27Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 irena Stramljič Breznik Ženske ne povedo nič pametnega: jezikovnokoRpusna analiza steReotipa Cobiss: 1.01 Stereotipi so rezultat poenostavitve in ne ustrezajo stvarnosti, temveč poudarjajo tipične in za ljudi pomembne lastnosti objektov, dogodkov ali drugih ljudi. Največkrat se oblikujejo na osnovi nepreverjenih dejstev in govoric ter tako pomenijo neke vrste predstopnjo pred­ sodkov. Namen prispevka je s korpusno analizo preveriti stereotip ženske ne povedo nič pametnega. To je metodološko izpeljano na podlagi ustreznega izbora slovenskih glagolov govorjenja ter njihove realizacije z edninskim opisnim deležnikom na -l za moški in -la za ženski spol. Veljavnost stereotipa je preverjena na podlagi pogostnosti ene ali druge oblike v slovenskem referenčnem korpusu Gigafida. Ključne besede: sociolingvistika; korpusna analiza; spol; stereotip; slovenski glagoli govorjenja Women Don’t Say Anything Important: A Corpus Linguistics Analysis of a Stereotype Stereotypes are the result of simplification and do not correspond to reality, but they em­ phasize qualities that people find important, and typical qualities of objects, events, and other people. They are usually formed based on unverified facts and rumors, and in this way they represent a preliminary phase in the formation of prejudices. This article uses corpus analysis to check whether the stereotype about women not saying anything smart is true. It is possible to carry this out methodologically on the basis of a suitable choice of verbs of speaking and their realization with the descriptive participle ending with ­l for the male gen­ der and the descriptive participle ending with -la for the female gender. The validity of the stereotype is tested based on the frequency of one or the other form in the corpus Gigafida. Keywords: sociolinguistics, corpus analysis, gender, stereotype, Slovenian verbs of saying sOciOlingvistične Raziskave O jeziku in spOlu Interes za raziskovanje jezika in spola se je pojavil že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in ga je spodbudil drugi val feminističnega gibanja. Pregled spoznanj o sociolingvističnih razlikah med spoloma, ki so jih opravili tuji raz‑ iskovalci na primerih angleških in ameriških govorcev, si je mogoče ustvariti na podlagi izčrpnega prispevka Petra Gaborja (Gabor 2007: 117–152). Podoben pregled zasledimo v prevodu poglavja Diskurz in spol Shari Kendall in Deborah Tannen iz zbornika The Handbook of Discourse Analysis iz leta 2001, ki so ga 1.1 1 Prispevek je nastal v okviru Raziskovalnega programa št. P6­0156 (Slovensko jezikoslovje, knji­ ževnost in poučevanje slovenščine – vodja programa prof. dr. Marko Jesenšek), ki ga je sofinan­ cirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. 28 Irena Stramljič Breznik  Ženske ne povedo nič pametnega: jezikovnokorpusna analiza ... uredile Deborah Schiffrin, Deborah Tannen in Heidi E. Hamilton (Kendall – Tannen 2012: 185–198). V nadaljevanju zato podajamo bistvene in za prispevek relevantne poudarke iz teh dveh prispevkov. Kot je znano (Kendall – Tannen 2012: 185), so začetek razmisleka o tem, kakšna je biološka določenost ženskega in moškega obnašanja in zakaj so moške norme prepoznane kot splošne, v letu 1975 odprle tri monografije, in sicer avtoric Robin Lakoff Language and Woman’s Place, Mary Ritchie Key Male/Female Language ter urednic Barrie Thorne in Nancy Henley Language and Sex: Difference and Dominance. Raziskovanje spola in diskurza je spodbudilo interdisciplinarni pristop lingvi­ stov, antropologov, psihologov, pedagogov, literarnih zgodovinarjev in drugih, saj tak pristop po eni strani omogoča raziskovanje jezikovnih obrazcev, ki so poveza­ ni s spolom, in tudi pristop, ko skozi jezik izraženi spolni obrazci služijo za opa­ zovanje družbenih vidikov odnosa med spoloma. Zgodnejše preučevanje jezika in spola je bilo usmerjeno na tri področja: (1) opazovanje razlik med moškim in ženskim govorom, (2) opisovanje ženskega govora in (3) vloga jezika pri ustvar­ janju in vzdrževanju družbene neenakosti med spoloma (Kendall – Tannen 2012: 185–186). Slednji vidik posebej izpostavlja monografija Robin Lakoff, v kateri je izpostavila neenako vlogo moških in žensk, ki je določena z razlikami v sociali­ zaciji spolov. Družbena norma namreč predpostavlja manjšo samozavest žensk, odražajočo se tudi v t. i. v jezikovnem stilu. Raziskave (Kendall – Tannen 2012: 188, 190–191) odkrivajo, da so spolne razlike povezane tudi z različnimi komunikacijskimi strategijami. Tako so po­ govorni rituali žensk usmerjeni na pripadnost, ki se vzpostavlja prek intimnosti, medtem ko so moški pogovorni rituali povezani s statusom in usmerjeni na ne­ odvisnost. Ritualizirano nasprotovanje in tekmovalnost v govoru sta tipična za moške, za ženske pa ne. Raziskovanje jezika moških je pokazalo, da moški radi prevzemajo vlogo strokovnjaka oz. avtoritete v pogovoru, medtem ko se ženske teh vlog izogibajo. Spol določajo po eni strani biološke razlike, po drugi strani pa so razlike med spolo­ ma socialno in kulturno kodirane in institucionalizirane. Pri tem je jezik ena izmed oblik, preko katere se uresničuje spolna tipizacija oz. prek jezika družba programira tako moške kot ženske (Gabor 2007: 131–132). Na to, kaj se pojmuje kot moško oz. žensko, kaže tipični besednjak, s katerim opisujemo bodisi moške bodisi ženske. To potrjuje tudi raziskava (Avsec 2002: 23–35), v kateri so bili raziskani slovenski ste­ reotipi o moških in ženskih osebnostnih lastnostih, na podlagi prevoda in priredbe vprašalnika (BSRI – Bem Sex Role Inventory, Bem 1974) za merjenje maskulinosti in femininosti. Podobno kot v tujih raziskavah se je pokazalo, da stereotipi o žen­ skah temeljijo na lastnostih, povezanih z bivanjem v skupnostih (težnja posamezni­ ka po združevanju v večje socialne enote, značilna je kooperativnost, skrb za druge 1.2 1.3 29Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 in vzdrževanje medosebnih odnosov), stereotipi o moških pa na agentnih lastnostih (nagon po samopotrditvi, samozavest, individualizacija, samozaščita, samoafirma­ cija, ekspanzivnost). Za povprečnega moškega so bile v slovenski raziskavi najbolj značilne lastnosti moškost, tekmovalnost, moč, bojevitost, oblastnost, pogum, od- ločnost in občutek večvrednosti, za ženske pa ženskost, nežnost, čustvenost, toplina, skrbnost, radovednost, sočustvovanje in ljubeznivost. V slovenskem okolju se torej moškost še dodatno povezuje predvsem z močjo in pogumom, ženskost pa s komu­ nikativnostjo in radovednostjo (Avsec 2002: 33). To potrjuje, da si predstavniki istega kulturnega kroga delimo predstave o tem, kako naj bi se moški in ženske vedle in katere lastnosti so zanje tipične. Gre za del t. i. socialnega znanja, ki ga uporabljamo pri interpretaciji sveta, ki nas usmerja, kako delovati v okolju, in pomeni znanje o socialnih pravilih, ki so del določene kulture (Gabor 2007: 132). Gabor (2007: 133–148) po sklopih predstavlja rezultate tujih raziskav o raz­ likah v ženskem in moškem diskurzu, ki se jih da v določeni meri prenesti tudi v naš kulturni prostor. Študije o distribuciji in realizaciji fonoloških in slovničnih oblik med spoloma so pokazale, da pripadniki nižjega socialnega razreda v govoru uporabljajo več prestižnih lingvističnih form kot pripadniki socialnega razreda neposredno nad njimi. Pri tem je uporaba prestižnih oblik bolj tipična za ženske kot za moške, kar nekateri interpretirajo kot željo žensk po boljšem družbenem položaju. Tega jim lahko nudijo le moški s čim več socialnega prestiža, zato se ženske načeloma ne zanimajo za take, ki so nižjega socialnega razreda kot one same. Tudi sicer naj bi bil ženski govor bližji standardnemu kot govor moških, zato je verjetna posplo­ šitev, da je tudi govor slovenskih žensk bolj fin kot govor moških. Gabor (2007: 136) to interpretira z več možnimi razlogi: da se ženske tako uklanjajo socialnim pravilom o ženskah kot milih, nežnih in neagresivnih bitjih, da tako govorijo tudi zaradi otrok oz. želje, da bi jim tako omogočile vzpon po družbeni lestvici. Tako namreč otroke v vseh kulturah inkulturirajo h kulturno prestižnejšim ciljem (Vuk Godina 1995: 52‒70). Podobne ugotovitve o značilnostih sociolektov različnih družbenih skupin, zlasti srednjega sloja, ki se še posebej zavestno, tudi jezikovno distancira do obrobnega sociolekta, potrjuje tudi Skubic (2005: 185–232) za slo­ vensko okolje. Razlike med spoloma v komunikacijski kompetenci niso povezane samo z obvla­ dovanjem jezikovnih struktur in slovničnih pravil, ampak tudi z védenjem, kdaj je kaj primerno glede na okoliščine. Ena izmed raziskav (Coates 1993 po Gabor 2007: 136–137) se je usmerjala na mehanizem izmenjave govorcev z vidika prek­ rivanja (rahlo prehitevanje predvidevanja, da je govorec na vrsti za govorjenje) in prekinitve (kršitev pravil menjavanja govorcev v pogovoru). V pogovoru med dve­ ma moškima in dvema ženskama se prekinitve skoraj niso pojavljale, v pogovoru 1.3.1 1.3.2 30 Irena Stramljič Breznik  Ženske ne povedo nič pametnega: jezikovnokorpusna analiza ... med moškim in žensko pa so moški veliko prekinjali ženske. Ženske v pogovoru z moškim niso uporabljale niti prekrivanj, ki jih je bilo nekaj pri pogovorih z drugo žensko. Ženske so tudi pogosteje uporabljale t. i. diskurzivne označevalce, s kateri­ mi so izkazovale pozitivno pozornost govorcu. Pri raziskavah spola in govornega stila (Swacker 1975 po Gabor 2007: 139) se je pokazalo naslednje. Zgovornost je sicer v večini družb pripisana ženskam (ženske govorijo več kot moški), vendar omenjeni stereotip ne drži. Moški so pri eksperi­ mentu, v katerem so morali opisati tri slike, v povprečju govorili namreč štirikrat toliko časa kot ženske. K vzpostavljanju mita o ženski zgovornosti prispeva tudi ženskam pogosto pripisovana beseda klepet ‘živahen, sproščen pogovor o nepo­ membnih stvareh’, ki po slovarskem pomenu vsebuje dve pomenski sestavini: zgo­ vornost in trivialnost. To je napeljevalo k posplošitvi, da ženske razpravljajo o tri­ vialnih, manj resnih in zato odvečnih temah. Raziskava je pokazala, da so teme, kot so šport, politika in avtomobili, videne kot resne, teme, kot so vzgoja otrok in odnos med ljudmi, pa trivialne. Taka hierarhizacija pa je jasen odsev socialnih vrednot. Študije z angleškega govornega območja prav tako potrjujejo, da se ženske načelo­ ma »previdno izražajo«, saj pogosteje uporabljajo izraze (mislim, prepričana sem, recimo, mogoče), ki izražajo gotovost ali negotovost trditve. Previdni govor se uporablja za ublažitev povedanega in preprečuje, da bi pogovor postal ogrožajoč za govorca. Sicer pa so raziskave potrdile, da se moški pogosteje pogovarjajo o neosebnih stvareh, ženske pa pogosteje o zelo osebnih. V preizkusu rabe povednih konstrukcij s sklepnimi vprašanji tipa npr. Kriza z be- gunci je strašna, kajne? in brez njih (Kriza z begunci je strašna.) so preizkušanci, ki so morali odločiti, komu bi pripisali izrečeno, v večjem deležu primere s sklepnimi vprašanji pripisali ženskam. Druga študija je tudi potrdila, da ženske pogosteje upo­ rabljajo sklepna vprašanja, toda ne v smislu izražanja negotovosti, ampak v smislu spodbude k nadaljnjemu pogovoru, medtem ko moški sklepna vprašanja uporabljajo pogosteje v smislu potrditve za izraženo trditev v smislu Kriza z begunci je strašna, mar ne? Raziskava glede rabe odločevalnih vprašanj, tj. takih, ki zahtevajo le odgo­ vor da/ne, je potrdila, da jih ženske uporabljajo trikrat pogosteje kot moški. Hkrati pa ženske tudi postavljajo več vprašanj kot moški (npr. ugotovljeno pri analizi po­ govorov ob nakupu železniških voznih kart). Razlage, zakaj je tako, so različne. Ena izmed njih je, da so lahko ženske bolj radovedne, čeprav druge raziskave kažejo, da vprašanja načeloma postavljajo tisti, na strani katerih je družbena moč. Pri raziskovanju uporabe ukazov in direktiv v deški oz. dekliški skupini se je po­ kazalo, da so fantje uporabljali eksplicitne ukaze, dekleta pa blažje direktive. Po razlagi je to posledica hierarhične organiziranosti fantovskih in nehierarhične or­ ganiziranosti dekliških skupin. Tudi očetje v pogovoru z otroki dajejo več direktiv 1.3.3 1.3.4 1.3.5 1.3.6 31Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 kot matere, kar vodi k sklepanju o različnem didaktičnem poslanstvu očetov in mater. Ta drugačnost pa je družbeno zapovedana. Na podlagi posnetih pogovorov, v katerih je bilo preverjano preklinjanje in raba tabuiziranih besed, je bilo ugotovljeno, da moški preklinjajo pogosteje kot ženske, oboji pa preklinjajo pogosteje v prisotnosti lastnega spola. Kaže torej, da se moški v pogovoru prilagajajo nežnejšemu spolu. To je nekatere sociologe napeljalo na tezo, da je dejansko dominanten spol ženski, moški spol pa prestižnejši. Če moškim ne bi bila pripisana družbeno prestižnejša vloga, ne bi bili privlačni za dominantni spol. Po drugi strani pa je raziskava govora žensk, ki so pripadale delavskemu razredu iz revnih mestnih četrti (Coates 1993 po Gabor 2007: 144), pokazala, da je tudi pri njih spekter kletvic lahko zelo širok in raba tabuiziranih besed pogosta. Pri opazovanju dajanja poklonov in pohval je potrjeno, da ženske dajejo in spre­ jemajo več komplimentov kot moški. V ženski družbi je dajanje in sprejemanje komplimentov vsakdanje in je povezano predvsem s pohvalo videza. Moški pa v primerjavi z ženskami neradi dajejo komplimente drugim moškim, če pa že, so namenjeni lastnini in spretnosti. Lingvistične raziskave torej potrjujejo splošno védenje, da so ženske bolj vljudne od moških. To potrjuje raba členkov kot jačite­ ljev oz. šibiteljev izrečenega, ki je pri ženskah pogostejša kot pri moških. Govor moških pa je navadno manj vljuden in bolj stvaren ter neposreden. K spolsko določenim razlikam v jeziku z vidika moči oz. nemoči se pristopa torejna dva načina: prvi vidi ženske kot zatirano skupino; razlike med moškim in ženskim govorom interpretira na podlagi moške dominance in ženske podrejenosti. Razisko­ valci te skupine želijo dokazati, da je moška nadvlada posredovana preko jezikovne prakse. Drugi pristop je pristop razlik, ki poudarja, da moški in ženske preprosto pripadajo različnima subkulturama. Slednje morda kaže na upor žensk, ki nočejo pristati na podrejenost in poudarjajo le svojo drugačnost v odnosu do moških. slOvenistične lingvistične Raziskave O jeziku in spOlu Problematiki spola v jeziku je bil v slovenistiki posvečen 33. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (1997). Med zanimivejšimi je prispevek, ki prikazuje zastopanost ženskih oblik v uradovalnih besedilih (Bešter 1997: 9–23). Avtorica ugotavlja, da je ženski spol v njih le deloma upoštevan, zlasti v obrazcih se poja­ vlja redkeje, kot bi bilo mogoče pričakovati, to pa priča o tem, da se večina insti­ tucij premalo zaveda rabe ženskih oblik. Siceršnji napredek k temu po svoje prispeva standardna klasifikacija pokli­ cev, ki prinaša poimenovanje poklicev v obojespolni obliki (Stabej 1997: 57–68). O zakriti in izraženi družbeni hierarhizaciji lahko govorimo na primeru femina­ tivov, tj. ženskih oblik, ki jih tvorimo kot vzporednice moških. Ada Vidovič Muha 2 1.3.7 1.3.8 1.3.9 32 Irena Stramljič Breznik  Ženske ne povedo nič pametnega: jezikovnokorpusna analiza ... 3.1 3 (1997: 69–79) ugotavlja, da so poimenovanja za intelektualne poklice žensk do­ sledno izpeljana iz moških oblik, kar odraža družbeno resničnost. Pozno, tj. šele v začetku 20. stoletja, je bil namreč možen vstop žensk na univerzo. Hkrati pa avtorica zagovarja stališče jezikovne nezaznamovanosti, ki jo imajo tako imenske kot gla­ golske kategorije, npr. ednina v odnosu do dvojine in množine, sedanjik v odnosu do drugih časov. Enako velja tudi za nezaznamovanost po spolu, ki je v veliki večini primerov homonimna z obliko za moški spol, ker je ta oblika morfemsko manj obre­ menjena. Po njeni oceni bi bila namreč kršena obvestilna učinkovitost v besedilih, ki bi dosledno navajala slovnične oblike tako za moške kot ženske. Takšna ekspli­ citnost bi bila namreč zgolj »izraz odtujenosti [in] v bistvu verbalna kompenzacija nemoči spremeniti družbo oz. sistem njenih vrednot« (Vidovič Muha 1997: 78). Za pričujoči prispevek je bila v zborniku posebej zanimiva razprava, ki je s frazeološke perspektive skušala raziskati, ali se govorjenje moških in žensk razli­ kuje, in to preko frazemov govorjenja iz SSKJ (Kržišnik 1997: 45–56). Avtorica je ugotovila, da v slovarju dve tretjini izpisanih frazemov ocenjuje lastnost ženskega govorca, in sicer glede na količino, kakovost in jakost govorjenja. Zato je po njeni presoji iz tega gradiva lažje oceniti, kdo govori koliko, in težje, kdo govori kako, saj so frazemi, ki tematizirajo medčloveško govorno obnašanje, redki. spolni steReotipi v jeziku Stereotipi so rezultat poenostavitve in ne ustrezajo stvarnosti, temveč poudarjajo tipične in za ljudi pomembne lastnosti objektov, dogodkov ali drugih ljudi. Naj­ večkrat se oblikujejo na osnovi nepreverjenih dejstev in govoric in tako pomenijo neke vrste predstopnjo predsodkov. Če so stereotipi sicer enostranske in posplo­ šene, a vendar na neki način nujne kolektivne predstave o svetu, ki nas obkroža, pa veljajo predsodki za negativna in emocionalno nabita stališča do določenih družbenih skupin, ki temeljijo na napačnih in nefleksibilnih posplošitvah, tj. na negativnih socialnih stereotipih (Mikolič 2008: 67–77). Glede na področje stere­ otipizacije ločimo ekonomske, kulturne in etnične stereotipe; zlasti močni so sle­ dnji. Etnični stereotipi namreč nastanejo z generalizacijo nekaterih lastnosti na cel narod ali skupino in predstavljajo selektivne, samoizpolnjujoče in etnocentrične sodbe, ki oblikujejo zelo nepopolno in pristransko ter neustrezno reprezentacijo sveta z namenom, da se poenostavlja kompleksnost pojavov (Nastran Ule 2000: 156–162). Med zelo opaznimi pa so tudi spolni stereotipi, ki so odraz patriarhalnih odnosov v družbi in posledične delitve dela po spolu. Stereotipi, predsodki in klišeji so pogosto predmet različnih humanističnih disciplin, zato ni naključje, da jim je bi posvečen 43. Seminar slovenskega jezika literature in kulture (2007). V njem so bili med drugim predstavljeni pogledi treh jezikoslovcev. Stabej (2007: 13–24) obravnava povezavo med identiteto in sporazumevanjem v slovenskem jeziku in problematizira stereotip o ogroženosti jezika. 3.2 33Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Drugi prispevek izpostavlja, da so tudi slovarji (eno‑ ali dvojezični) lahko z izbiro iztočnic, označevalnikov in zgledov prostor pojavljanja stereotipov, zato se avtorici sprašujeta o avtoriteti slovarjev, pričakovanjih uporabnikov in slovarskem odslikavanju realnosti (Rozman – Holz 2007: 25–35). Tretji prispevek (Jemec Tomazin 2007: 36–44) prikazuje razširjenost stereo­ tipa, da je pravniški jezik zelo hermetičen. Ugotavlja, da pravniki med izobraževa­ njem srečujejo različne tipe pisanj, ki jih hitro ponotranjijo, nato pa za razmislek o jezikovni vrednosti zapisanega ne najdejo ne časa ne potrebe. Sicer potrebno in tudi uspešno sodelovanje med pravniki in jezikoslovci je slednjič spodbudilo tudi prevajanje temeljnih dokumentov EU. Gorjanc (2007:185–192) ugotavlja, da je tudi v slovenskih slovarjih več nega­ tivnih kot pozitivnih izrazov za ženske v primerjavi z izrazi za moške, o ženskih identitetah se je v izdaji SSKJ iz leta 2000 govorilo preko moške oblike (npr. do- centka = ženska oblika od docent).1 Pa tudi v ponazarjalnem gradivu so ženskam pripisana stereotipna opravila kot npr. gospodinja pere in lika; negovala ga je, ko je bil bolan ipd. S slovarsko stereotipizacijo se je ukvarjala tudi zanimiva primerjalna raziskava poljskega in slovenskega enojezičnega slovarja (SSKJ 2000) glede predstavljanja ženskih in moških vlog (Bednarska: 2013: 35–42). Iz analize 32 gesel iz obeh slo­ varjev, povezanih s čiščenjem, delom in razvedrilom, je bilo razvidno, da poljski in slovenski slovar prinašata številne asimetrije v dojemanju ženskih in moških vlog. Pri geslih kuhati, peči, cvreti, čistiti, pospravljati, prati, sesati, pomesti, lika- ti, brisati, nakupi, vzgajati, jokati, vekati, jamrati, tarnati, stokati, tožiti, klepetati v obeh slovarjih prevladuje pripisovanje ženskam. Pri geslih zaslužiti, vzdrževati, voziti, delo, delati, služiti, študij, študirati, pogum, šport, kaditi, cigareta, čik, piti, alkohol, pivo, vino, vodka in zasvojenost pa prevladuje pripisovanje moškim. To je po svoje zanimiv slovarski anahronizem, saj je prepričanje, da je ženski mesto doma, v kuhinji, in da so gospodinjska dela izključno ženska dolžnost ter da je skrb za otroka izključno ženska domena po anketnih odgovorih sodeč že prese­ ženo (Furlan 2008: 61–76). Čeprav je po drugi strani res, da so stereotipi zelo trdovratni in odporni na spremembe (Nastran Ule 2000: 160). jezikovnokoRpusna analiza spolnega steReotipa Peter Gabor (2007: 149) izpostavlja, da v vsaki družbi obstaja precej spolnih stereotipov, kot so npr.: ženske govorijo več kot moški, moški se ne znajo pogo- varjati ali ženske ne povedo nič pametnega ..., za katere se večinoma izkaže, da 1 V izdaji SSKJ2 so razlage dosledno spremenjene po vzorcu, npr. docentka ‘univerzitetna preda­ vateljica, za stopnjo nižja od izredne profesorice’. 3.3 3.4 4 4.1 34 Irena Stramljič Breznik  Ženske ne povedo nič pametnega: jezikovnokorpusna analiza ... 4.2.1 so veljavni samo glede na uporabljeni zorni kot, tj. dokler so opazovalci žensk moški in obratno. Namen prispevka je s korpusno analizo preveriti, ali stereotip ženske ne pove- do nič pametnega drži. To je metodološko mogoče izpeljati na podlagi ustreznega izbora glagolov govorjenja in njihovega pojavljanja v korpusu Gigafida. Za izbor ustreznih glagolov govorjenja smo uporabili Pomensko mrežo slovenskih glagolov Jureta Zupana (Zupan 2013: 358–359), in sicer glagole, združene v dveh pomenskih kategorijah, znotraj katerih je delitev na nedovršnike (1) Govoriti ne- umno in dovršnike Povedati kaj neumno ter (2) nedovršnike Govoriti lahkotno in dovršnike Povedati lahkotno, ki najbolje pokrivata pomensko polje nespametno in nepomembno govorjenje. Pri tem se lahkotno govorjenje razume kot govorjenje o sorazmerno manj pomembnih zadevah. 92 glagolov iz tega vira smo nato dopolnili še z 10 dodatnimi glagoli iz Si­ nonimnega slovarja slovenskega jezika (SSSJ 2016), združenih v skupinah (a) go­ voriti/povedati kaj neumno, nespametno, nepremišljeno in (b) govoriti/povedati veliko vsebinsko praznega, nepomembnega.2 Upoštevane glagole je mogoče na podlagi pomenskih definicij iz Slovarja sloven­ skega knjižnega jezika (SSKJ2) znotraj pomenske kategorije neumno in vsebinsko prazno govorjenje združiti v naslednjih 15 specifičnejših skupin: (1) neumno govoriti: bedačiti; (2) vsebinsko prazno, (dosti) govoriti/povedati: besedičiti, bluziti, čenčati, čenčariti, govoričiti, lapati, marnjati; izčenčati, nabesedičiti, nabluziti, načenčati počenčati, razčenčati, sčenčati, začenčati se; (3) veliko in nespametno govoriti/povedati: klobasariti, klobasati, klobuštrati; sklobasati, zakloba- sati; (4) nespametno, nepremišljeno ali nepremišljeno na več krajih govoriti/povedati: blebetati, blekati, budaliti, čvekati, čveketati, plentati 2., šleviti 2. nar. vzhodno ‘čvekati’, trobezljati, trobuzljati; blekniti, čvekniti, izblebetati, izblekniti, izčvekati, izgobezdati, izragljati, iztrobezljati, nablebe- tati, načvekati, natrobezljati, počvekati, razblebetati, razčvekati, razkokodajsati, razkokodakati, raztrobezljati, sčvekati, zablebetati, začvekati, zblebetati; (5) vsebinsko prazno, nespametno, dolgovezno govoriti/povedati: čeljustati, česnati, flancati, kla- fati, klamfati, kvasati, kvasiti; izčesnati, načesnati, nakvasiti; (7) veliko govoriti/povedati o nepomembnih stvareh, s številnimi podrobnostmi: brbrati, devet- kati, dolgoveziti, regljati, pleteničiti; izbrbljati, izbrbrati, nabrbljati, nabrbrati, napleteničiti, naregljati se, razbrbrati, spleteničiti; (8) neumno, nespametno, omejeno ravnati, govoriti: prismodovati, topoglaviti, trapati; (9) govoriti/povedati mnogo in nepomembne stvari: gostobesediti, klepetati, žlobudrati; izklepetati, naklepetati se, poklepetati, preklepetati; 2 Iz Sinonimnega slovarja slovenskega jezika (SSSJ 2016) spadajo v pomensko skupino ‘ne­ umno, nespametno govoriti/povedati’ še blekati, plentati, prismodovati, šleviti in k pomenski skupini ‘vsebinsko prazno govoriti/povedati’ besedovati, dolgoveziti, kvantati, lapati, žežnjati, žužljati, žužnjati. Izločili smo glagole besedovati, kvantati, žežnjati, žužljati, žužnjati in njihove dovršniške pare, saj so po SSKJ v za temo prispevka ustreznem pomenu ‘govoričiti’ oz. ‘čenča­ ti’ oz. ‘vsebinsko prazno govoriti’ vsi redko rabljeni. 4.2 35Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 (10) govoriti veliko neresničnega, izmišljenega: tvesti, tveziti; natrobiti; (11) lepo, izbrano, a navidezno vsebinsko prazno govoriti: krasnosloviti, leporečiti; (12) pri govorjenju uporabljati fraze, puhlice: frazariti; (13) prijazno, lahkotno se pogovarjati: kramljati, pomenkovati; nakramljati se, pokramljati, prekram- ljati; (13) prizadevati si govoriti učeno: dohtariti; (14) brezuspešno si prizadevati govoriti duhovito: duhovičiti; (15) veliko in predrzno govoriti: gobezdati, gofljati; izgobezdati, nagobezdati. Razločevalna pomenska sestavina neumno se v definicijah glagolov govorje­ nja uporabi zelo redko, le dvakrat. Več pa je takih pomenskih sestavin, ki impli­ citno izražajo to lastnost, in to prek besedne zveze vsebinsko prazno ali prislova nespametno, ki je v bistvu evfemizem za sopomenski prislov neumno (SSSJ 2016: 526), ali nepremišljeno, ki je v sinonimnem razmerju z brez premisleka, strmogla- vo (SSSJ 2016: 520). Izmed naštetih skupin so bili z delnim zadržkom sprejeti glagoli, razvrščeni v skupinah od 13 do 15, saj ne gre za glagole, ki bi neposredno opredeljevali ne­ umno govorjenje, ampak je poudarek na prizadevanju govoriti na določen način (dohtariti, duhovičiti) oz. govoriti na predrzen način (gobezdati). Iz seznama v Zupan 2013 smo izločili le glagole blejati, klamafati in nakla- dati, saj bi bilo treba zaradi sovpadajočih, a nerazdvoumljenih oblik v korpusu pregledati prav vsako konkordanco. Pri prvem glagolu – blejati – gre namreč za poseben tip živalskega oglašanja, ki korpusno ni razdvoumljen tako, da bi lahko neposredno dobili podatek, ali gre za živalsko oglašanje ali za govorjenje ljudi. Drugi glagol – klamfati – s kvalifikatorjem niž.(je) pog.(ovorno) ‘sestav­ ljati, zabijati’ je v homonimnem (enakoizraznem) razmerju do glagola klamfati s kvalifikatorjema pog.(ovorno), slabš.(alno) ‘vsebinsko prazno, nespametno go­ voriti’. Pri glagolu nakladati pa bi bilo treba od primera do primera ločiti, ali gre za pomen 1. ‘nalagati na vozilo’ ali za pomen 3. ‘veliko, obširno, a vsebinsko prazno govoriti’. Slovenščina je oblikoslovno bogat jezik, ki spolsko razlikovanje oblik ohranja tudi pri trospolskih oblikah deležnika, pregibnega še glede na tri števila, tj. ednina (go- vorilm, govorilaž, govorilos), dvojina (govorilam, govoriliž, govorilis) in množina (govorilim, govorilež, govorilas). omejitve Raziskave Relevantnost podatkov iz opravljene korpusne analize ima dvoje vrst objektivnih omejitev. Prva je vezana na status nacionalnega referenčnega korpusa Gigafida, ki je po naravi statičen korpus, saj so zadnja aktualna besedila iz leta 2011. S korpu­ som je neposredno povezan SLOLEKS: slovenski oblikoslovni leksikon (〈http:// www.slovenscina.eu/sloleks〉, 17. 1. 2018), tj. leksikon besednih oblik za sloven­ ski jezik. 4.3 5.1 5 36 Irena Stramljič Breznik  Ženske ne povedo nič pametnega: jezikovnokorpusna analiza ... Opazili smo, da marsikaterega glagola iz nabora relevantnih v korpusu ni in s tem tudi ni njegovih oblik v pregibalniku (kot npr. nabesedičiti), zato v preglednici podatka ni. Taki primeri kažejo na sorazmerno zanesljivost korpu­ sa, saj je zanje mogoče najti spletne potrditve, npr. Znanci so govoričili o hordi brezdušnih svetovnih kriminalcev, v barih naše soseske so fantje posedali in ob steklenici piva napletali strašljive zgodbe, celega hudiča so znali nabesedičiti o Legiji.3 Posebej nastopi težava pri homonimnih glagolih (npr. kvasiti1 slabš. ‘vse­ binsko prazno, nespametno govoriti’ ali kvasiti2 1. ‘povzročati, da postaja kaj (zaradi vrenja) kislo; kisati’), kjer oblike niso razdvoumljene. Tudi nekateri glagoli zaradi svoje specifične pomenskosti glede na rabo podspola živo ali neživo niso razdvoumljeni, npr. kot pri glagolu regljati: (a) živo človeško ([...] tašča je regljala z zadnjega sedeža in tolkla šoferja s sončnikom); (b) živo živalsko (Žabica je regljala [...]); (c) neživo (V spre- jemnici in istočasno dnevnem prostoru je regljal predpotopni črno-beli tele- vizor [...]). Izmed teh treh primerov je relevanten le prvi za pomen 3. slabš. ‘govoriti, pripovedovati’. Druga omejitev pa izhaja iz bogate oblikoslovne paradigme glagolov, ki v svojih vzorcih pregibanja vključuje enakoizraznost nekaterih oblik, kot je razvidno iz paradigme glagola govoriti (4.3). Glagoli vsebujejo 9 oblik: za tri spole v treh številih: pri tem so tri enakoizrazne na ­la, tri enakoizrazne na ­li in le tri različ­ ne. Zato smo pri iskanju pojavitev upoštevali le žensko‑ in moškospolske oblike samo ednine. Pri tem smo predpostavili, da je opisni deležnik ednine ženskega spola (blebetala) vselej razdvoumljen od dvojine moškega (blebetala) in množi­ ne srednjega spola (blebetala). Preverili smo namreč nekaj povezav deležniških oblik s korpusnimi konkordancami in pokazalo se je, da obstaja določen manjši odstotek primerov, ki po avtomatskem označevanju niso bili pravilno razdvo­ umljeni, npr. v paradigmi glagola blebetati je navedenih nič pojavitev pri obliki deležnika ženskega spola v dvojini (blebetali), v homonimni obliki deležnika moškega spola v množini (blebetali) pa 40. Natančno preverjanje konkordanc je pokazalo, da je 39 primerov resnično moškospolskih, eden pa za ženski spol (Ženski sta še kar naprej blebetali o milijonski vrednosti kovanca, o neprecen- ljivi vrednosti za Egipt [...]). 3 〈legijatujcev.blog.siol.net/2008/03/23/govorice‑so‑in‑bodo‑o‑legiji‑tujcev〉, 5. 8. 2017. 3a Glagol je dvakrat v nedoločniku, le ena konkordanca kaže, da gre za moškospolsko rabo: »Kaj budalim!« sem skočil. 3b Glagol je obakrat zabeležen v nedoločniku. 3c Glagola gobezdariti in frazariti sta nedovršna in ne dvovidska, kot sta označena v Zupan 2013. 3č Kadar je številski podatek za poševnico, pomeni, da glagol v Sloleksu ni zajet in je bila zato v korpusu Gigafida poiskana samo oblika za opisni deležnik ženskega oz. moškega spola v ednini. 3d Oblika glagola tveziti je v SSKJ2 nadrejena obliki tvesti. Sloleks daje ločene podatke tako za njuno pojavitev v nedoločniku kot njune oblike. 5.2 37Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 6 Rezultati Preglednica 1: Nedovršni glagoli Glagol Vse oblike pojavitev v korpusu Gigafida Ženskospolske oblike ed. na -l Moškospolske oblike ed. na -l bedačiti / / / besedičiti 320 21 46 blebetati 1181 65 163 blekati 27 0 1 bluziti 2115 27 119 brbrati 27 2 9 bubljati / / / budaliti 3 / 13a čeljustati 9 1 1 čenčariti 1 0 1 čenčati 228 9 13 česnati 122 4 3 čvekati 1244 82 122 čveketati 23b / / devetkati / / / dohtariti / / / dolgoveziti 399 58 107 duhovičiti 307 19 51 flancati / / / frazariti 21 0 1 gobezdati3c 220 2 28 gofljati 37 2 4 gostobesediti 7 / 2 govoričiti 728 33 95 klafati / / / klepetati 6103 882 718 klobasati 678 6 53 klobasariti / / / klobuštrati / / / kramljati 2653 303 415 krasnosloviti / / / kvasati / / / kvasiti 874 11 79 lapati 139 3č/13 /24 leporečiti 229 8 46 marnjati 13 / /2 plentati / / / pleteničiti 359 16 85 pomenkovati se 988 100 130 prismodovati 1 / / topoglaviti / / / regljati 185 13 13 šleviti / / / trapati 139 3 2 trobezljati 188 7 21 trobuzljati / / / tvesti 50 2 6 tveziti3d 369 21 81 žlobudrati / / / Skupaj 19.927 1710 2439 38 Irena Stramljič Breznik  Ženske ne povedo nič pametnega: jezikovnokorpusna analiza ... Preglednica 2: Dovršni glagoli Glagol Vse oblike pojavitev v korpusu Gigafida Ženskospolske oblike ed. na -l Moškospolske oblike ed. na -l blekniti 914 161 405 čvekniti 31 4 13 izblebetati 186 35 78 izblekniti 5 1 2 izbrbljati 5 3 / izbrbrati / / / izčenčati / / / izčesnati / / / izčvekati 97 33 36 izgobezdati / / / izklepetati 212 62 87 izkokodakati 1 1 / izregljati / / / iztobezljati 1 0 1 nabesedičiti / / / nablebetati 4 2 0 nabluziti 2 0 2 nabrbljati 2 / 0 nabrbrati / / / načenčati 2 0 2 načvekati 15 5 3 načesnati / / / nagobezdati 1 / 1 nakvasiti 4 0 2 naklepetati 96 4 4 nakramljati se 1 0 napleteničiti 14 1 2 naregljati se / / / natrobezljati 5 3 1 natrobiti 14 2 5 počenčati 1 0 0 počvekati 105 8 6 poklepetati 4571 610 620 pokramljati 1695 219 253 preklepetati 23 4 1 preklamljati 6 0 3 razblebetati 1 0 1 razbrbrati / / / razčenčati / / / razčvekati 10 1 2 razkokodajsati 3 0 2 razkokodakati 15 3 3 raztrobezljati / / / sčenčati / / / sčvekati 91 20 39 sklobasati 3 0 2 sklobuštrati / / / spleteničiti 3 / 0 zablebetati 11 0 5 začenčati 2 0 1 začvekati 12 0 6 zaklobasati / / / zblebetati 33 5 16 Skupaj 8197 1190 1604 39Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Interpretacija Upoštevaje vse korpusne pojavitve izbranih dovršnih ali nedovršnih oblik glago­ lov, ki eksplicitno ali implicitno govore o neumnem, malovrednem in vsebinsko praznem govorjenju, kaže, da so glagoli v rabi zastopani z 10.991 primeri. Če upoštevamo edninsko moško obliko opisnega deležnika na -l (14,4 %) in jo pri­ merjamo s številom pojavitev le edninske ženske oblike opisnega deležnika na -la (10,3 %), je razmerje v korist moškospolskim oblikam. Pojavnost v korist moške­ ga spola je v tem primeru enainpolkrat več oblik za moški spol. Seveda je zanimivo vprašanje, ali je moškim pogosteje pripisano samo ek­ spresivno govorjenje te skupine glagolov ali pa moški tudi sicer več govorijo. Podatek smo pridobili z upoštevanjem stilno nevtralne in pomensko splošne oblike nedovršnega glagola govoriti in njegove dovršniške vzporednice povedati. Korpus Gigafida prinaša za govoriti 490.189 in za povedati 909.693 pojavitev, skupno torej 1.399.882.4 Glede na vse oblike moškega oz. ženskega spola je mogoče ugo­ toviti podobno stanje kot pri skupini zaznamovanih glagolov, da je namreč skoraj štirikrat več deležniških oblik obeh glagolov pripisanih moškemu (42 %) kot žen­ skemu spolu (11,6 %). Prevlada moškospolskih oblik ima svoj razlog tudi v dejstvu, da je od spolov nezaznamovan moški, od preostalih dveh pa ženski nasproti srednjemu (Topo­ rišič 1992: 289). Moškospolska slovnična nezaznamovanost nasproti ženskemu spolu se v jeziku kaže pri primerih priredno zloženega osebka različnih spolov, ker je v takih primerih oblika povedka v moškem spolu. To se pokaže ne samo v zvezah z dvema različnima spoloma (Jure in Ana sta šla na sprehod), ampak celo s tremi različnimi (Jure, Ana in dete so šli na sprehod). Možna in dopustna pa je tudi t. i. atrakcija, tj. da se oblika povedka ravna po spolu najbližjega samo­ stalnika (Konji, krave in teleta so se pasla; Konji, teleta in krave so se pasle in Teleta, krave in konji so se pasli – Toporišič 2000: 266, 610). S tem smo pojas­ nili dejstvo, da so moškospolske oblike deležnikov verjetno po frekvenci vselej višje kot ženskospolske. V nadaljevanju smo se odločili za pogostnostno hierarhizacijo prvih deset najpogostejših glagolov in njihovih edninskih deležnikov moškega spola na -l in edninskih deležnikov ženskega spola na ‑la. 4 Vsi trije številski podatki ne upoštevajo pojavitev za srednji spol. 6.1.2 6.1 6.1.1 40 Irena Stramljič Breznik  Ženske ne povedo nič pametnega: jezikovnokorpusna analiza ... Preglednica 3: Deset najpogostejših nedovršnikov in dovršnikov glede na edninski moško­ oz. ženskospolski deležnik na -l/-la s slovarskimi kvalifikatorji Neumno, nespametno, vsebinsko prazno govoriti ali govoriti o sorazmerno manj pomembnih zadevah Najpogostejši glagoli v korpusu Gigafida Najpogostejši glagoli glede na edninski deležnik ženskega spola Najpogostejši glagoli glede na edninski deležnik moškega spola 1. klepetati (6103) 1. klepetala (882) 1. klepetal (718) 2. kramljati (2653) 2. kramljala (303) 2. kramljal (415) 3. bluziti (2115) pog. 3. pomenkovala se (100) 3. blebetal (163) slabš. 4. čvekati (1244) slabš. 4. čvekala (82) slabš. 4. pomenkoval (130) 5. blebetati (1181) slabš. 5. blebetala (65) slabš. 5. čvekal (122) slabš. 6. pomenkovati se (988) 6. dolgovezila (58) slabš. 6. bluzil (119) pog. 7. kvasiti (874) slabš. 7. govoričila (33) ekspr. 7. dolgovezil (107) slabš. 8. govoričiti (728) ekspr. 8. bluzila (27) pog. 8. pleteničil (85) slabš. 9. klobasati (678) slabš./nizko 9. besedičila (21) redko 9. tvezil (81) slabš. 10. dolgoveziti (399) slabš. 9. tvezila (21) slabš. 10. kvasil (10) slabš. Skupaj 16.963 Skupaj 1592 Skupaj 1950 Neumno, nespametno, vsebinsko prazno povedati ali se pogovoriti o sorazmerno manj pomembnih zadevah Najpogostejši glagoli v korpusu Gigafida Najpogostejši glagoli glede na edninski deležnik ženskega spola Najpogostejši glagoli glede na edninski deležnik moškega spola 1. poklepetati (4571) 1. poklepetala (610) 1. poklepetal (620) 2. pokramljati (1695) 2. pokramljala (219) 2. bleknil (405) slabš. 3. blekniti (914) slabš. 3. bleknila (161) slabš. 3. pokramljal (253) 4. izklepetati (212) ekspr. 4. izklepetala (62) ekspr. 4. izklepetal (87) ekspr. 5. izblebetati (186) slabš. 5. izblebetala (35) slabš. 5. izblebetal (78) slabš. 6. počvekati (105) slabš. 6. izčvekala (33) slabš. 6. sčvekal (39) slabš. 7. izčvekati (97) slabš. 7. sčvekala (20) slabš. 7. izčvekal (36) slabš. 8. naklepetati (96) ekspr. 8. počvekala (8) slabš. 8. zblebetal (16) slabš. 9. sčvekati (91) slabš. 9. načvekala (5) slabš. 9. čveknil (13) slabš. 10. zblebetati (33) slabš. 9. zblebetala (5) slabš. 10. počvekal, začvekal (6) slabš. Skupaj 8000 Skupaj 1158 Skupaj 1553 Interpretacija V skupini nedovršnikov nastopa deset različnih glagolov, ki se pri opisnih delež­ nikih za ženski in moški spol prekrivajo precej, a ne popolnoma, vendar se deloma razlikujejo po pogostnosti. V skupini opisnih deležnikov za ženski spol sta specifična samo glagola go- voričiti in besedičiti, pri moškospolski skupini deležnikov pa sta specifična glago­ la pleteničiti in kvasiti. Vsi štirje se glede na frekvenco pojavljajo v drugi polovici preglednice z manjšim številom pojavitev. 6.2.1 6.2 41Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Sicer tako pri žensko‑ kot moškospolskih deležnikih prevladujeta glagola klepetati in kramljati, sledi še glagol pomenkovati se (pri ženskospolskih de­ ležniških oblikah se pojavi na tretjem, pri moškospolskih pa na četrtem mestu), vsi trije pa spadajo med stilno nezaznamovane glagole, ki jih druži pomen ‘pri­ jazno, lahkotno se pogovarjati’. Po skupnem številu je njihova frekvenca pri obeh spolih celo nekoliko višja pri moškospolskih oblikah (2136) v primerjavi z ženskospolskimi (2114). Primerjalno gledano se pri obeh spolih skupno pojavi osem glagolov, med katerimi so imenovani trije stilno nezaznamovani (klepetati, kramljati, pomenko- vati se), preostali štirje so slabšalni (čvekati, blebetati, dolgoveziti, tveziti) in eden označen s kvalifikatorjem pogovorno (bluziti). Glede na frekvenco opisnih deležnikov ženskega spola pa je zanimivo, da je višja frekvenca pri ženskem spolu le pri glagolu klepetati, pri preostalih skupnih glagolih (kramljati, pomenkovati, čvekati, blebetati, dolgoveziti, bluziti, tveziti) pa je frekvenca višja za opisne deležnike moškega spola. Število različnih glagolov med prvimi desetimi je v skupini dovršnikov manjše, le 5, kar je razumljivo zaradi različnih predponskih obrazil ob istem glagolu. Tako nastopajo dovršniki (po/iz/na)klepetati, (po/iz/s)čvekati, (iz/z)blebetati ter pokra- mljati in blekniti. Pri opisnih deležnik ženskega spola je med prvimi desetimi specifičen le glagol načvekati, pri moškospolskih deležnikih pa čvekniti in začvekati, ki si deli skupno število pojavitev z glagolom počvekati. Slednji je glede na frekvenco ženskospolske­ ga opisnega deležnika ednine malenkostno pogostejši (počvekala – 8 pojavitev) od moškospolske oblike (počvekal – 6 pojavitev). Pri vseh drugih dovršnikih pa je fre­ kvenca za moškospolske deležnike višja, celo pri glagolu poklepetati (620 pojavitev za moško in 610 pojavitev za žensko obliko opisnega deležnika). Pri nedovršnih in dovršnih glagolih s kvalifikatorjem slabšalno je pogostnost po­ javitev v korist moškospolskih oblik (1167) z glagoli blebetati, čvekati, dolgo- veziti, pleteničiti, tveziti in blekniti, medtem ko je ženskospolskih oblik več kot dvakrat manj (493) za glagole čvekati, blebetati, dolgoveziti, tveziti. Zanimivo je, da sta najpogostejša glagola ženskospolskih oblik čvekati (148) in blebetati (105), toda pri moškospolskih oblikah se njuno zaporedje obrne blebetati (257) in čvekati (222). Pri glagolih s kvalifikatorjem ekspresivno je pojavitev nekoliko višja v korist ženskospolskih oblik (95) kot moškospolskih oblik (87) pri glagolih govoričiti in izklepetati. Pri pogovorno zaznamovanem glagolu bluziti prevladu­ jejo moškospolske oblike (119) pred ženskospolskimi oblikami (27). Pri glagolu s kvalifikatorjem redko (besedičiti) pa nastopajo samo ženskospolske oblike (21). Skupna pojavitev (24.963) prvih desetih najpogostejših glagolov s pomeni ‘neumno, nespametno, vsebinsko prazno govoriti/povedati ali govoriti/sprego­ voriti o sorazmerno manj pomembnih zadevah’ na podlagi podatkov, da je le 6.2.3 6.2.2 42 Irena Stramljič Breznik  Ženske ne povedo nič pametnega: jezikovnokorpusna analiza ... 11 % (2750) njihovih oblik pripisanih ženskam in 14 % (3505) moškim, ne po­ trjuje stereotipa, ampak dokazuje, da je nespametno govorjenje celo v večjem deležu pripisano moškim. liteRatuRa Avsec 2002 = Andreja Avsec, Stereotipi o moških in ženskih osebnostnih lastnostih, Pedagoška obzorja 11 (2002), št. 2, 23–35. Bednarska 2013 = Katarzyna Bednarska, Kdo naj dela, kdo pa skrbi za otroke?: spolni stereotipi v slovarjih, v: Družbena funkcijskost jezika: vidiki, merila, opredelitve, ur. Andreja Žele, Ljublja­ na: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013 (Obdobja 32), 35–42. Bešter 1997 = Marja Bešter, Raba poimenovanj za ženske osebe v uradovalnih besedilih, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 33, ur. Aleksandra Derganc, Ljub‑ ljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1997, 9–23. Furlan 2008 = Nadja Furlan, Negativni spolni stereotipi in predsodki v slovenski družbeno‑religijski sferi, Monitor ISH 10 (2008), št. 1, 61–76. Gabor 2007 = Peter Gabor, Sociolingvistične razlike med spoloma: ali stereotipi držijo?, Anthropos (2007), št. 3‒4, 117–152. Gorjanc 2007 = Vojko Gorjanc, Identitet: kreiranje u diskursu i konstrukcija u rječniku, v: Jezik i identitet: zbornik, ur. Jagoda Granić, Zagreb – Split: Hrvatsko društvo za primijenjenu lingvi­ stiku, 2007, 185–192. Jemec Tomazin 2007 = Mateja Jemec Tomazin, Stereotipi v slovenskem pravnem izrazju, v: Se- minar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 43: stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, ur. Irena Novak Popov, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/ tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2007, 36–44. Kendall – Tannen 2012 = Shari Kendall – Deborah Tannen, Diskurs i rod, prev. Marija Lovrić, Hrvatistika: studentski jezikoslovni časopis 6 (2012), št. 6, 185–198. – Iz: Deborah Schiffrin – Deborah Tannen – Heidi E. Hamilton (ur.), The Handbook of Discourse Analysis, Massachu­ setts – Oxford: Blackwell Publishers, 2001, 548–568. Korpus Gigafida 〈http://www.gigafida.net/〉, 17. 1. 2018. Kržišnik 1997 = Erika Kržišnik, Kdo govori kako, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kul- ture: zbornik predavanj 33, ur. Aleksandra Derganc, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1997, 45–56. Mikolič 2008 = Vesna Mikolič, Diskurzivna narava stereotipov in predsodkov ter soočanje z njimi v sodobni demokratični družbi, Jezik in slovstvo 53 (2008), št. 1, 67–77. Nastran Ule 2000 = Mirjana Nastran Ule, Temelji socialne psihologije, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 2000. Rozman – Holz 2007 = Tadeja Rozman – Nanika Holz, Slovar – sveta vladar?, v: Seminar sloven- skega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 43: stereotipi v slovenskem jeziku, litera- turi in kulturi, ur. Irena Novak Popov, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2007, 25–35. Sloleks = Slovenski oblikoslovni leksikon 〈http://www.slovenscina.eu/sloleks〉, 17. 1. 2018. Skubic 2005 = Andrej E. Skubic, Obrazi jezika, Ljubljana: Študentska založba, 2005. SSKJ 2000 = Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: DZS, 2000. SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, Ljub­ ljana: Cankarjeva založba, 2014 〈http://www.fran.si/130/sskj‑slovar‑slovenskega‑knjiznega‑ ‑jezika〉, 17. 1. 2018. SSSJ 2016 = Sinonimni slovar slovenskega jezika, Ljubljana: Založba ZRC, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2016 (Slovarji). Stabej 1997 = Marko Stabej, Seksizem kot jezikovnopolitični problem, v: Seminar slovenskega je- zika, literature in kulture: zbornik predavanj 33, ur. Aleksandra Derganc, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1997, 57–68. 43Jezikoslovni zapiski 24  2018  1 Stabej 2007 = Marko Stabej, Jaz v nas: nekaj tez o jeziku, identiteti in jezikoslovju na Slovenskem, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 43: stereotipi v sloven- skem jeziku, literaturi in kulturi, ur. Irena Novak Popov, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2007, 13–24. Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, četrta, prenovljena in razširjena izdaja, Mari­ bor: Obzorja, 2000. Vidovič Muha 1997 = Ada Vidovič Muha, Prvine družbene prepoznavnosti žensk prek poimenoval­ ne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 33, ur. Aleksandra Derganc, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slo­ vanske jezike in književnosti, 1997, 69–79. Vuk Godina 1995 = Vesna Vuk Godina, Drugost ženskega pogleda ali zakaj nisem feministka, Delta: revija za ženske študije in feministično teorijo 1 (1995), št. 1–2, 52‒70. Zupan 2013 = Jure Zupan, Pomenska mreža slovenskih glagolov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013. summaRy Women Don’t Say Anything Important: A Corpus Linguistics Analysis of a Stereotype This article starts with an overview of sociolinguistic research about language and gender mainly from the English‑speaking environment, based on extensive studies. Relevant lin­ guistic studies on the issue of gender in language are discussed, and the topic of linguistic stereotypes in Slovenian is introduced. A linguistic corpus analysis is presented with the purpose of examining the stereo­ type Women don’t say anything important. The methodology of the study was based on the analysis of a selection of 102 Slovenian verbs of saying from two dictionaries. A search in the corpus Gigafida and in the lexicon of word forms (Sloleks) was carried out to yield all occurrences of selected verbs, and separately for their feminine participles in -la and masculine participles in ­l. The results of the analysis of the total number of occurrences (24,963) of the ten most frequent verbs with the meaning of ‘foolish stupid, empty talk, less important speech’ show that only 11% (2,750) of their forms are attributed to women, whereas 14% are attributed to men (3,505). These results do not confirm the stereotype, but instead show that foolish talk is mostly attributed to men.