Polslep po §r€Drn iia zldfu. V sedanjem času obče gospodarske krize se podi na tisoče moških po pogorjih Kanade, Mehike in Južno Amerike, ki iščejo srebro, čeravno je cena srebru na svetovnem trgu tako nizka, kakor doslej sploh ne pomnijo. Mnogo iskalcev srebra, da cele ekspedicije so bile financirane od bogatinov, ki dobijo le polovico doseženega dobička kot obresti za investirani kapital. Iz« datki ogromnih denarnih svot so potrebni, predno se izplačajo odkrite srebrne jame. Ekspedicije so opremljene z najmodernejšimi pripomočki. Drugi iskalci srebra so zopet ljudje, ki gledajo v stikanju za to plemenito kovino svoje zadnje upanje.Opremljeni so le s sekiro, tkrampom, lopato in z najbolj potrebnim orodjem. Doslej najbogatejše najdišče srebra je bil tako^vani »Comstock Lode«, ki ima čudno preteklost. V oni dobi, ko je podžigalo ljudi zlato v Kaliforniji, sta poskusila dva is(kalca zlata svojo srečo v severnoameriški državi Virginija. Zasigurala sta si ozemlje, na katerem sta začela kopati. Ko sta izmetala jarek, sta zadela na črnkasto tvarino, iki je počivala komaj dober meter pod jovršino. Tvarino sta izprala, pokazalo se je, da je belosiva ikovina. Ker pa sigurno najdeno ni bilo zlato, sta bila razo.arana. Tudi po nadaljnem prekopavanju zemlje nista zadela na zlato, sta pač prodala ozemlje za malenkostno svoto. V naslednjih 30 letih so dvignili iz te zemlje za 1.25 milijarde srebra. Razven tega so še izkopali zlata za 250 milijonov dolarjev. Ta omenjeni »ComstoCk Lode« je v Združenih državah S-."e—..e Amerike najbogatejše srebrno najdišče. Oba prvotna najditelja sta bila vsa obupana, ko sta zvedela pozneje za bogastvo in sta poskušala na vse na.ine, da bi otela zase vsaj nekaj od milijardnega dobička. Sodišče pa je zavrnilo vse njune zahtete in prošnje, umrla sta v največji revščini. Enako dragoceno srebrno najdišče leži v Ontario v Kanadi. Tamošnja ruda vsebuje toliko Čistega srebra, da se lahko računa 100 fcg srebra iz ene tone rude. Razne druge srebrne jame so odkrili čisto slučajno Indijanci. Da so danes srebrna in zlata najdišča oblegana od množic, temu je kriva brezposelnost, pod katero naravnost ječi Amerika. Večina brezposelnih. ne prejema nobene podpore in na en na.in se morajo ti reveži prebiti skozi življenje. Podajajo se v stare zlate pokrajine, fki so že davno opuščene, ker se pridc-bivanje zlata iz rude ni ve. izplačalo. Danes so Ijudje zadovoljni, ako izsilijo le par zlatih zrn iz cele tone rude. Povsod so nastale majhne jamice. Ob rekah je vse I polno brezposelnih, iki izpirajo iz blata ' zlati prah. Je to težavno, 'trda Helg iS vsak se trudi z nadčloveškimi napori, da bi ga izvedel kolikor mogoče praktično in dobičkanosno.