Natisov 15.000« 1 por ludje itev Bals; od (Oj jan red pfl krepK ma. „§lajerc" izhaja vsaki pelek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 Irone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko -l K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Aneriko pa 6 kron; I za druge inozemstvo se računi naročnino z ozi-rora na visokost pošt-nine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-itšlVO se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za '/» strani K 32, za '/« strani K 16, za "/» strani K 8, za '/;o strani K 4, za l,'„ strani K 2, za '/•• strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primemo zniža. T Stev. 6. V Ptuju v nedeljo dne 7. februarja 1909. X. letnik. cam. pa i Jy Vt Lažete! in! 2-80, rsta wald. Huda je beseda, ki jo na tem mestu izpre-igovorimo. I.ažeto, vi lažete! Kdo je to, kdo . Mi se ne bodemo skrivali in tudi ke ne bodemo vtikali na obraze. Ne, še enkrat povemo čisto javno in odkrito: Vi — vi lažete !... P r v a š t v o 1 a ž e ! In pod imenom prvaštvo" razumemo vse one ljndi, ki baran-tajo s »slovenstvom", kakor baranta judovski ar s svojo robo ali kočevar s svojimi po-len.iuami. Prvaštvo, — to je skupina tistih jttdi, ki si domišljujejo, da so smetana v posodi, edtem ko tvori po njih mnenju vse drugo ljudstvo le posneto mleko. Prvaštvo, — to je družba večinoma lepo oblečenih ljudi v cilindrih jn fraku, ki mislijo, da jim bode ljudstvo le zato Jroko poljubovalo, ker znajo tako lepo „Kje domov muj" ali pa »Lepa naša domovina" zapeti. aštvo, — to so gospodje, ki ti pripenjajo cro-plavo-bele trakove na prša, ki ti pa obe-icin tvoje žepe izpraznujejo in na tvoje ime ve delajo. Prvaštvo, — to je tista fina, s (slovenstvom" polakirana gospoda, ki pošilja silt svojo lastno deco v nemške šole, tebi pa d nemški poduk in te imenuje -izdajalca", ;o bi ti s tvojo deco to naredil, kar naredi a vsak dan z lastnim svojim otrokom; — to je tista gospoda, ki sili ,v imenu domovine" in ;vo kaj še vsega, da kupuje tvoja žena blago nje, pa čeprav je blago slabo in cena visoka; to je tista družba, ki te uči, da nalagaš krave svoje prihranjene krajcarje v zakotnih „po-bolu gojilnicah" brez garancije in brez rezervnega medtem ko bi lahko ta denar desetkrat Ije in koristneje in zanesljivejše v nemški kaši naložil; — to so tisti ljudje, ki zahte-vajo od ljudstva vse zaupanje, medtem ko opeharijo z vsakim svojim dejanjem to zaupanje juels-.va . , , Prvaštvo, oh Bog, napisali bi lahko mnogo, cele liste, ko bi hoteli označiti in oce-iti to, kar imenujemo s kratko besedo „pr-Bitvo". Prvaštvo, — to je začetek in k o-ec vse naše štajersko-koroške p o-i t i k e ! Prvaštvo, — to je prokletstvo eg a vbogega, pridnega, zapušče-e g a in zanemarjenega našega p n d s t v a! Vemo, dobro vemo, da nas bodejo za te esede imenovali .nemčurje" in „brezverce" in izdajalce" in .. Ktijalte" in ..propalice" in bogve vse. Ali s tem ne bodejo s p r a- 1 i resnice iz sveta! S praznimi psov- in surovo neotesanostjo se ne spravi re- loo. iz sveta, — ne, resnici se lahko glavo jodbije in vendar bode zopet oživela in zopet lapredovala in zopeš zmagovala ... In ta sveta, epol.itna, od vsakega poštenjaka priznana res- dca je: — da je s 1 o v e n s k o ljudstvo vno, izmozgano, izstradano, o p e- , rje no! Ali krivo je temu izmozganja in |peharjenjn edino brezvestno prvaštvo. Da, da, — veliki, milijone in milijone bro- ječi narodi so že propadli in poginili vsled ne- možr.osti in brezvestnosti svojih voditeljev, svo- prvakov", — in ravno tako bode pro- oarji t sito vo padlo in mora poginiti slovensko ljudstvo, ako se ne bode otreslo svojih p r vaški h pijavk, svojih krvoločnih izkoriščevalcev. To je prvaštvo! * * * In — vi lažete! Temu v prejšnih stavkih razkrinkauemu prvaštvn smo vrgli besedo v okraz, da — laže! Seveda, seveda se nam bodejo ti devetkrat modri modrijani smejali — in nas bodejo ti ljudje, ki so za »slovensko stvar" navdušeni, dokler se ne tiče to navdušenje denarnega žepa, zaničevali in tudi proklinjali. Ali vse to ne pomaga nič. Veliki učenjak Galileo Galilei je moral v sili preklicati svoje znanstvene nazore. On, ki je v znanstvenem prepričanju že pred stoletji tisto učil, kar je danes pribita resnica, on se je moral pokoriti pred Ijadmi, ki niti pošteno brati in pisati niso znali, ker bi ga drugače po srednjoveškem receptu živega sežgali. Za trenutek je bila resnica premagana, ko je Galileo svoje preprjčanje_zatajil. Ali ko. je ta veliki učenjak na smrtni postelji ležal, povedal je zopet, da ima prav in izpregovoril je krilato besedo: E pour si muove ... Iz smrtne postelje učenjakove se je dvigala zopet resnica in pokazala, da živi in hoče živeti in mora živeti . . . Zato pa se mi tudi ne bojimo resnice in izpregovorimo jo, pa — če vse vrag vzame. Resnica nad vse, to nam je geslo! Kaj bi proti temn geslu smešno lajanje vaških psov? Resnica nad vse, — in kdor ni za ta program, naj odide v tabor — lažnikov . . . Vi lažete... Prvaštvo laže! To besedo zakličemo i danes zopet iz novega svojim nasprotnikom v obraz. Lahko bi napolnili knjige z dokazi naše trditve. Da, celo knjige in debele knjige bi bile, ko bi popisali vse laži naših prvaških nasprotnikov. In pri temu pozabimo celo v krščanski ponižnosti na prvaške laži in na obrekovanja, ki se tičejo naših oseb. Kajti nam se res ne gre za osebe, temveč za stvar. Pljunki na naše osebe nas ne zadenejo, — blato, katerega mečejo na naše osebe in ža-libog tudi na naše družine, — kajti pred pr-vaškimi obrekovalci nimajo niti žene in otroci miru .— to blato pade na prvaštvo nazaj. V javnosti in v javnem življenju pa se gre v prvi vrsti za laž, ki se tiče vse te javnosti. Torej laž, ki se tiče vsega prvaštva, — laži, s katerimi se borijo vse celotne prvaške stranke. Te laži razkrinkati in pokazati in njih vpliv onemogočiti in jih ubiti, predno zamorejo kaj škodovati, — to smatramo za svojo nalogo, ki pa je obenem tudi naloga vseh poštenih ljudi. In teh laži v prvaštva, teh laži v prvaškem javnem življenju in hotenju in nehanju, v prvaških skupinah in strankah in društvih, — teh javnih laži je pač dovolj. Predaleč bi nas vodilo, ko bi jih vse ponavljali. Ali nekaj posameznih jih naj zopet omenimo. Desetkrat več teh prvaških laži bi lahko popisali, ko bi brskali recimo v zapisnikih devetletnega dela „Štajerca" in njegove stranke. Kar je. .,Štajerc" in kar je njegova polagoma rastajoča in se razvijajoča stranka prvaških laži odkrila, to samo ob sebi bi že napolnilo celo knjigo. Ali mi nimamo pro- stora v našem v vsakem oziru potrebnem-listu, da bi se z vsem tem popečali. Zato naj iztrgamo le par prvaškim lažem krinko raz lic! Kdor ima oči, naj gleda, kdor ima uho, naj posluša: evo prvaške laži! 1. Prvaške stranke — in sicer vse, naj se imenujejo potem klerikalne ali liberalne, — na-glašajo med kmetskim ljudstvom vedno in povsod, da so dobro »avstrijanski", da ljubijo „av-strijsko domovino", da so ,avstrijskemu cesarju udane" itd. itd. — Vse to je laž! Kajti res je, da imajo vse prvaške stranke v svojem programu točko, da hočejo razkositi in razbiti to avstrijsko domovino, da hočejo združiti slovenski del Štajerske, Koroške in Primorske s Kranjsko, Hrvatsko, Srbijo itd. v eno skupno Jugoslovansko državo." Ko bi prvaki to odkrito priznali, bi se jim k večjem reklo, da so — politični norci, katerim se pametni človek k večjem smeje. Ali ;ker prvaki ta svoj cilj skrivajo, zato jim lahko v obraz zakličemo: Vi lažete! — Vi prvaki. lažete! Vi lažete. ko se delate za dobre patriote, medtem ko ste navadni sovražniki lastne svoje domovine. Vi lažete, ko hrepenite po me-dajlah in križcih avstrijskih, medtem ko si želite uničenje našega cesarstva. Vi lažete, ko vohunite za italijansko .iredento", medtem ko sami niste nič boljši. Vi lažete, ko se pustite imenovati za ces. kralj, hofrate, medtem ko izpostavljate ob 60 letnici cesarjevega vladanja sliko srbskega srarkolina Jurčka. Vi lažete, ko pravite, da se borite za ^slovensko domovino, medtem ko vpijete „živio Srbija!" ... Ko bi bili vi prvaki pošteni, povedali bi odkrito: mi nočemo živeti v Avstriji, mi si želimo združenje s srbskimi kraljemorilci in črnogorskimi tatovi ovec. Tega odkritega, čeprav veleizdajalskega poguma vi prvaki nimate. Zato — lažete! 2. Vi prvaki hujskate ljudstvo, da ne sme svoje otroke v nemške šole pošiljati, da ne smejo njegove žene v nemških prodajalnah kupovati, da ne sme ljudstvo svoj denar v nemških denarnih zavodih nalagati, da ne sme z Nemci ali Nemcem prijaznimi ljudmi občevati, da ne sme nemške ali napredne časopise citati, — sploh z eno besedo, da je vse škodljivo in nevarno in strupeno in pogubljivo, kar je nemškega aH kar le diši po nemškem ali kar je le nemštvu naklonjenega . . . Dobro! Prav dobro! Res pa je, da vsi vrhovni voditelji prvaštva svojo deco v nemške šole pošiljajo! Res je, da nikdo ne more biti prvaški voditelj, ako ne razume nemščine. Res je, da mora tudi najbolj zagrizeni prvaški trgovec pri nemških tovarnarjih kupovati, ker slovenskih fabrik ni. Res je, da so v naših pokrajinah edino nemški denarni zavodi popolnoma zanesljivi, medtem ko so prvaške posojilnice večidel navadna sleparija. Res je, da so slovenski hofrati postali to le z nemško pomočjo. Res je, da bi vsi prvaški nčitelji in uradniki in duhovniki še dandanes krave pasli ali gnoj kidali, ko bi »nemško ne znali." Res je, da plačujejo na Avstrijskem Nemci največ davka. Res pa je tudi, da plačujejo Nemci,največ davka celo na Kranjskem, ki je gotovo popolnoma od prvakov podjarmljena dežela. Res je nadalje, da se je pametno, razumno kmetijstvo na Sloven- skem razvilo edino potom nemških knjig, nemških učiteljev in sploh nemške izobrazbe. Res je, da je vsa industrija, kar se jo nahaja na Slovenskem, večidel v nemških rokah. Res je z eno besedo, da so nemški trgovec, nemški industrij ec, nemška šola, pravi učitelji slovenskega ljudstva. Da, učitolji na oni strani in denarni zalagatelji na drugi strani! Kdor tega ne prizna, ta — laže, ali pa — je bolan, v glavi, na možganah bolan. Vi 1 a ž e t e! Rekli smo že v začetku teh vrstic, da je beseda huda. Ali za to se ne smemo brigati. Kajti ves naš politični boj, vse naše gospodarsko delo, vse naše delovanje in hotenje v javnosti nam dokazuje z vsakim dnevom, da se ne gre več zato, da bi — skrivavnice igrali. Prvaki se lahko med seboj prepirajo, češ da je eden ali drugi bolj ali manj ..mlačen" v narodnostni gonji. Ali vsi, vsi prvaki — lažejo. In tej brezvestni laži, ki je že toliko nesreče povzročila, mora biti enkrat konec. Kdor ima le iskrico sočutja za to zanemarjeno in izprešano ljudstvo, nam mora pritrditi, ko pravimo: Proč z lažjo, proč z obrekovanjem i n, d v .o-j.no moralo! Ali smo ■fbj' ali" pa to'. Proč''—" šk o d 1 j i v k a laž! Politični pregled. Med Turčijo in Bulgarsko postajajo razmere vedno bolj napete. Na obeh straneh se oboro-žujejo in bati se je resnejših konfliktov. Vzrok nasprotja tiči, kakor znano, v tem, da je bivši bolgarski knez odložil kneziški in sprejel kraljevski naslov. S tem je raztrgala Bulgarija zveze s Turčijo, do katere je stala doslej v nekakem podaniškem razmerju in kateri je morala tudi gotove doklade plačevati. Turčija zahteva zdaj od Bulgarije večjo odškodnino in sicer je zahtevala najprve 150 milijonev frankov. Kakor se poroča, hoče pa Brdgarska le 82 milijonev plačati. Ni torej izključeno, da bode prišlo na Bal-kanu vkljnb avstrijsko-turškemu sporazumu do prelivanja krvi. Iz Levanjc v pesnički dolini. Mnogo se je pisalo od ptujskega okrajnega zastopa, in pi-ed-baciva se mu da velike doklade nalaga in dolgove dela. Koliko koristnega za okraj je pa storil od tega se ne govori. Kdor ima možgane v glavi, mora spoznati, kaj je okrajni zastop po njegovem načelniku Ornigu v 4 letah napravil. To je kratki čas in ako se premisli, da poprejšni okrajni zastop vsih 18 let njegovega delovanja ni nič in današnji pa v prid javnega prometa toliko storil, da mora vsak in največji sovražnik •Wipri^^'iminjegovemnfioAlwilun-Ornigiu v srce hvaležen biti, da se je toliko v i letah napravilo. Le z delom se kaj doseže; koliko dela so dale ceste, kolikrat se je vozil g. Ornig in žrtvoval čas in denar, da se je vse v redu izvršilo. Hvaležni smo okrajnemu zastopa in njegovem načelniku Ornigu, da je okrajno cesto skoz Velovlek, Levanjce in Destince po lepi pesnički dolini zgotovil in da imamo dobro zvezo na vse kraje. Dolgo lot smo prosili in čakali za to cesto, pa še le gospod Ornig se je usmilil čez naš kraj in potrebne korake storil, da se je naša težko pričakovana želja spolniia. Koliko koristnega se je v ptujskem okraju za javni promet pod današnjim okrajnim zastopom storilo, poglejmo na desno ali levo stran Drave. Poglejmo si novo okrajno cesto v vrbanjski fari skoz Janžovce, .Tiršovce, katera dalje v Ragoznico k sv. Rupertu lenarčkega okraja pelja, leta in leta prosijo prebivalci kmečkega okraja za to cesto, ali le pri obljubah je ostalo. Lansko spomlad je ptujski okrajni zastop svojo progo zgotovil in še le ko so lenarški prebivalci, lenarški okrajni zastop hudo nadlegovali in dregali, so začeli nekaj od ptujskega okraja naprej proti sv. Rupartn delati, ali kaj, nekaj blata so nakopali na cesto in joj kaka bo tista ko bo spomlad ali deževno vreme nastalo. Ptujska cesta je ravna kot železnični tir in veselje je po nje potovati. Kmet rad doklade plača, samo da se dobro in varno vozi. In zdaj ko so se potrebne ceste zgradile, zdaj lažejo in obrekujejo prokleti prvaški rogovileži na najnesramnejši način okrajni zastop in hočojo ljudstvo razburiti in kar je svitlega očrniti. Sramota za tako hujskače. Zdej bo se ljudstvo od teh Judežov lovilo, vse se jim bo obetalo, pa se ne bode vjelo v te hudičeve zanjke. Zakaj se pa bo ljudstvo lovilo? Volitve za okrajni zastop se bližajo. Tedaj pozor, ne pustite se kmetje zapeljati od rogovilskih prvakov in premislite, kaj dobrega je današni okrajni zastop pod vodstvom njegovega trudopolnega velezaslužnega načelnika Orniga storil in bodomo mu iz srca hvaležni za vse. Ljudstvo pa se naj zdrami in pri prihodnjih volitvah, katere se bodo v kratkem vršile, današno voditelje okrajnega zastopa, kateri so najzvestejši in odločnejši naprednjaki izvolili. Ne ndajmo se prvakom! Iz Domave. Prihodnjo nedeljo namerava biti tukaj prav izvanreden dan veselja. Prirediti se misli namreč v šolskem poslopju (! !) nek »teater" ali bolje rečeno sejem zastarelih devic. Zbrale so so namreč nekatere device, ktere so že zdavnej prokoračile postavno dobo mladih let, ter jih je prednica nekako tako-le nagovorila: Drage tovarišice, dosedaj sem še zmiraj imela tolažilne besede za vas in upala, da se vendar v kratkem kteri mladenič ktere od nas usmili; ker"pa"ee«i»šenk'i.v«dnonboljxprabliižujes'-.br8»ida bi kdd za ktero vprašal, napravimo sejm, saj se tedaj sejmi že za vsako sorto napravljajo, da se tem ložje izpeča zastarelo blago, ter to ljudem naznanimo da bo ;„teater"; na ta način privabimo mnogo oseb, kteri bodo naše vitke postave in našo spretnost občudovali, ter je na ta način mogoče da lahkomiselne mladeniče spodlezemo, kteri se za mlajše boljše brigajo kakor za nas. Naglas sem se pri zadnjih besedah zasmejal, ter jih s tem opozoril, da sem vse slišal; in huda bi mi predla, ako bi jo še v pravem časn ne odkuril. Mislil sem pa: Srečen fant, srečnejši še mož, kteremu bo žena pri najslabši volji ,, teater" zašpilala! Cirkovce - Strasgonjce. Dopisniku v „Slov. Gospodarju" •/ dne 14. jan. štev. 2, naj ho po-vodano, da tisti dvojezični poštni pečat. kakor on piše, je kar črez noč izginil; najbrž ga jo on ukradel, ker ve da je črez noč izginil. Na drugi dopis „Slov. Gospodarja" z dne 21. jan. štev. 3 pa se mu zagotavlja, da je še škoda za onega Waldhausorja, ker ko bi njega no bli zaprli, bi on vse dolgove P.......ov katere imajo pri raznih obrtnikih iztirjal. Heil narodna šikolj-ska požarna hramba z nemško komando! Veržej. Komaj jo izšla druga štev. „Slov. Gospodarja", je dopisun sramotno napadel nas naročnike in naš kmečki list »Stajerc" in je očital, da si mi lahko za manjši denar kupimo drug časnik. Mi si naročimo časnik, katerega si mi hočemo in kateri je nam v korist, in ne beračimo za denarje, kakor vi in vaš dopisun. Za vas vsako nedeljo pobira po cerkvi g. župnik in potem s tistimi, denarji gozdno škodo plačujete. Dalje se je pohvalil dopisun,"kak ste se pokazali pri veselici dne 3. t. m. Vi ste ta dan imeli gledališčno igro, in dobro sta pokazala dva fanta vašo sliko, ko sta se za nevesto pretepala v Rozmanovi krčmi. Dalje je pohvalil dopisun diletantinjo Juliko Seršen, kako je v Rozmanovi krčmi pobirala za obmejne Slovence. Vi imate „obmejno Slovence" ki- sta že 10 let dolžna občinskemu predstojniku kovaško delo. Molčite, dopisun, in ne govorite, kako bi radi posojilnico ustanovili in celo naše tržanstvo ob beraško palico spravili. Vi imate posojilnico prvo v Rozmanovi krčmi in drugo pri Alojzu Fekonji. Vaši advokati dobro pobirajo v vaših posojilnicah od vas denar in posebno pa vaš šribar, kadar k vam na koline hodi in svoj trebuh napolni da vam potlej pod nos fige kaže. Opazovalec. Sv. Marjeta Opij. Ako hočeš od daleč ptička spoznati, moraš ga slišati peti. Tudi v št. 6. od 13. januarja 1909 „Naše straže" je neki ptiček skoval in zapel pesem o podpisanemu. Predba-civa mi da ponemčujem Marječane. Kak se moti! Ponemčujem ne, a podučujem jih na njih željo v teli jim potrebni, a dopisunu zoprni nemščini. Kar se tiče dragega mi umrlega tovariša g. Goloba ne izgubim besede. Sram bi me pač bilo, ako bi se mi bilo mesto nadučitelja pod takimi okoljščami podelilo, kakor se je podelilo mesto dopisunu „Straže". Si se ti nesramni, podli ob-rekoralec na to pri tvojem omenjenem spominu na tvojo preteklost tudi spomnil ? Če bodem, ako ne miruješ, v prihodnji štev. jerca" jaz eno zapel, da bodejo MarječaniJ^ strmeli. Butec si le moj dragi dopisun. Š taka ne more biti narodna, a | onk se it ya^ki vršiti na narodni podlagi. Kar .so tiče poučevanja ei pa prebeda.-st. da bi ti sodil. Kar si kvasil o nemškem pozdravu je Dobre taka laž in oslarija, da se ti vse marječke kn vaške smejijo. To ne oblije rudečica? Vedi pa da ias' Plajbc sinčka, katerega materin in očetov jezik je m gobi ški in pri katerem se znaš tudi ti še luujji, z nemščine. Ker piši« o veronauku vedi. tla s paziti pred c. kr. komisijo naredil skušnjo za vanje verouka in da sem torej zmožen tej stroki poučevati. Tikoč se predpisovanji nih ur kaplanu, pa tebe ne bodem vprašalJ je moja dolžnost kot nadučitelj. Kajti tudil se ne bojim nobednega kaplana. Jezi ta sem pisar občino Pociova. Dol.ro vem, kara vri, | taco moli! Po (lova ti je prenaprorina. hbij i poved Fantič le jezi se! Me veseli! V marječki oij£rnen-pisave ne prevzamem, ker sem slišal v t;.; ,lepem" redu se vse nahaja. Kar se tiče n« Jjq jc ga časa vedi, da ga znam bolje porabili v ko zopet, občine in samo svojo kakor ti - ki te je k v;m r prva briga. Aug. Achitsch, nadučitelj prizjd" lUBldi, od Košuto ležijo visoke Šele. Blizo Mažeja je postav-Ijeo štand nekega .žrebljarja", ki črno-prvaške »žieblje- kuje in jih pri vsaki priložnosti svojim prijateljem v glavo zabija. Smarjeta je tudi malo na griču postavljena. Zraven nje stoji črn vrh. ljubi »Stajerc" to ti pa vendar ne morem povedati, jeli Smarjeta ob času državnih volitev onemu vrhu ali pa župniku na ljubo — v ve-črno volila. Tudi to mi ni znano, kdaj ! bo Jozijev Ratislav z ljubljanskim mešetarjem zojet v Šmarjeto priromal, da bosta z Metodovim grošom — prvaški otroški vrtec k farovžu prizidala. Ljubi »Štajerc". danes poglejmo še v Glinje. Ta vas bode. kmalo beli »Iblani" podobna, saj že polagajo po ulici kamenita tla — le tako naprej — občina pa se joka, ker so naredili prvaki velik nepotreben dolg, — Šolo so pa tudi tako popravili, da ima zdaj napis ,ljudska šola". Ljubi ,Štajerc" ali bi ne bilo bolje, da bi Glinjčani le »V o 1 k s s c h u 1 e" postavili? Ne, ni tako! Ako bi Glinjčani »ljud-8ke šole" ne imeli, potom bi se tndi »v i s o k a p r v a š k a š o 1 a" na Trati kmalu podrla. — Starejši spijo in spijo v prvaštvu in mislijo, da so srečni, ker imajo samo »Ljudsko šolo" in ne tudi »Volksschule". Njih odrasli otroci jih bodo pa vendar zbudili, ker bodo občutili, da je bila sedanja prvaška gonja slovenskemu narodu le velikanska sleparija. Prihodnjič dalje. Sv. Marjeta v Rožni dolini. Pomolzliso na dan Sv. Štefana naše modernjake doktor Miiller in njegovi prijatelji in lepo svoto denarja iz naie občine, odnesli. Kšeft mora tej gospodi že zelo slabo iti, da so prisiljeni bili na naše strme gore priti ovce striči. Temu se ja ni začuditi, saj so ljudi v Glinjah in na Trati od svojih ljubili »bratev" že tako izprešani, da z nobeno prešo ne dobijo več vinarja od kmeta. Seveda za lep denar gospodi tudi na gore plezajo, in dobri pastirji že vejo kje so še morebiti kake neostriženc ovce. Zakaj so prišli ti gospodi po naših strmih klancih? Rekli so svojim pobožnim poslušalcem, da je pri nas ustanovitev Ciril- in Metodovega društva »silno" potrebno in pravili so nam tudi v kaki čudni bedi so njih »bratci" na Kranjskem. Kaj hoče to društvo doseči ? Pravijo nam ...slovenske šole"! Dobro! Mi pa pravi™, na to: ali so .slovenske šole V resnici potrebne, naj jih nam potem dežela ali pa država da, saj moramo mi kmeti dovolj dače in umlog za šole plačevati, če pa te šole niso potrebne, nam pa tudi ni treba denar iz žepa pobirati in za. dohtarje ali pa druge mlade hecarje skrbeti. Mi vprašamo naše modre glave, ki slovensko šolo hočejo: Koliko naših ljudi je šlo svoj kruh na Kranjsko iskat in je potrebovalo ta novi slovenski jezik, katerega vi hočete našim otrokom naučiti? Povejte nam to, in potem bomo mi vam tiste našteli, kateri so z vašo zaničevano nemščino svoj kruh prislužili. Če moje otroke dam nemško se naučiti, še ni treba zavoljo tega moj materni jezik in mojo mati zaničevati ali se nje sramovati, pa jaz mislim da smo mi stariši dolžni naše otroke tisti jezik dat se naučiti, s katerim bodejo bolj lahko skoz življenje prišli in da njim ne bode treba tako trpeti, kakor moramo mi. Seveda za kranjske dohtarje v Celovcu je dobro, če nobeden ni vešč nemščine, ali kaj hočemo tisti drugi početi, ki moramo naš kruh po svetu iskati? Bojo nam, če enkrat pridemo v revščino tisti ki zdaj tako lepo okoli naših žepov hodijo, morebiti pomagali? Gotovo ne, siromaka nobeden ne pozna! — Tri bistre glave iz naše občine so temu društvu po 20 K darovale! Prav, če ima nekdo preveč denarja, naj ga odstrani! Mi smo samb radovedni, koliko bojo ti možaki darovali, če . bo prišel »usmiljeni brat" za bolnike aH pa kdo izmed naših domačih ljudi pobirat za revne šolarje. ali za druge domače siromake. če dajo za tujce po 20 K, bode za domačine gotovo ..fufcgar" padel! — Šmarječani! če pride Čopičov Folti pobirat in plaziti okoli vaše tošnjc, povejte njemu naj im; najprej med tiste dohtarje ki od naših denarjev živijo in katerem se 20 K ne bo poznalo. Mi kmeti smo sami taki reveži da srno sami najbolj kake podpore potrebni! če pa hoče kdo v resnici kaj dati, naj položi ta dar našim domačim siromakom na oltar, in ti bodejo njemu več hvale vedli, kot tisti, ki nas samo poznajo, dokler nas potrebujejo! Jesenice na Gorenjskem. Osemrazrednico slovensko ljudsko šolo zahtevajo Jeseničani, z katero jeseniško univerzo bo pa teško kaj. \sled tega si je dovolil okrajni šolski svet razpisati ogledno komisijo na dan 28. januarja t. 1. Da bi Jeseničani Savčanc na lim spravili in jim usta zamašili, so predlagali pristni jeseniški politiki. znani dr. Kogoj, fajmošter Zabukovec, krojač Čebulj in pa penzijonirani poštar iz dežele Lojze Schrey, da se naj nova osemrazrednica zgradi med Jesenicami in Savo, tedaj tik Save na parcelah, katere 60 lasfc kranjske obrtne družbe. Ker imamo na Savi dve tretini šolskih oirokji.iso > nami hoteli" .gospodje,, ja.-JesaniCi, dqbjp srce pokazati, s tem da nam hočejo napraviti novo šolo na meji industrijskega kraja Sava reete Jesenice-Fužine! Pa glej, kako so nas ti gospodje za nos potegnili! — Ko smo prišli na imenovani prostor, kateri ima pač najlepšo lego za šolo v celih Jesenicah, so nam gospodje hrbet pokazali in zahtevali, da se mora nova šola na Žalah zgori Jesenic zgraditi!! — Pa kaj se, državni inženir jim je prečrtal ta njih program s tem, da je spoznal prostor na Žaleh kot popolnoma nesposoben za šolo, vsled tega so so gospodje modrijani do celega blami-rali! Ko je naš občinski svetovalec Anton Pon-gratz previdel, da so gospodje iz nas samo šalijo, ker je sedaj predpust, je potegnil ojstri meč in zahteval, da naj vlada še letos že nam pred 5 leti dovoljeno in pravomočno postalo 4 razredno šolo na Savi zgradi, katero šolo so nam Jeseničani samo na umetni način do danes zabranili. Velika neumnost in bedarija bi bila, da bi se mi, kot največji davkoplačevalci, vedno morali pustiti teptati od Jeseničanov in predpisovati,. kaj da imamo v raznih potrebščinah ukreniti!!? Časi so minuli, panslavisti, in še lahko tisočkrat napravite Šuštarja ali žnidarja za jeseniškega regenta, s tem nas še ne boste pod klop spravili, imamo še druge gospode na strani, kateri več vedo, nego Vi! — Kaj bode še v šolskemu vprašanju ukrenil naš svetovalec Anton Pongratz, to je še tajno, a toliko Vam še danes lahko povemo, da iz Vaše moke ne bo nič kruha. Šola bo tam stala, kamor jo bodemo mi postavili! Capito? Pa še nekaj, gospod fajmošter Zabukovec. Vi nas v Slovencu vedno z nemškutarji pitate, to je od Vas tako puhlo in podlo, da je vse graje vredno, to tudi Vaši politiki prav nič pomagalo ne bode, ako ste Vi kranjski Janez, je drugi še tudi lahko kranjski Tone! — Pa v tem oziru se pač ne bodemo z Vami pričkali, zapomnite si pa, da Vas samo še nemška politika na Jesenicah drži. Nemec je imenoval slovenskega krojača za regenta na Jesenicah, Nemec je zgradil tovarno na Savi, Nemec daje še do danes kruh slovenskemu delavcu na Savi in skozi Nemca je tudi Vaša mošnja bogata postala na Jesenicah. Da bi bilo le še veliko Nemcev podjetnikov na Kranjskem, potem bi se v Ljubljani malo voznih listov za Ameriko prodalo. Ako Vam pa ni všeč da slovenski delavec na Jesenicah nemški kruh je, se tem tudi lahko kmalo odpomore! Mislimo da nas zastopite! Danes teden na svidenje! — Več slovenskih delavcev na Savi. Slike iz Brežic na Savi. i. Brežice, — kraljestvo novega odrešenika štajerskih Slovencev, velemodrega in velekoraj-žnega dr. Ivana Benkovič! Lepo mestece, prijazno in čedno, da je veselje. Sicer ležijo Brežice na trojni meji: Štajerska, Kranjska in Hrvatska se dotikajo tukaj. In vendar ni bilo doslej v Brežicah ničesar čutiti o prvaškemu hujskanju, ki ga razširja Kranjska v sosednih de- želah, kakor razširja gnila bula smrad v svoji okolici. Tudi ni bilo v Brežicah še ničesar čuti o udomačenju hrvatskih razmer, o zatiranju enega Khuen-Hedervarvja ali barona Raucha, o korupciji v javnosti in javnih zastopih. Z eno besedo povedano: razmere v Brežicah so bile doslej •— štajerske, to se pravi: poštene, odkrite, prijateljske . . . Ali privandral je iz Kranjske možic, ki je hotel v svoji pogumnosti kar čez noč te razmere predrugačiti. Ta možic je sicer v svoji mladosti prisegal, da »postane lahko vse, samo klerikalec ne". Ker pa je klerikalstvo jako pametna struja, ker se klerikalno »prepričanje" imenitno obrestuje, zato je postal i ta kranjski možic — prvaški klerikalec. Ime tega možica je — dr. Ivan Benkovič, advokat, državni poslanec in bogve kaj še vse. Dr. Ivan Benkovič je prišel torej v Brežice in čutil v sebi nakrat nalogo velikega reformatorja ter odrešenika. čutil je nakrat v svojih prsih, podobnim kurjim prsam, nagon k pomoči. Vedel je nakrat, da sicer njegova advokatska pisarna ne stoji posebno dobro, da bi ji pa morda ne škodovalo, ako bi postal on — vodja in odrešenik slovenskega ljudstva. Tako je pričel mali prvaški advokat dr. ..Benkoyic V, ,B/ežjcah ,.svojo , politično in .splqb javno »karijero". Tako ni bil več znan kot imetnik precej klavrne odvetniške pisarne ali pa ženin gospice natakarice, temveč kmalu je zaslovelo njegovo ime tudi kot ime voditelja »svete slovenske stvari", „čiste katoliške vere" in »kmetskegaprograma". Da, da, — Benkovič je postal nakrat patentirani slovenski rodoljub, vzorni katoliški kristijan in vneti zaščitnik kmetov. Mi smo celo prepričanja, da bi slovensko ljudstvo že davno poginilo, da bi katoliške vere že davno ne bilo in da bi kmetje že davno iz zemeljskega površja izginili, ko bi — dr. Benko-viča ne bilo. Ali hvala Bogu, on je prišel, on, ON je prišel in vse je zato rešeno. Celo Ben-kovičeva »karijera" je s tem rešena . . . Gospodine dr. Ivan Benkovič je imel sicer pri vsemu temu precej smole. Semtertja se mu je kaj neprijetnega zgodilo. Postal je sicer državni poslanec po milosti kaplana dr. Korošca. Ali prijelo se ga je tudi neprijetno ime — doktor Cvenkanič, ki mu ga je dalo kmetsko ljudstvo. In celo pasji bič mu je zažvižgal okoli ušes, — pasji bič, ki ga je držala slovenska roka .. . Ta dr. Ivan Benkovič postal je torej prvaški odrešenik v Brežicah in sploh v celotnem brežiškem okraju. In ako pustimo vso šalo ob strani, moramo odkrito reči: If e n k o v i č e v a politika temelji v najbolj brezobzirnem hujskanju in zatiranju, vsa njegova politika ni nič druzega, nego grdo zaničevanje postav, grda — strahovlada. Tej..strahovladi, prvaka/.dr.,iBonkovjča., metra biti enkrat konec: njegov terorizem se mora zlomiti, njegov vpliv mora ponehati. Do kazati se mora enkrat vsej javnosti, da tudi Benkovič ni , prost postavnih kazni, da se ima i on po zakonu ravnati, da ima sam dovolj masla na glavi, ki se mu kar po obrazu cedi, ako ga zadene le žarek solnca. Iz tega stališča smo se odločili, da prinesemo vrsto člankov, v katerih bode objavljena vsa zgodovina, vso stanje in vse posledice brezvestne Benkovičeve gonje. Hočemo torej enkrat pošteno pomesti. In ako bi to ne pomagalo, našli bi še druga sredstva . . . " II. Najhujšo jezo ima dr. Benkovič proti brežiški policiji, zlasti pa proti njenemu vodju g. Kari Schalonu. V trenutku, ko je bil dr. Benkovič izvoljen za poslanca, si je pač mislil, da bode odslej s svojimi podrepniki in zlasti z zapeljano prvaško mladino lahko delal, karkoli se mu bode poljubilo in dopadlo. Ali policija v Brežicah je stala vedno na stališču, da velja postava za vse ednako in da se mora vsacega nanjo opozoriti, naj si bode to potem kranjski rešetar ali pa državni poslanec. To je Benko-viča seveda grozno jezilo. Kaj pa mislite, — on, ON, je vendar doktor in državni poslanec, — on se ne bode oziral na to, kar odreja policija ali pa — Schalon. Pa mu doslej vendar ni nič 73 4 - pomagalo. Benkovič in njegovi pajdaši so se morali že opetovano prepričati, da velja zanje istotako postava, kakor za vse druge državljane. Benkovič je poskusil z raznimi, večinoma skozin-skoz zlaganimi interpelacijami v državni zbornici umazati mestno gospodarstvo in mestno policijo v Brežicah. Kdor ve, kako težka je ravno v Brežicah policijska služba, bode Bcnkovičevo postopanje gotovo obsojal. Kar je bilo v omenjenih interpelacijah popisanega, je bilo vse od začetka pa do konca zlagano. Benkoviča se seveda za te laži ni moglo za ušesa prijeti, kajti on je poslanec in kot tak — nedotakljiv, razven če se ga dotakne s pasjim bičom. Prijelo se je torej v prvi vrsti Benkovičeve pajdaše in po-magače. Med temi Benkovičevimi pomagači se zlasti odlikuje večni jurist Agr e ž. Mož je že precej v letih, ali pomiril se Še ni. 0 njegovih ne preveč lepih lastnostih smo že svoj čas govorili. Ta Agrež je svoj čas sklical župane brežiškega okraja v svojo pisarno in je od njih zahteval, da se podpišejo na neko čečkarijo, s katero je hotel Benkovič umazati brežiško policijo. Pri temu je Agrež na prav nečuvani način psoval policijo, dejal, da „pretepava", „pobija", ,.kolje", „bode,. kmete itd. Vsled tega je policija Agreža zaradi žaljenja časti tožila. Pri sodniji se je dognalo, da je bil Agrež že opetovano predkaznovan. Zlasti dve njegovih predkazni sta zanimivi: 9. marca 1877 je bil obsojen Agrež od brigadske sodnije v Trientu zaradi tatvine po §§ 732, 733, 735, 94 in 98 v. k. p. na degradiranje in na 4 mesece strogega zapora z dvema postoma na teden. Dne 26. marca 1881 pa ga je obsodila stacijska sodnija v Serajevi zaradi zločina pone-verjenja po §§ 35, 48, 92 in 475 v. k. p. na degradiranje ter 3 mesece ječe, 2 posta na teden in poedini zapor prvih in zadnjih 14 dni. Tak gospod jo torej vrhovni general Benkovičeve armade v Brežicah. Pri sodniji je Agrež po svojem zastopniku milo prosjačil, naj se ,,zglihajo". Ali do tega ni prišlo. Dokazov ni imel nobenih za svoje laži. Zato je bil tudi obsojen na 14 dni zapora z dvema postoma vsak teden . . . To je pač sitno, kaj, gospodine Agrež ? 14 dni v luknjo,--------kdo bode pa ljudi na Benko- Cvenkovičeve limanice vabil, kdo bode dopise pisaril, nepostavno ,,Stražo" izdajal, interpelacije koval ? Oj Benkovič, tvoj Agrež gre v luknjo . . . Nadaljevali bodemo to povest prihodnjič! (Prihodnjič naprej.) Novice. Naše tožbe. Kakor znano, pričeli so prvaki v zadnjem času naš list tožariti. Mislili so pač, da bodejo z neumestnimi tožbami zamašili resnici usta. Pa se prokleto motijo. Kar mi pišemo, za tem tudi stojimo in to zamoremo zastopati tudi povsod, pa čeprav pred sodnijo. In zato se prvaki tudi večidel pravočasno zbojijo in potegnejo tožbo po navadi pred glavno razpravo nazaj. Tako je tožil n. p. znani ,, profesor" Zelenik v Ptuju našega urednika Linharta. Stvar bi morala priti že zadnjič pred porotnike, ali Zelenik jo je zavlekel. Urednik Linhart je ponudil potem za svoje trditve dokaz resnice in so bile tudi njegove priče zaslišane. Teh prič se je menda Zelenik svojo tožbo brezpogojno nazaj potegnil. Zelenik bode moral torej precej visoke sodnijske troške plačati, medtem ko se mu urednik Linhart in z njim celi svet prav pošteno smeje. Buon' apettito, signor professore! — Komaj je bila ta stvar tako prijetno rešena, ko smo že izvedeli o novi proti nam naperjeni tožbi. To pot toži našega urednika Linharta prvaško-klerikalni dr. Janko Brejc v Celovcu. Ze pred precej časom je bilo citati, da nas dr. Brejc toži. In pretekli pondelek je možakar napravil res hišno preiskavo v našem uredništvu, seveda brez pravega uspeha. Dr. Brejc toži našega urednika zaradi nekega očitanja, ki je že leta staro in za katerega se Brejc doslej ni zmenil. Mi smo seveda pripravljeni in se bodemo znali zagovarjati. Sploh pa kličemo: Le tožite, le tožite nas! S tem se nam vsaj omogoči, da pred sodnijo resnico svojih trditev dokažemo. Upamo, da nas bodejo vsi tisti prvaki tožili, katere smo imeli pod krtačo. Precej je teh poštenjakov in porotniki bodejo imeli veliko opravila. Torej — le tožite! Prvaško-farški komedijantje. Piše se nam: Stari Rimljani so častili razne bogove in so imeli tudi raznovrstne osebe, ki so opravljale nekako službo svečenikov. Zadnjim zamorejo se prištevati auguri in haruspici. Prvi so opazovali ptice, ko so plavale v zraku in krožile nad njimi ter so prerokovali iz različnih znamenj bodočnosti. Tudi iz drugih rečij in predmetov so poskusili dokazati to in ono. Drugi so ogledovali drob živalij, koja so bila darovana bogovom. Ti duhovniki, so opazovali nadalje plamen in dim, ko so gorele živali. V starem Simu je danes seveda vse drugače. Tudi drugod so se razmere predru-gačile. Dandanes imamo prvake, ki hočejo prodreti takorekoč z ognjem in mečem ter farške podrepnike, ki nam pravijo o hudiču in peklenskih mukah. To so novodobni auguri in haruspici! Ti nasprotniki, ki hočejo zatreti vse kar je naprednega, farbajo ljudstvo in mu razlagajo kot resnico to, česar pač zares večkrat sami ne verjamejo. Toda prvaško-farški komedijantje skrbijo le za svoj dobiček in ko kričijo „Svoji k svojim" delajo razdor in prepir. Požrešni fajmo-štri in zaljubljeni kaplančki ter za svoj nikdar polni žep skrbeči prvaški dohtorčki so napravili ljudem, ki so iskali pri njih pomoč in svet, že vnebovpijoče krivice in so pahnili marsikatero bitje v največjo nesrečo. — V našem napred-njaškem taboru je našlo in bode našlo ljudstvo pravo in edino zaslombo — in nikjer drugod ! Tem novodobnim augurom in haruspicem pa veljajo v polnem pomenu Prešernove besede: „Sem videl čislati le to med vami, kar ura slepi z goljfijami, lažami". Iz Spodnje-Štajerskega. „Profesor" Zelenik v Ptuju spada med one ljudi, katerim bi morali biti sploh zelo hvaležni. Brez šale, — Zelenik je mož, ki je nam kakor drugim napravil žo mnogo veselih trenutkov, mnogo lepih, prijetnih uric, v katerih se pozabi na vse zemeljsko zlo in se smehu daje pravico. Kajti nprofesor" Zelenik ni pijanec in kdor bi to trdil, zapadel bi v zmislu toga in tega paragrafa in bi bil kaznonan -— najmanje na vislice. Ne, prijatelji, pijanec ni Zelenik. Ali tudi — abstinent ni. On hvala Bogu ne spada med one bledolične gospode, ki pijejo le vodo in jedo le špinačo. Ne, Zelenik ni prijatelj špinače, k več jim pri telečji pečenki jo ima rad. Se manj pa je Zelenik prijatelj vode. Vsa njegova filozofija obsega stavek: voda še v škornjih ni dobra . . . Naj se očita Zeleniku karkoli se mu hoče; tega mu ne sme niti njegov največji sovražnik očitati, da bi bil on kriv pomanjkanju vode. Ne, ko bi odločeval Zelenik, stala bi Drava še danes do brega polna. Kajti naš prijatelj Zelenik ima vodo zelo rad, kadar jo — pije kdo drugi. On za svojo osebo pije raje vino. Pravima, sakrabolt!, Vino, dobro, staro vino in mlade babe, to je pol življenja! Vino pije Zelenik rad, hudo rad. —■ najljubša njegova pesen je in ostane : „Oče nebeški zdaj, še en kozarec daj" . . . Oj vinček, vinček, kako si sladak! ... Mi si torej enkrat za vselej prepovemo, da bi kdo gospoda profesorja Zelenika sumničil, da pije vodo. Ne, on ne, on tega ne stori. Raje si pusti kos za kosom mesa izrezati, kakor da bi vodo pil. Napravite iz Zelenikom karkoli hočete, ali do tega ga ne boste pripravili, da bi vodo pil. Mi sploh mislimo, da pije Zelenik vino iz samega rodoljubja. Kajti rudeča barva je prva v slovenski trobojnici; in zato bi Zelenik zelo rad, ako bi tudi njegov nos tako lepo patrijotično rudeč postal . . . Mislimo, da smo precej jasno dokazali, da Zelenik ni pijanee. Pa ne samo to! Mi tudi lahko spričamo, da Zelenik sploh nikdar pijan ni. On pije, to je res. Ali pijanci pijejo zato, da bi se opijanili; Zelenik pa pije edino iz rodoljubnega patriotizma. Res je sicer, da so se Zeleniku že marsikdaj noge opletale in da mu je bila tudi najširša ulica preozka, — ali pijan ni bil. Res je, da je Zelenik že nekdaj v Halozah klobuk izgubil in ravno tako res je, da se je iz kočije „po turško smejal", — ali pijan ni bil. Profesor Zelenik — pijan? Kaj pa mislite! Naš vrli Zelenik je vedno trezen in punktum! On sicer ni abstinent, on pije vino, celo rad ga pije, celo precej vina spije, ali pijan ni. Sploh bi bila nesramnost, tako visokemu gospodu očitati pijanost. Ne, hvala Boga, /.i\i Požarni t. m. jjega n ib veseli v od p rluT, mož, požar: dal g. al je. bran ij izklji liram v prvi mi imamo le enega Zelenika in ta ni n! pijan ... In sploh, ko bi bil Zelenik pijan, kaj briga to koga? Kaj briga to na pn dolgojezičnega Linharta, ki se bode moral v peklu za svoje grehe pokoriti?! Dač 13 tembra sicer Zelenika niso nosile noge po: zanesljivo; tudi je bil njegov obraz že p: podoben slovenski zastavi, — ali pijan nij In vendar je t t t Linhart v f t t »Štej pisal, da je bil Zelenik pijan. Zato ga je fesor" tudi tožil. Ali ker ve širni svet dobro, da Zelenik ni nikdar pijan, pa i<'i'ravtnbe ki gubi klobuk ali pa se po turško smeja. za;oe vršilo Zelenik raje tožbo nazaj potegnil in je p! troške, ki znašajo pač par sto kron . sto kron, — oh, oh, koliko literčkov rnjl vinčka bi se dalo z njimi kupiti? . . . rffl de, — Zelenik je hotel enkrat dokazati, da! pijanec in da sploh ni nikdar pijan, — in kazal je . . . Kelnerca, hiter, prines' ga še^;ij s liter! . m clrnš1 Okrajni šolski svet v Ptuju vprašamo | prid . krat uljndno ali tudi prav odločno to-le: Katy s:l,ij;l namen imajo šolska poslopja po deželi ? Alt morda zato iz krvavih kmetskih žuljev zii da prirejajo prvaški hujskači te ali one vrste; svoje „teatre" in druge ednake budalosti? je po našem mnenju — šola, in nič dru^ Mi zahtevamo torej odločno, da se enkrat neha brezvestno izrabljanje šolskih poslopijost nap prvaške komedijantovske namene. Dolžna;; ;e , okrajnega šolskega sveta je. da, napravi te^_ \7 v konec! her pož Dr. Povaleju gre slabo, presneto slabo. Jtu(u- ,}e perjene so proti njemu razne preiskave. Tudi'V£ je uvedla preiskava proti enemu njegovih potgy kj gačov, slugi Krepeku. Čudno je le to, (lane'r s]0. pusti Povaleja vkljub preiskavam še vodn>;an.)t,n.l službi. Ljudstvo na ta način pač r.e bode i fe[0 . bilo zaupanja do finančne oblasti. ar^ ;e , Bojkot se od strani ptujskih prvakov ruj^0 vedno širi. Celo mokronose otroke so rabi vj0 na: namen. Tako smo videli te dni hčerko itak žag Dram nega krčmarja in „hausknehta" „pri zamorfl ;0 ju ko je peljala in vodila kmete v prvaške štaiii:,|10roval Čujemo, da se ta stvar večkrat zgodi. Tudi dn, zabav razširjajo bojkot na ta način. Opozarjamo piTas,,rotn telje, naj nam naznanijo vsak tak slučaj. P(ia|0 ,-., skrbeli bodemo, da si ohladijo razširjevalci hj iskro kota v zaporu vročo kri. bode v Veteransko društvo v Brežicah je na ssjz velil jem zadnjem občnem zboru sklenilo, da menimo slovensko komando. Mi gotovo nimamo nič pii^ vetei temu, ako rabijo Slovenci v svojem občevat; prVašk slovenski materni jezik. Ali vse drugače sli jPze • stvar v društvih, kakor je n. pr. veteranslLjemo, društvo. Kajti tu se ne gre za navadno obK0 nal vanje, marveč za komando. Glavni namei ranskega društva je vendar ta. da se širi. vgljo: vladar patriotično čustvo, to je ljubezen in zvestoba 1» {0 (|.t avstrijskega cesarja in avstrijske domovine. Vi aa Sr teransko društvo torej ne more stati na nobenatein gi narodnostnem stališču, temveč vedno le na n pa \ strijskem, patriotičnem stališču. Ako zapusti Majice pozabi veteransko društvo ta svoj prvi namero: ži potem naj se razpusti in naj poneha, ker ne 2^j gy_ služi več imena veteranskega društva. In v v^ska v teranskem društvu mora vladati nemški ko občin; skupni avstrijski jezik. Kam bi prišla armad^ kleril ko bi se v nje zapovedovalo recimo v vseh k volitvi Avstrijskem domačih jezikih! Ali bi ne bil i;| n;ls, pravi babilonski stolp? in isto je z veteranski^ tej z; društvi. Zato je pravi škandal, da so se p ustij j Sy. brežiški veteranci zapeljati in so napravili ta ne. ki se je našel v polnem redu. Potem vršilo požarniško zborovanje, na katerem dal g. Flucher v prvi vrsti svojo poročilo. il jp. da ima inventar velikonedeljske po-brambe vrednosti 5033 kron in se je .■_--g izključno iz lastnih sredstev nabavil. Poda j^^Bi hramba je danes brez dolgov. Temu se v prvi vrsti g. Flucherju zahvaliti, kajti on i" znal s pametnim gospodarstvom in pridnim bm društvo razviti. Tako je svoj čas ustano-prid požarni bramhi tilijalko družbe za po-sadja. Na ta način je pridobil požarni lam bi dobička za 2600 kron. Nadalje je svoj enkrat iz lastnih sredstev požarni brambi t) kvoti podaril. Za zrejo krmilne repe, ki je Itak 11 kil, dobil je dobitek 100 kron v katere je istotako požarni brambi podaril. Itako še večkrat. Da dokaže svojo požrtvo-|iost napram potrebni požarni brambi, daro-ji je g. Flucher v slovo še nekaj čez 50 :. Iz vsega tega se vidi, da je prinesel g. |cher požarni brambi ne samo moralične tem-jtudi denarne žrtve. Iu tudi v tem oziru mu vsa čast! Požarna bramba šteje danes 28 Bov, ki obžalujejo vsi iz srca, da mora g. jcher slovo vzeti. Na zborovanju so govorili še pn je ■t i rav ;at< pl njn \ič in daj še 'u io en! fakšnij Ali sol idanaj ;c taml > Šolaj uzegaj it poj »P'j lžnostj temu| :.. Na-udi sej porna] da J'110, ^pauptman Steudte, ki se je Flucherju za nje- ie o v šel i v ta) c zna-| orcu'J acunoj drugi | prijaf Poj . boj i svo uvedej proti| ! vanju] stoji1 an3ko| obče-| vete-j gljobil ba do| . Vi >ene: ta a v-iti ali( imen! te v vi i h riadaj ill nal bil to| ski mi mstili a ne-l ;mešil' akem j vede' jčnik.! . nje-i oče i delo v imenu deželne zveze zahvalil. G. ;ait je spodbujal zbrane k pridnemu delu za iško stvar. Splošno se je g. Flucherja o. naj tudi zanaprej veliko-nedeljske po- e hrambe ne pozabi. V ta namen imenovalo |ga je tudi za častnega člana požarne brambe. zborovanju so se udeleženci pri časi vina še jo zabavali. Čast g. Flucherju, katerega se je psprotniške strani tako grdo in neosnovano lo, čast mu, da je vnel v srcih resnih iskro potrebne požarne brambe. Njegovo bade uspevalo! Iz Velike Nedelje se nam piše: Z veseljem ,nimo našim somišljenikom, da smo usta- iransko društvo z nemško komando. prvaški izdajalci se seveda kar penijo od je jeze; pa to nam ne dela sivih las. V čast jemo, da smo cesarja služili, tam se dobro o naučili in to zvestobo tudi hočemo dr- Vsaj je lepše ako človek zvest ostane svo- vladarju, kot pa izdajalec postati. Žalibog to danes med našim slovenskim ljudstvom da Srba častijo, tja vlečejo svojo zvestobo, :m grdim postopanjem blatijo sebe in naš Pa tako postopanje nima nikjer sreče, ker .daj ice hitro za ušesa prime. Mi pa vam io: živeli veteranci, vsa čast vam! SV. Marjeta na dr. p. se nam poroča: a volitev. 26. januarja 1909 smo imeli občinsko volitev. Pri tej se je naredilo od klerikalcev toliko napak, da se je vložil plitvi ugovor. Napak je bilo, ako ravno i nasprotniki tako „pametno" delovali, 16. fo tej zadevi bodemo svoj čas že še poročali. Iz sv. Lovrenca Si. gor. se nam piše: Pri ni miru in zmiraj se hujska proti miroljub- ljndem, kateri niso zagrizeni Srbi ali Rusi. se napadajo osebe, katere vendar skrbijo, naši pridelki pokupijo? Ako imate res jčanstvo ne samo na jeziku, ampak tudi v tak dajte vendar enkrat mir. Ako ste res Sristjani, dajte mir, drugače smo primorani, h rane Jaških listih razodeti vaše lumparije; ako se vsak emlje insko loka-)tični li ne ;ojajo .i jim ičuim grob. sdaj v potem tudi nemški kupci ogibali našega od katerih še danes res veliko denarja ■no, ni to naša krivda! Zaradi ponarejenja denarja so zaprli v Kon-fotografa Joh. Tomse. Baje je bil v zvezi »naiejalci denarja na ptujskem polju. Lepi tički. V Celju so vjeli šriri 11 —14 smrkoline, ki so v nemški cerkvi nabiral-udrli in denar kradli. Dva teh mladih tatov sinova krčmarice prvaškega „ podpornega iva" in rogovilita že zdaj dostikrat s hujska- jočimi pesni po Celju. Mati naj bi jih raje učila poštenosti nego hujskanja in narodnostne gonje. Brata umoril je v prepiru v neki krčmi v Zgornjemgradu Franc Spech. Divjak je hotel najprve lastnega očeta pretepsti in ga je tudi ranil. Ker se je brat za očeta potegnil, ga je zabodel in tako težko ranil, da je umrl. Iz Koroškega. Iz Sel (Zeli) se poroča listu „Freie Stim-men" m. dr. sledeče: Splošno se hvali naravne krasote selške doline. Žalibog, da tujci te lepe pokrajine ne bodejo več obiskovali, ker se kažejo mogočneži taraošnjega prebivalstva za nasprotnike Nemcev. Vsa pokrajina kaže sicer na zvezo z nemškim severom; na jugu pa onemogoči strma Košuta zvezo s slovansko Kranjsko. Prebivalci te krasne doline so gotovo v vsakem oziru vezani na promet *z Nemci, zlasti zato, ker jim poljedelstvo pri danih razmerah ne mora dosti nesiti. Ali tamošnji mogotci se brezobzirno proti vsemu borijo, kar je nemškega. Občina Šele poskuša celo, občevati z oblastmi edino v slovenskem jeziku. Občinskega pisarja dela znani dr. Brejc iz spodnje Štajerske (Ponikve). Prvaški agitatorji od zunaj so našli hitro v Selah dobra tla. Najhujši pa je v Selah boj za šolo. Šele leta 1895 nastala je tam enorazredna šola, kateri se je kmalu potem drugi razred priklopih Šola je bila utrakvistična, kar tamošnjim prvakom, zlasti pa župniku Nagel ni dopadlo. Zato so tudi tako dolgo delali, da so 1. 1899 razdelili šolo in uresničili dva razreda, od katerih je ostal eden utrakvističen, drugi pa čisto slovenski. In obe šoli stojita pod enim vodstvom ter sta v eni hiši. Hujskanje proti utrakvistični šoli pa je šlo naprej; pomagal mu je tudi župan Užnik. Veliko prebivalcev selške doline seveda s tem Nemcem sovražnim postopanjem ni bilo zadovoljno. Kdor občuje s kmeti, sliši v tem oziru prav čudne glasove. Tako je dejal neki stari kmet: „Rad bi dal par stotakov, ko bi le toliko nemškega znal, da bi zamogel prodati svoje dile". In neki mlajši prebivalec je menil: „Ako bi mi hotel kdo to malo nemščine, katero znam, vzeti in bi mi hotel zanj najlepše posestvo v Selah dati in jaz naj bi šel potem še enkrat k vojakom, rekel bi mu: lepo se zahvalim". — Tudi babjeverstvo se rabi, da se hujska vsaj med starimi babami v Selah proti nemški šoli. Babe govorijo zdaj vse mogoče o peklu iu vragu proti nemški šoli. Nadalje trdijo prvaški hujskači: Ako se ljudje nemškega nčijo, bodejo se izselili in kmet ne bode dobil več poslov. Kakor da bi se le slovensko govoreči ne znali poiskati službe na Kranjskem! Neki posebno pametni prvak je celo dejal: „Nemško znati je že dobro, ali nemško se učiti, je slabo!" Ali tudi v Selah pošiljajo bogatejši svoje otroke proč, da se nemškega priučijo. — L. 1906 izvolilo se je župnika Nagel za načelnika kraj nega šolskega sveta. Zdaj je pričela hujskarija iz novega. Šolski svet je pošiljal dopise oblasti nazaj, češ da na Selah noben človek nemškega ne razume. Druge spise se je pustilo nerešene ležati. Ko pa je župnik videl, da je ljudstvo vendar v pretežni večini zato, da se nemščina uči, prišel je na novi trik. Delal je zmešnjavo kjerkoli je bilo mogoče. Neki učitelj Schmidt je na šolsko steno široki plavo-rdečo-beli trak naslikal. In končno se je celo zlasti od strani župana hujskalo na šolski štrajk, ki je tudi od 19. julija do 31. avgusta trajal. . . To je bilo končno tudi kmetom že preneumno. Septembra lanskega leta je prišlo več selških kmetov k deželni vladi v Celovec in prosilo, naj se jim za božjo voljo vendar nemško šolo pusti. Le eden teh kmetov je govoril malo nemškega, ali vsi so hoteli vsaj za svojo deco nemški poduk itd. ... Mi vprašamo oblast,- kaj misli ukreniti glede te fanatične gonje prvakov. Ali čaka oblast morda na to, da se bode — ljudstvo samo pomagalo? Ljudstvo na Koroškem ne mara hujskanje. Nemščina je potreba, zveza, skupno delo z Nemci pa istotako! Oblast, stori svojo dolžnost! Letošnja državna podpora povodom suše in nje napake. Kakor se je v tem listu že večkrat čitalo, je sklenila vlada gotovo svoto denarja v ta namen porabiti, da se nakupi krma in slama ter se po primerno nizki ceni kmetom prepusti. Na prvi pogled je to res jako hvalevredno za videti, toda če si to akcijo natančneje pregledamo, stvar ni tako hvalevredna kakor bi si kedo mislil. Storila se je pri tem počenjanju napaka za napako; prva in glavna napaka je pač bila ta, da je vlada vkljub hvalevrednega prizadevanja c. k. kmetijske družbe, c. k. name-stnije, raznih c. k. glavarstev in nekaterih marljivih poslancev dovolila smešno malo svotico v ta namen. Če je vlada hotela s to podporo doseči, da ne napravi pomanjkanje krme prehudi vtis na napredek naše živinoreje, da se ohrani vsaj najboljša plemenska živina, bi se bila mogla suši primerna svota dovoliti, tako da bi vsi posestniki brez izjeme na število živine lahko pri vladi krmila naročali in tudi dobili, kajti nesmisel je, onega kmeta kateri se edino z živinorejo peča, večinoma nobenih drugih dohodkov nima, zavoljo tega od podpore izključiti, ker redi — nad deset glav živine. Ravno tisti kmetje, kateri redijo večjo število živine, imajo po navadi lepo mlado plemensko živino, iona to živino se je vprid italjanskega mašetarja popolnoma pozabilo. Pa dostikrat so bili ti kmetje, ki redijo nad 10 glav živine, še le bolj srečni ko oni koji redijo manj. Prvi se vsled te modre odredbe vsaj niso zanašali na krmo, medtem ko so zadnji trdno upali da dobijo krmila tem gotoveje v naročeni množini, ker so si ja itak manj naročali nego jim je vlada dovolila naročati. Dragi bralec, ne boš verjel, da so postavim v rogaškem okraju kmetje komaj 14°/« naročene množine dobili; kaj si naj s tem pomagajo — cena pri goveji živine je medtem tako znatno padla, da se živinče le še za veliko zgubo prodati da; kako pa naj vbogi kmetic in kočar zdaj s to državno krmo in slamo svojo Žival preživi, to ne vem. Znani so mi slučaji ko je posamezen — slišite in strmite — 10, rečem deset kil sena dobil; precej je takih katerim je bila usoda tako mila da so dobili 30 kil. Tu in tam je bil seveda kateri tudi bolj srečen, če si je namreč naročil 2000 kg sena ga je potem v resnici 280 kil dobil. Le edini slučaj mi je v okraju znan, da je eden posameznih dobil 2200 kil slame, gotovo pa je ta gospod naročal svoječasno najmanj en cel vagon za se. Kakor se sliši so nekateri okraji v tej zadevi nekaj na boljšem; tako sem od zanesljivih uglednih možov v gornjegradskem okraju zvedel da so tam posamezni dobili po 20—30 in še več metercentov sena in celo po pol vagona slame, to je gotovo tudi popolno primerno; neprimerno pa je razmerje med našim okrajom, v katerem cele občine komaj po 10 metercentov dobijo in med prej navedenem gornjegradskem okrajom, kje posamezniki po petkrat več dobijo ko pri nas ena občina. Rad verujem, da se je vsak c. k. glavar. in posebno še ptujski za kmete v njegovem. okolišu z vso močjo potegoval; ne vem pa kako so ravnale potem više in najvišje instance. Ena velika napaka se je zgodila pri občni delitvi na glavarstva od strani c. k. naraestnije oziroma glavnega pomožnega odbora v Gradca in sicer skoz to, da so se ozirali na naročeno množino in ne na število živine. Samoumevno je, da bo tisti kmet kateri ima za čem, več krme za isto število naročil nego oni ko še dostikrat za sol nima; tako je naprimer naročal kmet A. v neki vasi pri Gornjem gradu za 8 glav živali 48 metercentov sena in 38 motercentov slame, medtem ko je zadolžen kmet T. blizo Rogatea tudi za 8 glav naročal 800 kg sena in 300 kg slame. Če bi se bilo oziralo na število živine bi naš kmet T. pri Rogatcu potem gotovo naročeno množino polno dobil, medtem ko bi se kmetu A. primerno manj dalo.. Znano pa mi je da je A. za 8 glav živine najmanj trikrat toliko dobil nego je kmet T. naročal za svoj 8 goved, naših T. pri Rogatcu pa je dobil okoli 120 kg sena in toliko slame; škoda da so časi čudežev nehali; potreba bi bila, da bi se tukaj z malim veliko nasitilo. Vlada je bila o posledkah suše pravočasno poučena, pregovor pravi; kdor hitro da, da dva- krat, in zares bi bila vlada takoj primemo svoto 8ovolila in naprimer v sosednji Italiji krmo lahko po jako nizki ceni nakupila, bi bila ta podpora kmetom povsodi v pomoč, tako pa je marsikateremu v Škodo. Najbolj prizadeti pa so še tisti posestniki, ki imajo nad deset glav živali ali iz drugih vzrokov niso krme dobili in si jo hočejo sedaj kupovati, kajti zastonj jo iščejo — vlada jo je po tako visoki ceni v naših po suši hudo prizadetih krajih po trgovcah pokupila, da je marsikateri računajoči kmet naprvo vso živino in potem vso krmo prodal; kdo bi tudi ne, če je vlada domačo krmo po K 11 20 trgovcem plačevala. Če pomislim koliko so zaslužili pri tej podpori razni trgovci posebno pa železnice, n. pr. pri slami (voznina od enega vagona slame je stala poprečno 400 kron) tak smemo pat; trditi da je veliki del kmetom v podporo namenjene svote zašel v — druge žepe. Dragi stanovski tovariš, uvidi da le v samopomoči leži naša bodočnost in ne zanašaj se na dostikrat z veliko reklamo naznanjene podpore. Opravljaj skrbno Tvoje travnike, povlači, OKnaži in osuši jih primerno, ne pozabi pa tudi jim potrebno hrano privoščiti; ravnaj skrbno in varčno z hlevskim gnojem, če Ti pa vkljub temu *PJJP>anjkuje ^noja, za_tr;ivmk, po.seži z pametjo po umetnem gnoju, če nisi o tem poučen zahtevaj po bližni kmet. podružnici ali občini dotičnega potovalnega učitelja da Tebe in Tvoje tovariše poduči. Le tedaj če imaš Tvoje travnike in deteljišča v redu in dobrem gnojnem stanu lahko prihraniš od enega leta na drago nekaj krme in to Ti pride v slučaju suše jako v prid. Prepričan sem da so vsi merodajni krogi v zadevi te podpore po najboljšem mnenju ravnali, in ni moj namen s tem člankom koga osebno ali službeno napadati, čutil pa sem se poklicanega najkričečejše nedostatke pri tej podpori obdelodaniti in prosim tem potom naše gospode poslance brez razlike njih političnega mnenja se o tej zadevi informirati, da se ne bode drugo pot davkoplačevalcem za njih denar naravnost škoda delala, kakor se je pri tej podpori v pretežni večini slučajev zgodilo. V Kačjem dolu pri Rogatcu 26. 1. 1909. Andrej Drofenik, kmetovalec. Gospodarske. Lišaje pri teletih provzročajo večinoma glivice, ki so se naselile na kožo in se tam razvijajo nadalje. Odpravi se jih, ako se omije napadena mesta z zmesjo, obstoječo iz I dela karbolne kisline in 20 delo? vode, ali pa ako se jih odgrne s karbolnim oljem, obstoječim iz 1 dela karbolne kisline in 10 delov repičnega olja Bolna teleta naj se loči takoj od zdravih. Postavi naj se bolna teleta na snažen prostor in pere naj se jih vsak dan z milniW1''ffir''W6do''«SSj''nBto>'naj-'4fe jih dobro odgrne, da se posuše in na to ponovno namaže z omenjeno zmesjo. Če se jih vsak dan zadostno osnaži s čctjo in se jim nastilja s suho steljo, odpravi se lišaj v kratkem. Tudi če se vzame ščet iz korenin in to pomoči v kreolin ter napadena mesta 2 krat na teden ž njo odgrne, odpravi se lišaj. Prežene se lišaje tudi z zmesjo, obstoječo iz 1 dela petroleja in 3 delov repičnega olja, .ako se žival na prejšni način oriba. Da se breja kobila vsak dan uckoliko sprehodi, je neobhodno potrebno. Ne sme pa nikakor tekati, ampak hoditi sme le korakoma. Zelo je treba tudi paziti, da ne pade, zato naj se je ne vozi po gladkih ali opolzlih potih ali celo po poledici. Naj se jo ne pušča tekati po dvorišču ali drugod, ker če ni vsak dan na prostem, preseč teka, lahko tudi pade, se lahko preveč spoti in na to prehladi ter potem zvrže. Zato naj se jo vodi na povodcu okrog. Posebno če ji zatekejo noge ali mlečne žile, katere zatečejo pogostoma celo do prednjih nog, naj se pelje kobilo večkrat na sprehod. Pri preskrbovaiiju bikov gleda marsikateri na to, da bi prišel po ceni do bika plemenjaka, zalo kupi najrajše tele ali bikca, ki je star že le nekaj mesecev. Niti v glavo mu ne pride, da se pri tem lahko hudo zaračuna, kajti marsikatera žival, na katero je prej toliko držal, pokaže pozneje velike hibe in treba je dobro premisliti preden se jo rabi za plemenje. Kdor že prav hoče kupiti teleta ali mlade bikce, kupi naj jih le tam in od takih rej, kjer mu je natančno znano, da so se obnesle že skozi več let in se da z gotovostjo sklepati, _ 6 — da so y prešle vse dobre lastnosti od statšev na mladi rod. Če so se starši skozi in skozi dobro obnesli, imel bode vsaj nekako zagotovilo, da bodo tudi mladiči taki. Celo oni, ki se razumejo glede tega, ali bo mladič pozneje za pleme sposoben ali ne, se pri kupovanju mladine lahko pogostoma zmotijo. Zato naj se kupi za pleme rajši bikce, ki so stari 12—15 mesecev, ker so ti telesno že bolj razviti in je pri takih lažje razločevati boljši materijal od slabšega. Ako so biki telesno lepo razviti in izvirajo od takih staršev, katerih potomci so stalno podedovali dobre lastnosti istih, že lahko precej gotovo sklepamo, da bodo tudi ti enaki. Pri takih pasmah, ki se kasneje razvijejo, uaj se kupi raje bike, ko imajo 15—18 mesecev. Ako sod tin kakem mestu pušča, ustavi se najlažje, ako se ga zamaže z naslednjo zmesjo: Vzame se 2l/a utežna dela loja 2 utežna dela voska in 4 utežne dele prešičje masti ter se vse skupaj raztopi in dobro premeša. Ko se je nekoliko ohladilo, primeša naj se še 2'/s utežna dela presejanega pepela in shrani kje na suhem. Kadar se hoče mesto, kjer sod pušča, zamazati, naj se ono mesto najpoprej skrbno očisti, nato gornjo zmes nekoliko segreje »ad gorečo svečo in ž njo namaže. Ce se krava ponovno vozi k biku, a se noče obrejiti, dado ji nekateri nekoliko špirita, v kojem je raztopljena kafra, ali pa kafrovo tinkturo. Daje naj se kravi skozi kakih šest tednov vsak dan na koščeku sladkorja ali v hostiji 6—8 kapljic kafrovega špirita ali 10—12 kapelj tinkture. Na vodi naj se ne daje, ker zgubita obe sredstvi moč s tem, da se iz vode izločita. Nekateri trde, da se je to sredstvo že češče prav dobro i <*MS)P-JL ; UU i lOŠO "i Brzojavi. Planina. Mariborski škof je dal dovoljenje, da se uresniči nova fara Planina. Prvi župnik je g. Franc Gartner. Spodnji Dravograd. Vlak je povozil in v kose raztrgal delavca Jakoba Writzman. Pragersko. Tu so našli na progi razmesarjenega mrliča, katerega je vlak povozil. Maria Rast. Iz vlaka je padel kurjač Josef Tauer. Kolesa so mu šla čez trbuh in so ga usmrtila. Listnica uredništva in upravni št v a. N. N. Kaj Vam pa v glavo pade? Glede poštenja nt hofrat Ploj tako občutljiv, kakor si Vi mislite. Mož ima svoje »nazore« o poštenosti. Mi seveda ne bodemo odnehali. To ne gre, da bi taki ljudje vodilne vloge igrali. V kratkem ga torej zopet pozdiavimo I — Z. Žalec : O Ježovnikovi bolezni ne vemo ničesar natančnega. Mislimo pa, da bi bila sveta dolžnost Ježovnika, da se v javnosti opraviči, zakaj ni glasoval za kmete. Celo klerikalni Pišek nam je pisal in se je opravičil. Ježovnik pa molči. Morda je njegova bolezen le — slaba vest. — Maks: Pišete nam, da zna Zelenik dobro >v dušku« piti ? To že verujemo. Ali pijan ni nikdar I' Ne, pijan pa nil — Kostevz M. 16784: »Štajerc« stane od 1. 1. 1907 naprej letno 3 krone in ne več 2 krone. S poslanimi 4 K, ki ste jih vposlali 19. 1. 1909, plačana je naročnina do 1. 7. 1908. — Rudi M. Zavrh: Naročnina je plačana do 1. 8. 1908; za dva koledarja vposlanih K 1-40 smo Vam vpisali za naročnino. Z zaostalo naročnino bodemo do 1, 5. 1909 počakali. — Kračun 16532 : Denar sprejeli, lepa hvala. Plačano do 1. 3. 1910. *— Koren : Denar sprejeli. Plačano do 1. 8. 1909. Lepa hvala 1 — Pšeničnik, Vuhole: Sprejeli 4 K. Plačano do 31. 12. 1908. Koledar se plača naprej, ker je poštno povzetje predrago. — Slomšek: List odpošiljamo redno. Vprašajte torej pri Vaši domači pošti. Loterijske številke. Gradec, dne 23. januarja: 62, 76, 67, 29, 73. Trst, dno 30. januarja: 77, 5, 7, 85, 6. Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži vprašalnemu pismu retur-roarko. Brez marke ne pošiljamo odgovora. t*Ktttt** Kupil sem 4.000 ur-Milnic od falitne firme ; preje K *•—, zdaj K 2-40 komad s :i letna garancijo. Pošlje po naprej-placilu (tu goldinarjev. Se lahko redi 12 |H s samim lepim, pitanim Ibitrom. Posestvo leži pri glai^H uro od Slovenje-bistriškega kolodvora proti MakobHH Marija Leskovar, posesinica na gornji Ložnici poštafl K m e t i j a se proda zaradi družinskih razmer ; je v dobrem slantLH poslopje, dvojno podstrešje, ki je samo stalo čez oMaHt kom, hlev, prostorni skedenj, še dvojno hišno poslopji" 4-»-| SO lahko najemniki, mlin, žaga, redi s<; lahko 18 ;:;; Ij kil svojem, lesa 28 oralov, 8 oralov travnika, 13 oralov ^Bl pašnika. Cena je 10.000 K brez odbitka. Ako kdo kujM stoji in leži z dogovorom posestnika vse po nizki ccoH več izvedeti, naj se pismeno aH ustnic no obrni; na ::. ^obllO p. d. Krainik v Močuli, št. 1H, pošla Labud, Kon . i 'i pope Konjski hlapec „%ria"-kolesa cm**** ■ se išče, mora znati nemško in slovensko pisati in brati; trajna služba in dobra; pogoji: mesečna plača 50 K, stanovanje, kurjava, vrt, njiva, svinjak (ja 1 komad); najbolje oženjeoi mladi ljudje z manjšo družino; žena ima tudi dnevni zaslužek ; ponudbe na naslov ,,Bi'Un- nenversendunrj Romerquelle in Kiirnten, P. Kitttelaoh". 68 Tudi za letošno leto imamo generalni zattop ti ptijtatVO f. in ormaskl okraj. Kdor tedaj želi bicikl kupiti, iflM pismeno ali ustmuao na našo iirmo in dobit bo v^akH nizko ceno Ker fabrika direktno ne potilja kole.s, ■>' • to na znanje da. Pripomniti moramo tudi, da so bicikl lino in lepo delani. Priporočamo se te:laj cenjeniM Brata Slawitscl trgovca v Ptuju (Florianiplatz). P AGLIANO-SIRUP. Vpisan v oficidnu italijanske in avstrijske parmakopeje. prerniiraa na farmacentičm razstavi 189f, na big. razstavi 1900 in na mednarodni razstavi v Milanu 1906 z zlato medajlo najuspešnejše sredstvo za čiščenje Krvi prof. ERNESTO PAGLIAN0, NEAPEL legitimirani izdelovalec od njegovega.strica pok. prof. Pagliano iz- najdenega En po njegovem originalnem recepta vestno narejenega preparata. Postavno priznan glasom odločbe najvišjega sodnega dvora (Benetke 1903) in od sanitetne nadoblasti. V steklenicah, skitljleah (prašek) in komprimiranih tabletah (pilne). Zahtevajte edino fabriško znamko edino pni prof. ERNESTO PAGLIANO, I Calata S. Marco 4 Se dobi v Reil-Apotheke Sconte B-accheUi-AU (M Predan alfi -l.niM-l). ( v.'. travT 0 vin. po poŠti iti x*r: ej-plaiihi 3 K 16 vin. se pošlje i i doz, za 7 K pa 10 doz, in to na vse avstro-ogrske Slacijone. fsa dela zavitkov ima/o postavno varstveno znamko. &0°T» mauuso. .**. m t_____ Rlavni demnt.r =^= najbo(H lirika jffT leto naj v najemi niStvoJB Glavni depot: B. FRAGNER, c t dvorni Utrnit Apoteka >zum schwarzen Adler« Praja KUineseite, Er.ko der Nerudagase No. 203. Skladišč* i> apotekah Austro-Ogrske. (karbolinej za sadno drevje, ki se takoj v vodi raztopi) izkazalo se je imenitno v zimski dobi 1907J1908. - —= Prospekti, atesti in vzorci brez troškov. ------- Tovarna karboliueja R. AVENARIOS Amstetlen, Nižjeavstrijsko. Prodaja se pri: V. Leposcha, Ptuj. V. Schulfink, Ptuj. Opozarjam cenjene čitaterje tega lata, da posnemajo tujci v zadnjem času " ppt moj« inzprafe tor da prodajaj« vadne piennate ure, ki se Jih 5o»l povsod po K 3"—. kot prave ,.žel*za»k« Roskvpf. Prave »telezni&ke Rosk»?f-ure, katere prodajam £e mnogo 1st t polno zadovoljnost c. k. državnih UAmi-nic, se dobijo le z zgoraj sno vaistvea* marko po moji firmi in so via aVuga naznanila navadne sleparije. Moja originalna ..železniška RMkftff" košta brez sekundnega kazalca K 7*-~T s sekundnim kazalcem K 8—. 3 lst» garancija. Se pošlje po povietju Max Bobnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27 Hr»r,io4B.zapri».ennilnikiastrakov»Jal. Katalog a 6000 slikami zastonj bi poštnine prosto. 698 ianih ostelj, Predno Zmožni kovač mlin, kovačijo, tovarno samokolnic in veliko vodno moč na lepem kraju blizu (10, miri.) kolodvora. Vc6 pove upravništvo toga lista. 49 :""5e Citaj! prosite za osebno, hipotekarno ali realno posojilo zahtevajte brezplačni prospekt . lopate, motike itd. in zfTJOŽfii koyac pluge se takoj proti dobremu plačilu s prej- ta pri g. Anton Tischler, Yitanj (Weitenstein). Uni-I rlitfli' Pnznr' zahtevajte brezplačni prospeKt PaVl-fl«^' fpln(l?IIA seller L. E8Te*Buda^rt 1 d al 1 d Oh. C L C 1U U L il C Xl. L6nyai-utca 7. - Telefon interurban 46-31. kapljice. [ Meščanska parna žaga. Iv novem leninem trgu (Lendplatz) v Ptuju iven klalnice in plinareke hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. ;emu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-„ Vsakdo pa sme tndi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. 68 Pooblaščen in zaprisežen civilni geometer v MARIBORU, Tegetthoffova cssta 44 priporoča za vsa dela, ki spadajo [stroko merjenja zemljišč kakor so: litve zemljišč, omejitve, do-fcčitve mej. združitev zemljišč, je z* »vnjanje zemljišč, meritev zemljišč d .zeiezniGej" ceste, mostove. Bi tudi manjša posestva, kakor la 58 sle občine, lovska okolišča. klavni fl .. . .!-•>- _ .-. ' davni kolam. ■>Sta Mi »nu, not «.1100 K lopje, v thrra **- Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito so priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, —i kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedoseženo sredstvo za vzdržanje dobrega- prebavanja. Delovanje izvrstno, vspeh signren. Cena je za i 2 steklenic (1 dvauajstoiiea) 5 K franko na vsake pošto po povzetju ali .že. se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic Se ne pošilja. Prosimo, da fe aatoča naravnost od: B . _•»•» P. Jurisida, >78 lekarnarja v Pakracu St. 200 (Slavonija. m v s v s v w v« Zaradi starosti nem pnmoran posestvo pO-ceni prodati, ki obsoja lepa hišo in stale, vse pohištvo v 3 sobah*, v preži in v 2 kinih. Vinograde sem obrezal, zdaj bo treba kopat, travnike pograbit, njive in vrt obsoja*. Ako bi imel kupec veselje, premog (Kohle) kopati, se nahaja v lem posestvu. Cena je 12 slo goldinarjev, 6 Sto je gori. drugo dobim jaz; kdor hoče več vedeti,- naj pride pogledat; pride se skozi Žice do okedna, skozi Puntive mimo spodnje Gorice, skozi Dramlje pa' na Grušče v Ptetovarije. — W i d m a r. 47 (TXTasserra.d.g,r-Cizi.<3J.) okroglo, 5 m dolgo, 50 cm. debelo, staro, v dobrem stanju, primerno za žago na vodo, bi hotel kupiti g. Franz Cieinscich, Twimberg na Koroškem. s* ustšj Za bolnike! Za trpeče! Za zdrave! Proti še tako močnimi in zastarelimi , slučaji: revme, gihta, boleznij žive, glavnic in zobobola, bolečin t hrbtu in v ntu-1 skeljuih, bodenj« v strani, bolečin nog ||j napenjanju. še hvali splošno na mnogih klinikah praktično izkušeni, od ca. 100O Si zdravnikov pi Sporočeni, takoj bolečine od stranjajoči I* kvaliteta, 8 oteži, bije celo in polovične ure, budi z močno glavnini stol-povim zvonom, ciicmica ki sveti po noči, a načrte stavb m drugih pred- fepopourano okvirje, mori so cm. metov. 2 2¥si.&w< bEksr b ttatm i:ptnjskem m ost nem soparnem kopališču dobijo odsihmal kopele 8 hlaponom po Blede-jafio znižanih cenah. Vsak navaden dan ob ' popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik 7.H uri predpoldan za 60 vin.« (30 krajcarjev.) 376 itvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Bsdeanstalt). 3 leta garancija. PoSiljatev po povzetju. IV. MargareteastraBsa 27/27. Katalog a 6000 slikami zastonj in poštnine prosto. " 690 S. bi tisti, ki mi takoj 2 dekli, eno k otrokom no za gospodarstvo na Koroško priskrbi. e pod „20 diskrst" v upravništvo ' .Štajerca". *-?'"' *& Pozor, gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem M več nego 30 let, se «i je posrečile iaoajti najboljše sredstvo j» rast brk, brade in prati izpadanju brk in las Ss to je KAPILOR št 1. On deluje, da lasje iu brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje praUaj ia vsake drugi. kezno bolezen glave. Naroei naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in zohval-ato. Sune franko na vsako poŠto 1 lonček 3 K 60 k 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom Peter Jurišič •" kkuur t Pakrae« itev. 200 v Slaveafyi. Patent v vseh državah. Večkrat premij irano. Nedosežen v zdravilnem vplivu 1 Uspeh presenečljiv! Lez 15.000 zahvalnih pisem. — Edina razpošiljatev in fabrikar ■ulj i Bohorsderany (via Lvov) oddelok 28. Franko-razpošiljatev od 5 steklenic naprej proti pošiijatvt 6 K'—, po povzetju 20 vin. več. 10 steklenic franko K 10—. 25 steklenic franko K 23—. 683 Štiri tedne na poiskušajo in ogled razpošiljam svoja kolesa (bicikle) proti povzetju. Deli koles čudovito ceno iil dobro. Franz DUŠEK, tovarna koles, Opočno Nr. 103 a. d. Staatsbahn, Bbhraen. 45 Ceno perje za postelj ena kila sivega, Slišanega K 8-—, na pol belega K 2-80, belega K i'—, prima mehke K «•—, visoko prima, najboljša'vrsta K S*—f peresje (dauncn) sivo K 6—,belo K 10-—, od 5 kil naprej franko! == Gotove postelje - iz lesnega rdeče, plave, rumeno ali belega inlela (Nanking), en* tubna, velikost 170X116 cm. z 2 glavnima blazinoma. 80X85 cm, !< dobro napolnjene, z novim, sivim, čistim, krepkim in trajnim per-;em K 16—. Napol-daune K 20—, daune K 2-1—, tuhna sama C 12-—, 14—, 16—, glavne blazine K 3—, 250, i—, poSlje po povzetju, zavoj gratis, od K 10-— naprej franko 728 Max Berger, Deschenitz št. 229, Bohmerwald. Kar ne dopade, denar nazaj ali izmenjava. Cenik zastonj in franko.