bil predložen pravilnik o zaščitni‘šoli, ki je bil soglasno sprejet. S to točko je bil dnevni red javne občinske seje izčrpan. Sledila je tajna seja sveta, na kateri so obravnavali osebne zadeve in dopuste mestnih uslužbencev, napredovanja, vštet j e let mestnim uslužbencem, prestanek službe mestnih delavcev, rodbinskih doklad, pokojnin, odpravnin, posmrtnin, uradnih ur, pritožb proti ocenam in drugo. Seja je bila nato zaključena.
Potniški vlaki se v Rosalnlcah ne bodo več ustavljali
Pričenši od sobote dne 5. julija 1941 nimajo več potniški vlaki postanek v postajališču Rosalmce med postajama Metlika in Bub-njarci iz carinskih in obmejno policijskih razlogov.
Potniki, ki potujejo v Rosalnice odnosno iz Rosalnic se zato opozarjajo, da izstopajo odnosno vstopajo v Metliki. — Železniško ravnateljstvo.
Koledar
Dnes, sobota, 5. julija: Ciril in Metod Nedelja, 6. .julija: 5. pb. Izaija.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 43; mr. Trnkocz ded., Mestni trg 4; mr. Usta, Selenburgova ul. 7.
Drugi koncert v okviru koncertov italijanskih umetnikov pod pokroviteljstvom Visokega komisarijata bo v ponedeljek, dne 7. t. m. ob pol 9 v Filharmoniji. Nastopili bodo umetniki: Ruata Sassoli (harfa), Tassinari (flavta) in Sabatini (viola d’amore). Spored obsega dela klasične in sodobne literature. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Poziv staršem za prijavo otrok v počitniško kolonijo. Pododbor Rdečega križa za mesto Ljubljano pripravlja počitniško kolonijo za otroke socialno šibkih staršev iz Ljubljane. V kolonijo, ki bo na Rakitni, bo sprejetih brezplačno 30 dečkov in 30 deklic v starosti od 7. do 13. leta. Prva skupina bo predvidoma letovala od 21.7 do 11.8, druga od 11.8 do 1.9. Prošnje za sprejem naj vlože starši do vključno 9. t. m. na pododbor Rdečega križa v Ljubljani, Gosposvetska cesta 2. Priložiti je treba imovinski list osebe, ki vzdržuje otroka (oče, mati, sorodnik itd.), ki mora biti potrjen od občine in davčno uprave in ne sme biti starejši od enega leta.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 Sobota, 5. julija: »Okence.« Premiera. Izven. Znižano cene. Igra skupina mariborskih slovenskih igralcev.
Nedelja, 6. julija: »Okence.« Izven. Znižane cene.
Igra skupina mariborskih slovenskih igralcev. Ponedeljek, 7. julija: »Via mala.« Izven. Znižane cene. Igra skupina mariborskih slovenskih igralcev.
OPERA
Začetek ob 20 Sobota, 5. julija: »Ero z onega sveta.« Red Premierski.
Nedelja, 6. julija: »Seviljski brivec.« Red B. Gostovanje Anatola Manoševskega in koloraturke šlehanove.
Ponedeljek, 7. julija: Zaprto.
Torek, 8. julija: Zaprto. (Generalka.)
Darujte za staroloikl »Dom slepih«
■avod «a odrasle slepe!
Čekovni račun SL 14.672 • »Doro slepih«. Ljnbljann
Razpis lahkoatletskih tekem SK Planine
Športni klub Planina priredi 13. julija nh Stadionu v Ljubljani s pričetkom ob 9 dopoldni lahkoatletski meeting za seniorje. Pravico nastopa imajo vsi verificirani atleti, člani klubov SLAZ. Prijave naj se oddajo do petka 11. julija na naslov: Nfcvlja Franc, OUZD, Miklošičeva cesta 20. Kasnejše prijave se ne bodo upoštevale 1 Vrstni red disciplin:
9.00 — 400 m in met diska;
9.10 — 100 m predteki;
9.20 — 800 m;
9.30 — tek na 1000 m za začetnike in t
skok;
9.40 — 100 m finale in met kopja;
9.45 — 5000 m in skok ob palici;
10.05 — švedska štafeta.
10.15 — 60m predteki in met krogle;
10.30 — skok v višino;
10.45 — 60 m finale in met kopja;
11.00 — skok v daljavo in met diska;
11.15 — 4 X 60 m štafeta.
Vhod na Stadion bo za tekmovalke s TyrŠeve ceste.
0
v#,
#
p%r/
Dospejo na naslov ob istem času kakor ekspresna pisma, oddana na pošti istega dne in ob isti uri. Sprejemajo jih v vseh krajih in za vse kraje Kraljevine Italije in kolonij. Potujejo z direktnimi in pospešenimi brzovlaki. Na dom so dostavljeni najhitreje, takoj ko dospejo na namenjeno postajo
Charlie Chan v San Franciscu
»Kako neki ne? On vodi svoje podrejene z železno roko. Strog je, pa pravičen. Zanj je disciplina glavna stvar, mi skavti smo pa enakega mišljenja. Moj sorodnik nam je naštel več zgledov polkovnikove odločnosti. Nekoč se mu je karavana uprla. Tedaj je polkovnik pograbil samokres in sam se je postavil proti vsem. Ljudje so se prestrašili in nadaljevali pot.«
»Verjetno eo vedeli, da Beatem ne bo pomišljal ali naj strelja.«
»O, videli so to,	ko	je	ubil	nekega
človeka. Li-Gung mi	je	povedal	in tega
ne bom nikdar pozabil.«
De>5ek je začel pripovedovati. Nekoč je v puščavi polkovnik prepovedal svojim ljudem nekatere	stvari.	En	kamelar
je prekršil ta ukaz	in	že	hip	nato je
ležal negiben na tleh, ker mu je strel prebil srce.
»To me ne dudi,« je rekel Chan.
»Toda niti v eni svojih knjig ne omenja tega dogodka.«
Prispela sta do hiše, v kateri je sta-i noval Willy Li.
»Lepa vam hvala za vso ljubeznivost,« je spregovoril deček.
Chan mu je odgovoril prijateljsko:
»Vaša družba mi je bila zelo prijetna. Upam, da se bova še kdaj srečala.«
»To bi me silno veselilo. Lahkp noč!«
Ne da bi kaj preveč hitel, se je Chan vrnil v nebotičnik. Razmišljati je začel o polkovniku Beatemu, o tem neizprosnem človeku, ki je brez oklevanja ubijal tiste, ki so se mu drznili upirati. O tem se je pač dalo mnogo razmišljati.
Naslednje jutro v nedeljo je Kirk po telefonu poklical gospodično Morrovv in ji predlagal, da bi šla skupaj na izlet in bi 6kupaj kosila v kakšni oddaljeni krčmi, da »bi ji iz glave počistil vso pajčevino.«
FABBRICA SPECI ALIZZ ATA MASCHERE E OCCHIALI Dl PROTEZIONE ^
R. SPASCIANI
Catalogo gratis a richiestal
SPECIALIZIRANA TOVARNA PLINSKIH MASK IN VARSTVENIH NAOČNIKOV
Via Stendhal 45 - MILANO
Cenik na zahtevo brezplačno!
»Hvala vam za poklon,« je odgovorila. »Mislite torej, da se že pajki spre-hjajo po moji glavi.«
»Napačno ste me razumeli,« se je branil Kirk. »Želim, da bi bili zdravi in svežii in da bi potem torta čim lepše izpadla.«
Daleč stran od mestnega vrveža in ropota sta drvela z avtomobilom po cestah in se od časa do časa ustavila za odmor. Tako sta preživela dan. Zvečer pa je Kirk dejal gospodični Morrow, ko jt je pomagal pred njenim stanovanjem stopiti iz avtomobila, sledeče:
»Jutri je ponedeljek. Za ta dan nam je Chan obljubil svoje presenečenje.«
»Kaj neki pripravlja?«
»Nimam pojma. Kolikor dlje sem skupaj s tem človekom, tem manj ga razumem. Upajmo, da gre za res senzacionalno odkritje.«
»Ki bo razsvetlilo ves položaj,« je pristavila. »Čutim silno potrebo po svetlobi!«
Tedaj mu je ponudila roko:
»Danes ste bili nenavadno ljubeznivi.«
»Dajte mi spet priložnost, -še več priložnosti in vsakokrat bom za stopnjo ljubeznivejši.«
»Ali je to šala?«
»Ne. Pač pa obljuba, ki mislim, da je ne boste zametavali.«
»Lahko noč!«
Izginila je za vrati svoje hišo.
V	ponedeljek zjutraj je bil Chan videti spočit in dobro razpoložen. Ko je poiskal Glorio Garland po telefonu, se je ves blažen oddahnil, ko je zaslišal glas igralke. Pristala je, da bo ob desetih v Kirkovi vili.
Nato je Chan poiskal gdč. Morrov in jo pozval, naj istočasno pride skupaj z nadzornikom Flaneryjem.
. Potem se je obrnil h Kirku t
»Oprostite mi, da vas bom nekaj zaprosil: Rad bi, da bi vi poslali Pa-rodyja v mesto po kakšnem opravku, da bo delj časa ostal zunaj. Nujno potrebno ie, da ga v hiši op t*t.<
Dalje.
H' ♦	„	v,	V*	^	",
■^ntie - izbrana četa italijanske kolonijalne vojske
Obstoji iz prostovoljcev-domačinov, krepkih, skrbno izbranih in brezpogojno vdanih mož
Prvič sem jih videl na straži pred palačo generalnega guvernerja; na glavah so imeli snežnobela pokrivala, a čez rame krasen rdeč zavesek. Prav sem jih pa spoznal šele takrat, ko so na svojih iskrih arabskih konjih izvajali svoje jahalne umetnosti.
Ta četa sestoji iz prostovoljcev-domačinov, krepkih, skrbno izbranih in brezpogojno vdanih mož. V armadi morajo ostati najmanj dve leti: njihova vzgoja traja šest mesecev in v posebni šoli dobijo poleg tega še dobro splošno izobrazbo. Predvsem so odlični strelci; kot skromni,' odlično disciplinirani, na podnebje navajeni in v dežel izrasli vojaki, ki morejo prenesti tudi najhujše napore.
Njihov vihrav in blazno smel duh za jez-darjenje se najlepše izraža v hrupnih arabskih »fantazijah«; ti prazniki so za Arabce največja zemeljska sreča. Tu pride do izraza njihova prava, strastna narava, njihovo veselje do konja in pištole. V divjem diru lete med glasnim vpitjem s svojimi konji po ravnini, zdaj posamič, zdaj v parih in skupinah, vihte visoko v zrak svoje puške in neprestano streljajo. Zdi se, kot da so priraščeni na konjska trupla, v polnem diru izvedejo stojo na glavi in skoraj v istem trenutku kot na povelje obstanejo, poskačejo na tla, se spet zavihte na sedla in izginejo na obzorju.
Lvow - vrata, ki drže na slovanski vzhod
Kot vsa poljska mesta ima tudi »Levje mesto« zelo bojevito preteklost
Posebni dopisnik italijanske časnikarske agencije z vzhodnega bojišča je prve dni julija poslal zanimivo poročilo o Lvowu, glavnem mestu Galicije, ki so ga vprav tedaj zasedle nemške čete. Piše nekako takole:
»Prispeli smo v Lvow za prvimi nemškimi motoriziranimi oddelki, ki so bili mesto zavzeli. Prišli so v mesto, pa spet odšli dalje proti vzhodu. Videli smo mesto že meseca septembra 1939, preden je bilo prepuščeno Rusom, in po pravici rečeno, ni se dosti spremenilo od tedaj.
»Levje mesto«
Kakor vsa poljska mesta, ima tudi Lvow, »lev-j» mesto«, svojo izredno bojevito preteklost. Predstavlja zadnje oporišče utrdb, ki so jih pred nekaj stoletji zgradili v Podolju. Odkar je v XIV. stoletju Kazimir Veliki združil to pokrajino z ostalo Poljsko, so se neprestano ponavljali proti Lvowu neizprosni vdori vojskS vseh plemen in od vseh vetrov: Madžari, Kozaki, Tatari, Turki, Švedi in Rusi. Več kot celo stoletje je bilo to glavno mesto Galicije avstrijsko, pozneje pa, ko je bilo združeno s svobodno Poljsko, je leta 1919. ie slednjič pokazalo svoje junaško domoljubje, ko so šolski otroci, ki so jih matere same oborožile, krepko vzdrževali pritisk boljševiških čet in tako branili svoje mesto. Danes je bil Lvow še enkrat — drugič v dveh letih — priča velikih krvavih dogodkov.
Vajovi vseh številnih, tako različnih narodov, Ukvot »e v teku stoletij zaganjali V to piesto, se pisaepolegli, ne da bi zapustili sledove: Lvow je pravcati
Kalejdoskop različnih omik
K temu je pripomogla še njegova lega. Leži namreč sredi neizmerne in bogate Podoljske ravnine, skozi katero so si zarezale svoje struge reke treh različnih rečnih sistemov:	jugu Dnjester,
ki teče severno od Romunije ter se izliva v Crno morje na njegovi zahodni strani, dalje na severu Pripet, pritok Dnjepra, ki prihaja iz Bele Rusije ter namaka srce Ukrajine in se končno izliva od severa v Crno morje, ter slednjič na zahodu reka San, najmočnejša vodna žila na vsem Poljskem. Po dolinah teh rek so prihajali številni narodi in se naselili na Podoljski ravnini, mesto Lvow pa je ohranilo svoje spomine in sledove nanje.
»Mir s teboj, moj evangelist Marko!«
Kot vsa pomembnejša poljska mesta ima tudi Lvow svoj »rynekc, svoj živilski trg, slikovito zgodovinsko mestno središče, obdano od starinskih, lepo okrašenih hiš, ki so na pročelju navadno živo pobarvane. Tu tujec občuduje nad velikimi bronastimi vrati leva sv. Marka z napisom: »Pax tibi Marce Evangelista meus. 1600.« (Mir s teboj, moj evangelist Marko.) Spominov na Italijo, tako raztresenih po bivši Poljski, se ne manjka v tem
mestu, ki je tako daleč proč od nas. In na trgu pisana množica meščanov in kmetov vseh rodov, jezikov in ver. Bili so v Lvowu in morda so še trije katoliški škofje, toda škofje različnega obreda: latinskega, uniatskega in armenskega. Precej je’ bilo tu tudi protestantov, posebno veliko pa pravoslavnih Grkov, dalje judov, muslimanska mošeja pa spominja na muslimane iz Bosne in Hercegovine, ki jih je semkaj presadila nekdanja mogočna Avstrija.
Leta 1848. je moralo mesto doživeti tako strahovito obstreljevanje, da so pozneje nekatere mestne četrti morali na novo sezidati. Središče mesta je prav takšno kot pri drugih poljskih in evropskih mestih.
Napisi v latinici in cirilici
Značilni so tudi dvoje vrste napisi na trgovinah, poljski v latinici in rusinski v cirilici. In če zavijete malo v stranske ulice, boste naleteli tudi na judovske napise. Pred svetovno vojno 1. 1914-18 je bila raba poljskega jezika dovoljena samo v zasebnem življenju.
Lvow je prav tako kot Vilna eno tistih mest, kjer se spajata latinska in slovanska omika. To se lepo vidi v najraznovrstnejši in bogati arhitekturi kakor tudi v splošni ljudski miselnosti. Res smo zdaj na vratih- slovanskega vzhoda, na križišču
tisoč različnih civilizacij, v ozračju irealnosti in poezije. Z bližnjega vzhoda je Lvow dobil vso svojo pestrost, domišljijo, sen neizmerne slovanske stepe, negibne, zagonetne in dišeče. In vse do danes je Lvow vsako leto prirejal po svoji stari tradiciji z vzhoda sloviti »targ vzhodnie« (vzhodni semenj), pisani shod na višje ležečem delu mesta. Na njem si lahko videl najraznovrstnejše blago naprodaj, vse mogoče kupce iz vseh krajev, tudi od daleč iz Ukrajine.
»Praznik pisanih barv«
Tega »praznika pisanih barve, ki so ga Rusi v svoji ljubezni do folklore in ljudskih veselic obnovili, letos gotovo ne bo. Mesto je pogreznjeno v molk, ki ga od časa do časa prekine grom topov že na drugi strani mesta. Vojna je že drugič pri-
vihrala do sem kot nov prekipevajoč val, ki prinaša nenavaden mir in spokojnost, ko spet odidejo težki nemški bojni vozovi.
Drugič so Nemci zavzeli »levje mesto«, toda tokrat tako, da ga nikdar več ne bodo pustili zasesti Sovjetom. Spričo tega si lahko mislimo, kaj bodo zdaj delali judje, ki so se kazali prej stalno v vseh delih mesta s svojimi ščetinastimi bradami in v črnih, potlačenih čepicah. Morda bi hodili še naprej prav tako okrog, če ne bi bili zaprti in ločeni od drugih, kajti ni več čas, da bi prihajali na »rynek« ali kam drugam, kjer se prodaja razno blago, s svojimi starinami. Le svizcu iz parka Kilinskega, najlepšega v bivši Poljski, bo še dovoljeno veselo cviliti, čeprav zdaj ne bo nihče več imel časa in volje, da bi mu prinašal priljubljenih lešnikov..«
Beparto militare dei radiotelegrafisti italiapi. — Italijanski radio-telegrafski vojaški oddelek
Z dvanajstimi leti okrog sveta
Od Buenos Airesa do Capetowna ga na ladji sploh niso opazili
Dvanajstletnemu dečku Jožefu Barriju iz Buenos Airesa se je zahotelo iti »malo na okrog«, če smemo tako imenovati potovanje okoli sveta. Ker je mesto Buenos Aires važno pristanišče, in izhodišči, odkoder drže na vse strani pomorske poti,je imel mali popotnik tem lažjo izbiro. Zavedal se je, da bi ga na kakšni majhni ladji kmalu odkrili kot slepega potnika. Zato se je skril na neko večjo ladjo, ki je vozila med Južno Ameriko in Južno Afriko. Kot otrok sodobnosti je tudi dobro vedel, kako dolgo se bo moral skrivati, ter je zato vzel s seboj tudi primerno zalogo hrane, čokolade, sladkega prepečenca in pomaranč. Ker se je ta hrana pač ujemala z otroško sladkosnednostjo, se je pod ladijskim krovom skriti mali slepi potnik kljub žeji, ki ga je mučila, precej zadovoljno pripeljal z ladjo »Reflection« v južnoafriško pristanišče Capetown.
Posrečilo se mu je neopaženo priti z ladje na kopno, toda v carinarnici se je zazdel le sumljiv, kajti malo čudno je le, da bi tak otrok potoval brez vsakega spremljevalca tako daleč
po svetu. Carinski uradnik ga je izročil tamkajšnji policiji v varstvo. Ravnali so tu z njim kot z malim pustolovcem, ki prav preveč velike kazni še ne zasluži, če bi tad šel malo po svetu. Nanj zato tudi niso preveč pazili. 12 letni P9t tepušek pa je to nepazljivost dobro izkoristil in jo je kratkomalo popihal. Za njim je izginila vsaka sled. Povsod so stikali za njim, toda pre-frigani pustolovček je bil medtem že spet na parniku, tokrat na »Anne Mary«, ki je plul na Japonsko. Na tej ladji pa so ga kaj kmalu odkrili in ker je bil to le tovorni parnik, je fantek ostal na ladji toliko časa, dokler niso prispeli v Singapur. Kapitan je odredil, da mora deček pomagati v kuhinji. S kuharjem sta bij8 kaj hitro najboljša prijatelja. Kuhar mu je zato v Singapuru pomagal na kopno, da ga kapitan ne bi izročil policiji.
Toda tu v daljnem Singapuru je ostal brez prebite pare. Pa poguma kljub temu še ni izgubil. Brž se je znašel na razkošni ladji, ki je bila namenjena v Avstralijo. Ker pa dečko ni imel s seboj nobene hrane in je trpel tudi hudo žejo, se je med vožnjo sam javil kapitanu, ki ga je ves razburjen postavil na kopno v Ba-taviji na Javi. Tamkajšnja .policija si je ubii jMn glavo, kaj naj Stori s tem pobalinom, nazadnje pa se je le odločila, da ga pošlje ddraov. Tako je mali Jožek nastopil zadnji del svojega potovanja okoli sveta kot pošten, nič več slepi potnik.
Konec tega potovanja pa je bil nekoliko drugačen, kakor si ga je dečko morda predstavljal. Argentinske postave so stroge in mali jožfek je moral za dve leti v poboljševalnico.
Sloviti nemški smučar Rudi Cranz padel na ruski fronti
Nemški poročevalski urad javlja iz Berlina, da je prvi dan bojev na vzhodnji fronti padel sloviti nemški smučar, večkratni prvak na mednarodnih tekmah, Rudi Kranz. Rudi Kranz je bil podnarednik nekega polka planinskih lovcev.
Enorme mota per la turbina elettrica. — Ogromno kolo za električno turbino
Blizu litvanske prestolnice Kovna so nemške čete dobile v roke važne listine, ki čisto jasno dokazujejo, da so Sovjeti res mislili napasti Nemčijo, poročajo nemški listi. Listine bodo ob svojem času objavljene, kakor je to bilo z znanimi d9kumenti, ki so jih Nemci lani dobili v Franciji, letos spomladi pa v Srbiji.
Maršal Italo Balboj
Italijanski roji nad svetom
Stormi d114a11a tul raondo Senca bridkosti.
Med drugimi je tudi nekaj italijanskih in inozemskih časnikarjev. Komaj sem stopil na kopno, ko me je že vprašala neka angleška poročevalka;
»Kam mislite narediti vaš prihodnji polet?«
Smeje se sem ji odgovoril:
»Potrpite, prosim, draga gospa, da končam tega!«
Na otoka Vikingov.
Malo krajev je za človeka z bnjno fantazijo tako prijetnih in sugestivnih, kot je Islandija. Je klasična dežela nordijskih pravljic in legend. Povest o kolonizaciji otoka je nad vse zanimiva. Z neizrekljivim užitkom poslušam pripovedovanje krajevnih zgodb, ki so podobne pravljicam. Mesto je ustanovil veliki skandinavski raziskovalec Tugolfen. Raziskoval je Severno morje v nadi, da odkrije nove pokrajine. Ko je zapustil domovino, je izjavil, da se bo njegovo potovanje nehalo šele, ko se mu posreči odkriti kak nov otok. In na tem otoku se bo nastanil. Res je njegova ladja dospela do Islandije in se ustavila pri Ingolfshordijn, ki je danes majhna ribiška vasica. Pozneje je dospel do kraja, kjer je sedaj mesto Reykjavik, ime, ki v danskem jezika pomeni »mesto dima«. To ime je dobilo mesto najbrž zaradi strašne megle, ki ga pozimi popolnoma pokoplje pod seboj, ali pa zaradi številnih vročih vrelcev, geizirjev, ki bruhajo vročo vodo in dim. Sedemdeset let pozneje je nek drugi legendaren raziskovalec morja, Erik Rdeči, odplul s tega otoka iskat neznanih dežel. Podedoval je strast velikega Ingolfena. S svojimi Vikingi je brez dvoma dospel do Gronlandije. Islandska tradicija trdi, da je dospel tudi do Amerike, da je dosegel
Labrador in Kanado že več stoletij pred Krištofom Kolumbom. Tudi, če ta pripovedovanja niso popolnoma resnična, je dejstvo, da so prebivalci-tega otoka bili vedno navdušeni in pogumni pomorščaki. Tudi danes prebivalci živijo na morju in od morja. Losos in polenovka sta edini ribi, ki ju tukaj lovijo, toda teh nalovijo v takšniih količinah, da izkupiček, ki ga v raznih deželah dobijo zanje, zadošča za kritje vseh potreb male islandske države. Je pa to tudi edino bogastvo otoka; poljedelstvo je primitivno in še omejuje le na nekaj bednih pašnikov.
Naše posebno zanimanje vzbuja pripravljanje rib. Že takoj v začetku smo opazili, da so pri tem delu v veliki meri udeležene tildi ženske. Videli smo, kako so dekleta, ki so zvečer bila v hotelu Borg, v okusnih oblekah, ki niso prav nič zaostajale za pariškimi modeli, drugo jutro solile ribe, oblečene v dolgo belo( ali sivo haljo, v debelih nogavicah in v Čevljih z lesenimi podplati. Druge so zaposlene v pisarnah, toda njihova obleka se prav nič ne razlikuje od obleke njihovih tovariši*, ki oprav-ljajo najbolj težko in nizko delo. Neka posebnost nam pojasni marsikaj: vse imajo pri delu oblečene rokavice. Zelo pazijo na to, da si ne pokvarijo rok. Ko pridejo zvečer v svojih nad vse elegantnih večernih oblekah v hotel Borg, kjer zelo rade plešejo z mojimi dečki, bi nihče ne mogel verjeti, da s svojimi belimi, prozornimi in skrbno negovanimi rokami čez dan obde-| lujejo trdo kožo polenovke. In vendar je tako. Nihče se temu ne čudi. Neredkokrat, posebno ob praznikih, moreš opaziti skupine žensk iz notranjosti dežele, v njihovih narodnih nošah, ki jih delajo še bolj privlačne. Kakor pred sto leti, nosijo še danes široko črno krilo, ki sega do tal, predpasnik bolj svetle barve. Jopica se tesno prilega životu in je spredaj odprta, da se vidi bela bluza. Zlati in srebrni okraski na pasu, na prsih in na vratu spominjajo po svoji izdelavi na okraske daljnih kavka-ških narodov. Lase jim pokriva svojevrstna čepica, ki sestoji iz kosa okroglega črnega blaga, katerega pripnejo na glavo s posebnimi zaponkami; na levi strani pa jim sega do ramen svilen pajčolan, pripet na čepico z zlato ali srebrno zaponko v
obliki školjke. Navadno je njihova pričeska gladka, s prečo po sredi. Ob večjih slovesnostih, posebno v cerkvi, pa so pokrite z visoko, koničasto čepico, tako imenovani faldur, na katero pritrdijo bel pajčolan. Preko čela imajo trak s filigranskimi okraski. Vsa obleka je okrašena s srebrnimi hrastovimi listi. Marsikatera izmed teh oblek je vredna tisoč in še več danskih kron ter se podeduje od roda do roda skozi cela stoletja.
Odhod v Ameriko.
še ena noč	bedenja.	Napočilo je	jutro.	Namenoma sem izjavil, da še ne	odpotujemo. Zvijača	se	mi	je	posrečila: ceste
so bile prazne in tihe, v pristanišču ni bilo žive duše. Za hip se še ustavim na radio postaji, objamem Biondija, ki ostane tukaj, in se vkrcam.
Nebo je temno, črni oblaki pokrivajo obzorje in pokrivajo pristanišče z mračno sivino. Skoraj se dotikajo morja in tvorijo nad njim težko	svinčeno	streho. Ura	je	sedem	po Green^ichu,
ko dam moštvu	znak za	odhod.
Kakor ob prihodu, tako nam tudi sedaj nagaja veter. Toda sedaj si že znamo pomagati. Dvigniti se moramo za vsako ceno.
Po kratkem manevriranju, ki pa zahteva skrajne previdnosti in izredne izvežbanosti, se dvignemo v zračne višave z žarečimi očmi in lahkim srcem.
I Še enkrat preletimo pristanišče, kjer opazimo veliko število mornarjev, katere je brnenje naših motorjev zbudilo iz sna, nato pa krenemo proti rtu Skagi, skrajni točki evropskega ozemlja. Pravkar smo nad Paxafjordurskim zalivom, ki je dolg šestdeset kilometrov, širok devetdeset in kjer na prvi stopnici visoke planote leži bazalt Na enem koncu zaliva se dviga grič iz luknjičastega kamna, na drugem koncu se dviga nekaj sto metrov visok hrib v obliki piramide. V ozadju se dvigajo gore v mnogo večje višave. Med pobočjem gora in morjem $e razprostira planjava umazano-zelene barve, kjer so raztresene precej številne hišice domačinov. Temni oblaki nam ovirajo prost razgled in zakrivajo visoki ngasli ognjenik, pokrit z večnim snegom. Preleteti moramo njegov vrh in kreniti proti zapadu.
Za Ljudsko tiskarno v LJ*bl|anl« Jože Kramarič - Izdajatelj: Inž. Jože Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo -»Slovenski din? ‘2 Mesečna naročnina ie 6 Ur, za inozemstvo 10 Lir — Uredniitvoj Kopitarjeva ulica 6/111 — Uprava; Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana Telefon štev. 40-01 do 40-0:» —
Podružnica: Novo mesto.