Športni in potniški promet na Ljubljanici
Že dolgo časa se sprašujem, kako bi naša Ljubljanica postala plovna vsaj od Špice pa do »Šentpetrskega mostu«. Mor-da boste vprašali, kako to mislim. Po mo-jem, kar se da enostavno.
Na tej relaciji bi se lahko uvedla redna proga za potniški promet, ki bi potekala od Trnovskega pristana na levetn bregu in Špice na desnem bregu pa do »Šentpetr-skega« mostu, kjer bi bilo pristanišče le na levem bregu Ljubljanice. Na Špici in pti »Šentpetrskem« mostu so stopnice že na-rejene. Treba bi bilo postaviti le pomol za vstopanje in izstopanje. Nekoliko bolj za-motana, toda izvedljiva, bi bila postavitev pristanišč nekje od Šuštarskega mostu pa do Tromostovja. Tu bi zaradi živilskega trga, uradov Skupščine mesta Ljubljane in Magistrata na eni ter Križank, Narodne univerzitetne knjižnice, Akademije za glasbo, Univerze Edvard Kardelj in Slo-venske Filharmonije na drugi strani, mora-lo biti pristajališče. Tudi tu stopnice že obstojajo, le da so strme. Nabaviti bi bilo potrebno zaenkrat vsaj dve ladjici, ki bi se stilno prilagajale pročelju Ljubljanskega gradu in stavb stare Ljubljane in ki bi lahko sprejele do petdeset potnikov, upo-števajoč tudi prtljago.
Ta rečna proga, če tako rečem, bi se lahko vklopila k združeni delovni organi-zaciji INTEGRAL DO Mestni potniški promet ali pa k ljubljanskemu turistične-mu pojdetju MAGISTRAT. Osebno sem prepričan, da bi bila ta proga rentabilna tudi v zimskem času.
Finančna sredstva za realizacijo te zami-sli bi morda prevzeli že omenjeni delovni organizaciji. Morda bi jih pridobili s poso-jilom, morda bi to investicijo plačali iz sredstev samoprispevka občanov ali iz sredstev za sanacijo Ljubljanskega gradu. Morda bi prisluhnile k temu tudi delovne organizacije, ki bi vsaka po svojih močeh prispevale finančne sredstva ali material. Kot vidimo, možnosti je veliko, čeprav je povsod v ospredju še tisti negotov MOR-DA. Vendar mislim, da bi večina prebival-cev Ijubljanske regije to zamisel sprejela. S
tem bi Ljubljana pridobila delno podobo, ki jo je nekdaj že imela. Lepotni biser pa bi kaj kmalu zablestel in pridobjl na vre-dnosti tudi izven naših meja.
In, če si smem sposoditi še misli tovariša Cirila Staniča, ki se s prispevkom v Naši komuni z dne 9. junija zavzema za obliko-vanje starega mesta in Ijubiteljev vseh zvrsti vodnega športa, bi bilo urejeno tudi pristanišče na levi strani Ljubljanice, to je v Trnovskem pristanu nasproti Špice, ki bi ga lahko uporabljali tako športniki kot tudi mestni promet.
Iz prispevka je dalje razvidno, da so se posamezne občine, krajevne skupnosti, ri-biči, lovci, kmetijci, gozdarji, športna druš-tva, družbene organizacije, območna vo-dna skupnost Ljubljanica-Sava, posamezni tozdi, gostilne in trgovine ter vrsta posa-meznikov, za to misel že zavzeli. Zato sklepam, da bi bile pripravljene tudi fi-nančno sodelovati.
In če bi se vsi omenjeni naslovi združili še s poprej naštetimi, bi bila finančna spo-sobnost še večja in zanesljivo dovolj velika za uresničitev predlaganih zamisli.
In kaj storiti? Tovariša Staniča prosim, da poskrbi, da prideta ti dve pismi na pravi naslov. Le tega pa prosimo vsi, da naj odgovori, kje so vzroki, če meni, da te misli niso izvedljive. Prepričan pa sem, da bi se dalo z malo zavzetosti tudi to izpelja-ti. Saj smo že veliko naredili, zgradili in obnovili. Pa tudi udarniško. Mar ni tako? ZVONE GRČAR