ii. 26. V Gorici, v soboto dtie 31. marca 1906. Tečaj XXXVI. četrt h jjfjaja dvakrat na teden, in sicer t sredo in soboto ](> uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami g ,Ktt2ip°tom* ob novem letu vred po poŠti pre-, )ina aH v Oorici na dom poSiijaua: '"..<, ieto .......13 K 20 h, ali gld. 6-60 leta.......tt » 60 » » » 3-30 . .... . t3 » 40 » » » 1-70 posamične stevHko' stanejo*,., O vin; *?-*•;«;*?•••* ".!•<:*•*»» ^aro6»i»o sprejema upravništvo v Gosposki ulici v :, v Oorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček -j- dan od S. ure zjutraj do 6, zveder; ob nedeljah i «l 8- do 12. me. Na naroČila brez doposlane na tfnine se ne oiiramo. Oglasi in poslanice se račuuijo po •pstit-vrstalwce . sfcano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaks. fita. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostori* . Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta . Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od« ovomust. »Vse za omikOj svobodo in napredek!« Dr, K LavriS. Urednižtvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom je mogode govoriti vsak dan,od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah ia praznikih od 9. do 11 dopoludne. TJpravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadatr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le u r e dn i Štrn. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnima. _____ ¦ »PRIMORFC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse ieto 3 K 20 h ali gld. 100. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarnj Schwarz v Šolski ulici, Jellersitz v Nunski ulici ia v Korenski ulici Št 22: — v Trstu v tobakarni Xavrea5i8 na trgu dells Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Premalo se poznamo med seboj. I Le prerado se kaže ob raznih prilikah velika napaka, da se premalo po-mamo med seboj. Tako je prerado na jkupnejiMh prireditvah obširnejšega zna-Baja, kaj šele, kadar vidimo zbrane kje mstopnike kakega stanu iz raznih dežel, katerih prebivamo ! Nekaj takega je »'le tudi na trgovskem shodu v Postojni lnč 11. t. m. ^ Z veseljem je žlo 10 naših trgovcev ha ta shod, vračali pa so se precej nezadovoljni. Na shodu niso našli tega, Kar so pričakovali. Sicer je res, da se tod društva »Merkur«, ki je zasnovano jmonda bolj za Kranjsko, ne more zahtevati, da se bo bavilo na shodih kdo ve s kakimi vprašanji za izvenkranjske trgovce, in res je tudi, da so se cule na tem shodu lepe besede o Trstu in o Časih, katere mu prinese nova železnica, ali vmes je bilo precej takega, kar kaže, kako malo se še poznamo med seboj, in kako moramo delati na, to, da se spoznamo. Ker se je sklical shod v Postojno, na kateri se je pričakovalo trgovcev iz Trat*. Gorice in z Reke, bi se bil moral dnevni red že malo obširnejše zasukniti tako, da bi bil imel shod bolj splošen značaj ter bi ne bili imeli izvenkranjski 4rgovci utiša, da so prišli na shod le bolj za to, da mu dajo samo na zunanje nekoliko več veljave. Povdarjamo, da nočemo nikomur nič očitati, marveč pišemo to z namenom, da bodi v prihodnje drugače, bolje, splošneje, z namenom, da odpravimo polagoma tisto našo splošno veliko napako: da se premalo poznamo med seboj. To nepoznanje je krivo tudi temu, da se tako bojimo vsakega večjega podjetja, in to nepoznanje je krivo, da na trgovskem in obrtnem polju tako lahko uspevajo med nami tujci. Ko je govoril predsednik kranjske ', trg. in obrtne zbornice g. Lenarčič I navdušene besede o Trstu, povdarjaje važnost tega pristanišča in naglaševaje potrebo, da se nam ne odtuji v narodnem oziru, je prešel goriški trgovec g. Josip Dekle v a takoj iz teorije v prakso. Nasvetoval je, naj bi se slovensko trgovsko društvo »Merkur« posvetilo vprašanju, da bi se ustanovilo slovensko trgovsko podjetje, ki bi vzelo v roke izvoz in uvoz za naše kraje in tuje dežele. To podjetje naj bi se osnovalo z delnicami. V odgovor je dobil, da naj napravi sam nekak kalkul, ako bi se društvo »Merkur« pečalo s tem, bi preseglo svoj delokrog. Tableau! Da bo posamezen trgovec napravljal kai-kule, tega se menda pač ne more zahtevati; če pa kaj takega, kakor nasve-tovano, presega delokrog društva, potem je vendar še kaka druga pot, izven ofi-cijelnega društvenega delokroga, da bi se lahko pretresalo tako vprašanje, ki se nam zdi pač velevažno! Tako nekam na kratko se je odpravil ta praktični nasvet, in shod je ostal le pri teoretičnem navdušenju za Trst. Tržaška »Edinost« je priobčila poročilo o trgovskem shodu v Postojni, tiskala debelo Lenarčičeve besede o važnosti Trsta v narodnem oziru — o praktičnem nasvetu g. De-kleve, ki prav vede do uresničenja naših želja v narodnem pogledu, pa ni v tem poročilu ne duha ne sluha. Že lani se je razpravljalo v »Slov. Narodu« v posebnem članku o veliki važnosti Trsta, se predlagalo zaupni shod slovenskih trgovcev skupno s trgovci iz Dalmacije, Istre in Hrvatske, in člank-r je nasvetoval delniška društva, kažoč pri tem na cehe. »Ustanovimo si vsaj za najbolj važne predmete v Trstu skupno zastopstvo, da bode kos svojemu poklicu, in delujmo sami s tujimi državami ?..... »Ustanovilo naj bi se v prvi vrsti delniško društvo za razpošiljanje južnega sočivja« — tako je vsklikal člankar, ali ostalo je le pri vsklikanju, kakor pač je bil tudi predlog gospoda Dekleve v Postojni na kratko odpravljen. To so pač *aše velike hibe, katere treba odpraviti čim prej tim bo'.:«. V prvi vrsti pa treba govoriti odkrite-s; Čno besedo, ki naj nas vede do spoznavanja omenjene velike napake, in ki naj nam kaže pot do boljše medsebojnosti, na podlagi katere edino moremo stvarjati tudi kaj večjega ii trgovsko-obrtnem polju. Poročilo o občnem zboru „Slou. bralnega in podpornega drušlua u Gorici" dne" 25./3. 1906. Kakor smo že v „Soči" od srede na kratko poročali, se je vršil minolo nedeljo občni zbor tega velevažnega društva, in ker nam je mej tem došlo obljubljeno podrobno poročilo, ga v nastopnem našim cenj. čitate-Ijem tu podajeino. Povdarjati se nam zdi potrebno, da je prislovica o netočnem prihajanju k zborovanju to pot izgubila popolnoma svojo veljavo in so bili prostori bralnega in podpornega društva točno po 2 uri popoldan napolnjeni z lepim Številom članov in je povsem ugodno vplival na zborovalce tudi dohod raznih gg. podpira-t^ljev. Društveni predsednik g. Jos. R o v a n je naprosil navzočega društvenika gosp. dr. Fr. Oblaka, naj bi prevzel posel zapisnikarja, na kar pozdravi zborovalce s sledečimi besedami: Slavni zbor, Častiti gospodje društveniki! Ker je bil današnji občni zbor glasom naših društvenih pravil povsem redno in pravilno sklican ter napovedan ia ker se je ravnokar konžtatiralo za sklepčnost potrebno zadostno Število udeležencev članov, proglašam s tem občni zbor kot otvorjen. Pred vsem štejem si v prijetno dolžnost, da vas, častiti gospodje, v lastnem in ostalega odbora imenu najsrčneje pozdravljam. Vašo številno udeležbo smatram v prvi vrsti kot znak zanimanja za stanje in delovanje našega društva, ter vas naprosim, da blagovolite slediti posameznim točkam dnevnega reda, ter se po potrebi tudi oglašate k besedi o posameznih točkah. Omenjam še, da je doznal sedanji odbor tik pred zborovanjem, I da je izlasti 5. točka dnevnega reda privabila | nikov raznovrstne vsebine; ob nedeljah pa so se mnogo gospodov članov v našo sredo in sicer gospodov članov, koji se drugače za razvoj*in delovanje društva le malo brigajo. Ker "se i meni samemu zdi omenjena točka dnevnega reda eminentne važnosti, si bodem dovolil, ko pride ista na vrsto, pozneje še kratko~opazko. Kot I. točka dnevnega reda je letno poročilo odborovo, v kar napi-v*:«. gosp.|tajiuka, da o tem nadalje poroča. - - Tajnik g. Dr. G i 1 č ve rt je poročal obširno. Iz njegovega poročila posnemamo to-le: Slavni občni zbor! — Na občnem zboru se navadno od odbora več zahteva in pričakuje obsežnejšega poročila, kakor ga je o normalnem letu mogoče podati. Prošlo leto nima izkazati nič izrednega. Društveni tek je bil normalen, društvene zadeve so se reševale redno kot druga leta. — Lani izvoljeni odbor je reševal društvene zadeve v 8 rednih odbo-rovih sejah. — Sprejemal je nove ude, brisal odstopajoče in zanikerne, ukrenil potrebne poizvedbe v dvomijivih slučajih ter na to določal podpore. Začetkom letu je štelo društvo: 161 domačih, 198 zunajnih podpornl-čarjev, 18 podpirateljev, 48 bralničarjev. — Koncem leta pa štejemo: 16? domaČih in 210 zunajnih podporničarjev, 17 podpirateljev, 46 bralničarjev. — Obolelo je medletom: 74 domačih, 72 zunajnih udov, odkojih je prejelo podpore:57 domačih Članov K in62 zunajnih Članov. Umrla sta 2 domača in 1 zunanji ud. Izmed domačih je preminul obče-spoštovani g. Ivan Golja, vpok c. kr. fin. svetnik, ki je bil dolgoleten naš podpiratelj in dobrotnik, drugi, ki ga danes ni več med nami, je bil g. Miha Cvetrežnik, c. kr. sodni sluga, naš dolgoletni ud in odbornik. — Pokojnika se je spremilo k pogrebu z društveno zastavo in nam ostaneta v blagem spominu. — Obolele člane je zdravil v polno zadovoljnost društveni zdravnik g. dr. Aleksij Rojic, v odsotnosti pa g. dr. Ernest Dereani, kojima izrekam zahvalo. — V gmotnem oziru smo nekoliko napredovali. Pomnožil se je upravni zalog za K 442*56, domači bolniški zalog za K 436*22, zunanji bolniški zalog (Solkan) za K 39819. Društvenikom je bilo na razpolago 21 čas- Grof Monte Cristo. Hapisal fllexandre Dumas. ! (Dalje.) -Ce izpolni svojo dolžnost, pač ni dobra. Suženj no sme »¦ "ti užaljen od svojega gospodarja." „Kako se šalite! Kakor da so še vedno sužnji na svetu!" „Gotovo so, kaj Havdee je moja sužnja." ..Res, vi niste v nobenem oziru jednafei drugim ljudem. Sužnja gospoda grofa Monte Crista! Kaj sličnega ni na Francoskem. Toda ta stau mora pri tem, kakor ste vi navajeni ravnati z denarjem, donašati sto tisoč tolarjev na leto." „Stotisoč tolarjev! Ubogo dete je imelo več nego to. Ko je prišla na svet, je ležala na zakladih, proti katera.* so zakadi /Tisoč in ene noči' le malenkost." »Torej je to vendar le kaka princezinja?" »Da, in še ena prvih svoje dežele." »Toda kako je taka visoka princezinja postala sužnja V" „Kako je Dionizij Tiran postal šolnik? Slučaji vojske, -110) ljubi grof, in nenaklonjenost usode so ga pripravili do i tega.« »In njeno ime je tajnost?" »Da, za ves svet, toda ne za vas, ljubi grof, ki ste moj Prijatelj, o katerem upam, da bode molčal o tem. Saj mi ob« I -foMte, ne res ?" „0, svojo častno besedo vam dam." „Ali vam je znana povest janinskega paše?" „Ali-Tebelina? Gotovo, kajti v njegovi službi se je pri-1 dobil moj oče svoje premoženje." „Saj res, to sem pozabil." „V kakšnem razmerju je Havdee z Ali-Tebelinom ?" I nV čisto priprostem. Njegova hčerka je." nKako? Hčerka Ali-Paše?" „In lepe Vaziliki." »In ona je vaša sužnja?" nMoj Bog, da." »Kako vendar?" | »Nekega dne sem Šel čez carigrajski trg in jo kupil." „ Čudovito l V vaši družbi človek ne živi, moj ljubi grof, ampak sanja. Toda čujte, rad bi bi vas nekaj vprašal, a se mi zdi indiskretno." »Torej ?" »Ker jo jemljete seboj iz hiše, ker jo vodite v Opero..." »No ?" »Ne upam si tega vprašati." „Vprašate lahko vse, kar hočete." »Torej, moj ljubi grof, ali bi me ne hoteli svoji prince-zinji predstaviti?" »Rad, toda pod dvema pogojema." „Sprejemam jih že naprej." »Prvič, da nikomur ne zinete niti besedice o tem, da sem vas predstavil." »Prav". — Morcerf dvigne roko. — nPrisegam vam." »Drugič, da ji ne poveste, da je bil vaš oče v službi nje- nega/ »Tudi to prisegam." »Izborno. In teh dveh priseg ne pozabite, grof?" „0/ pravi Albert. »Jako dobro. Poznam vas kot poštenjaka." Grof pozvoni vnovič; Ali se prikaže. AObvesti Havdee," pravi, »da bom pil kavo pri nji, in sporoči ji, da ji želim predstaviti jednega svojih prijateljev." Ali se pokloni in odide. „Toda nobenih direktnih vprašanj, grof. Če želite kako stvar vedeti, jo povejte meni, in jaz jo vprašam." »Prav je." Ali se vrne in dvigne zastor v znamenje, da je vstop prost. »Vstopiva," pravi Monte Cristo. Ali si pogladi lase L. brke, grof vzame klobuk in rokavice ter ga polje v sobe, pred katerimi je bil za stražo Ali in katere so čuvale razun tega še tri francoske komornice. Haydče ga je pričakovala v prvi sobi, vsa osupla, kajti prvič se je danes zgodilo, da je prišel z Monte Cristom k nji še drug mož. Sedela je s prekrižauimi nogami v kotu na zofi, obdana od najdragocenejših svilenih in vezenih orijentalskih tkanin. Poleg nje je ležala gusla, katere glasove je slišal Albert. Ko ,:«gleda Monte Crista, se dvigne z onim dvojnim smehljajem LScrke in zaljubljenke, ki ji je bil lasten. Monte Cristo gre k nji in ji poda svojo roko, na katero pritisne ona kakor po navadi svoje ustnice. Albert ostane pri vratih; tako vpliva nanj ta lepota, ki jo vidi danes prvič in o kateri niso imeli v Parisu niti pojma. „Koga dovajaš k meni?" vpraša deklica grški; brata, prijatelja, navadnega znanca ali sovražnika?* „Prijatelja," odvrne Monte Cristo v istem jeziku. „Njegovo ime?" „Grof Albert; to je oni, katerega sem rešil v Rimu iz banditskih rok." »Kateri jezik naj govorim z njim?" Monte Cristo se obrhe k Albertu. dr^viaifeorftizijosoievale, društvene kbj^je iz nftša knjižnice, tako, da ge je lahko vsakdo, s primernim berilom razvedril .in zaznal v društvenih, prostorih dnevne vesti. — Društva je. dobivalo več časopisov po znižani ceni ter iz-" rekam tem dobrotnikom našo zahvalo. O ve-seličnem odseku zamorem letos samo poročati, daje isti priredil dne 19./2. 06. običajen društveni ples v dvorani »Trgovskega doma", kjer so se člani in povabljeni gostje dobro zabavali. Ples se je obnesel tudi materijelho v polno zadovoljnost ter se je čisti dohodek določil bolniškemu zalogu, kakor je to razvidno iz letneg računa. O blagajniškem stanju in notranjem poslovanju poročal nam bode naš blagajnik g. Hrovatin, ki je vodil notranje poslovanje k^t društveni uradnik. Sicer ni nič novega, ako našemu za društvo tako vnetemu blagajniku izrečem tudi danes srčno zahvalo na neumornem in vestnem delovanju; saj to priznanje je žel na vsakem obč. zboru pod vsakim predsednikom in upam, da nam po 14-letriem požrtvovalnem delovanju tudi v bodoče ostane naklonjen ter posveti društvu ono ljubezen in vneto poslovanje, kot- je storil do danes. Iz odborovega delovanja nimam več kaj posebnega poročati. K lastnemu poročilu pa bi hotel Še nekaj pripaziti. — Že v pričetku sem opozoril, da se goriški živelj za naše slo^ vensko bralno in podporno društvo z ozirom na naraščaj slovenskih močij in vladajoče razmere dosti premalo zanima. Oglejmo si druga bratska podporna društva z istimi cilji, n. pr. v Celju. Jezikovne razmere niso manj napete kot pri nas. Mesto šteje komaj tretjino prebivalstva od Gorice, in ve udar vspeva podporno društvo, prireja številne veselice, predavanja in razvija življenje, da se v njem družijo vsi stanovi. — Gorica šteje nad 25.000 prebival1 cev. Ne oziraje se na uradno statistiko, trdi se mirno, daje dobra tretjina slovenskega življa. Če računamo vse slov, trgovce, obrtnike, uradnike in uslužbence, ki so v smislu postave o zavarovanju delavcev z dne 30./3. 1888. dolžni pristopiti b kaki oblastno priznani bolniški blagajni, potem število naših 167 domačih podporaičarjev in 17 podpirateljev pač ni v nikakem razmerju s številom onih slov. uslužbencev, ki so zavarovani pri laški bolniški blagajni ali pa, ki vsled pomanjkljive evidence od poklicane oblasti sploh niso zavarovani. — Tudi število naših bralničarjev 46 in podpirateljev 17, t. j. naših članov delodajalcev in onih, ki po gornjem zakonu niso primorani zavarovati se pri kaki bol. blgajni, nam kaže, da se tudi ti društva premalo oklepajo. Ravno delodajalca je narodna dolžnost, da vpiše svoje uslužbence v slov. bol. blagajno ter dela po možnosti in z vzgledi na to, da se društyena blagajna gmotno krepi, ker le ako šteje društvo resnih Članov, narašča bolniški zalog in le tedaj zamore povoljno podpirati one, ki so podlegli bolezni in si v slabotnem stanju ne morejo prislužiti potrebnih sredstev. — V zadnjem času so nekateri člani nekako od daleč spustili glasove med odbor, da društvo na zunanje premalo deluje. — Želelo bi se prireditev, zabav, društvenega oživljenja, češ, da se skoro ne zna, da društvo eksistira. — Te želje niso 'sicer povsem neopravičene. Društvo je po pravilih sicer opravičeno gojiti petje, prirejati javne veselice, poučne govore itd., pozabiti se pa ne sme, da je naše druStvo v glavnem slov. bol. blagajna, ki »ima v prvi vrsti nalogo prirejati svojim članom zabave, marveč množiti bol. zalog, tfa priskoči v sili in bolezni svojim članom na pomoč. Treba je pa tudi upoštevati, da si je društvo svoj čas ob ustanovitvi, ko poleg Čitalnice gor. Slovenci nismo imeli številnih skupnih zavetišč, privzelo v pravila kar najširše polje, je lahko ' svojim članom postreglo v gmotnem in duševnem obziru, ker še ni bilo primernih slov. izobraževalnih društev, t— Z ozirom na nastale razmere v Gorici pa je naše društvo olajšano. »Pevsko in glasbeno društvo" ustanovljeno je za Gorico v namen, da goji glasbo in petje. Število naših časopisov sicer za nas povsem zadostuje, ne tako naša knjižnica, dasi razpolaga s precejšnim številom lepih knjig. Da je tudi v tem obz'ru posameznim društvom pomagano, se je zasnovala »Narodna prosveta", koga razpolaga z bogato in moderno knjižnico. Ker je poleg teh društev treba upoštevati še delovanje Sokola in drugih društev, ne bilo bi modro, da bi se naše društvo sililo k takim prireditvam, za koje so izključeno poklicana v to zasnovana društva, koje moramo tak mi vsi podpirati.,~ V očigled tako modificiranim razmeram zamore se naše društvo baviti pred vsem z gmotnim vprašanjem, kako bi se delavca gmotno dvignilo in li ne bi za-mogli že v doglednem času resno misliti na zidanje svojega »Lastnega Doma". — V to svrhe in da bi se naš spodbudilo k-ražmišlje-vanju o delavski organizaciji, bila bi za nas prekoristna javna predavanja, kojih povsod i pogrešamo. — Vsega tega pa odbor brez resnega '?-••« kovanja članov ne more izvesti. — Treba piv,^ vsem, da društvu pristopijo brez izjeme vsi stanovi, bodisi kot podporničarji ali bralničarji, le na ta način bodemo v imponu-jočem številu uresničili skupne želje ter na zunaj pokazali, da se društvo bavi z resnim delom. Poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem na znanje. Ko ta skonča, vpraša predsednik navzoče zborovalce, ali želi kdo gg. članov besede k temu poročilu. G. Gabršček nasvetuje, naj se sprejemajo v društvo tudi Neslovenci, g. Hrovatin se sklicuje na slabe izkušnje s takimi, ker so provzročali društvu znatno škodo. G. dr. Tuma želi, naj bi vsako morebitno škodo, ki bi jo provzročili Neslovenci, pokrivali delodajalci, j G. Gabršček ugovarja, češ, da bi se število ! mesto pomnožilo, skrčilo. G. dr. Tuma končno ' nasvetuje, naj se ostane pri starem glede na Hrovatinovo pojasnilo. G. dr. Fr. Oblak je odgovarjal na opazko gosp. dr. H. Turne glede razmerja iti razlike mej »Slovanskim bralnim in podpornim društvom" in pa »Katoliškim delavskim društvom". Po završeni debati zahvali se predsednik vsem gospodom govornikom za razne dobre nasvete in izrečena mnenja ter goji .nado, da bode bodoči odbor gotovo z Ynemo deloval na vresničenje istih. Zaključek računov za I. 1905. vzame se na predlog člana g. .1. FabČič-a brez podrobne razprave soglasno na zna"" Isto-tako se soglasno potrdi tudi prt jn za 1. 1006., kojega društveni blagajnik gosp. Jos. Hrovatin zborovakem obrazloži. Na to povzame zopet društveni predsednik besedo in izvaja sledeče: Slavni zbor, častiti gospodje druStveniki! Kakor vam je znano, žal nisem govornik, a svojim mislim in idejam zamorem dati primerno pismemo obliko in dovoljujem si v nastopnem nekoliko istih prečitati vara. Delokrog bralnega in podpornega društva je strogo začrtan in označen v društvenih pravilih. Društvo ima pred vsem nalogo nuditi svojim članom primerno podporo v slučaju bolezni ter skrbeti za zdravniško pomoč, dajati pa tudi članom priliko, da si z branjem časopisja in knjig širijo obzorje, spopolnujejo samovzgojo in izobrazbo. Kakor torej razvidno, stoji naše društvo povsem oddaljeno od političnega vrnenja in se kot tako nikakor ne more in ne sme dosedaj še prištevati kot nekaka »domena" ene ali druge politične stranke. To stališče je tudi povsem opravičeno, je povsem pravo in umevno in naravnost škoda bi bilo opuščati ga. Kakor hitro bi se pa pojavila v vodstvu društva druga stremljenja in drugačna nazira-uja, bi isto stavljene si naloge ne moglo več nepristransko izvrševati in bi lepi vspehi preteklosti ne le izostali, temveč bi znali isti še celo služiti kot nov vir iii povod domačemu našemu prepiru. Odkrito povem, da sem sicer jako zmeren in hladno sodeč strankar, a radi tega pa nič manj odkritosrčen in ni malo se ne plašim tu na občnem zboru javno izpovedati ter odločno povdarjati, da bi naše bralno in podporno društvo vsled želje in zahrbtnega delovanja nekojih izvestnili gospodov imelo postati nekak privesek one stranke in struje, katera ima sicer na jeziku in papirju vse polno ljubezni do delavstva in nižjih slojev, a v srcu pa dejansko niti najzadnejšega kotička za delavca trpina. Slavni občni zbor, častiti gospodje druStveniki! Da govorim še jasneje in da izrazim s tem gotovo tudi misli in nazore mojih ožjih gospodov somišljenikov, po-vdarjam: Da naj si slavno »katoliško delavsko društvo", katero ima biti našemu nekaka konkurenca, posrebrni svoje ime le z lastnimi sredstvi, naj nikar ne kaže prevelikih skomin po našem društvenem iraetku in naj si enakega skuša pridobiti z lastnim pametnim delovanjem. Mi pa mu radi te nelepe nakane zakličemo naš odločni: »Hands off, to * dobro domače: „roko proč" ! Omenjam , i sem bil z ozirora na moja zasebna opravila trdno odločen nikakor ne več sprejeti zopetne izvolitve, ter bi rad prepustil to častno mesto spretnejšim rokam, a ravnokar opisani dogodki in razlogi in pa izražena želja več gospodov članov in tovarišev dajejo mi povod, da prevzamem morebitno zopetno izvolitev, ter dajem tako društvu še za eno dobo moje skromne moči na razpolago. Na to se oglasi k besedi gosp. dr. H. Tuma, kateri predlaga naj se volitev novega odbora vrši z vsklikom, ter prečita imena kandidatov. Predsednik da ta predlog na glaso- vanje s pripombo, da kdor s stavljenim pred logom ne soglaša, naj javi to z vzdfgom roke Temu pozivu odzval pa se je le e.n sam čiar iu so nekateri drugi njegovi somišljeniki i, polglasno zahtevali tudi volitev po listkih, n, kar je odredil predsednik ta slednji način, tej imenoval skrutinatorjema gg. A. Jakšeta in j Fabčiča. Pripomniti je tudi še, da je vže pred volitvijo odbora odšlo nad 20 članov Solkan, cev, kateri bi bili ako treba, vsi kot en moj oddali svoj glas sedanjemu odboru. Izid volitve je itak znan iz kratke n0. tiče v „ Soči" od 28. tm. ter je razmerje gja. sovnic menda zadosten dokaz, da se vkljut vroči želji nekaterih gospodov za sedaj nikakor še ne da tudi pri bralnem in podpornem dri;, štvu v kalnem ribariti! Vtis jako klavernegi nastopa peščice nemirnih elementov iz „ kau, Iiškega del. društva" je povečalo posebno ro bato in prav katoliški neotesano ohnnžanV istih pri odhodu iz zboroval niče in prav umestno se je izrazil nekdo naših članov »>, koč: takik olikancev sočlanov reši nas, o GoJ spod! Splošno pa je bilo dokaj živahno m tem obč. zboru in izrekla se je marsikaj umestna opazka in nasvet, katero naj bi noti odbor v bodoče po možnosti uvažoval in mes ničil. Prepričani smo docela, da se novi odbor kar najbolje potrudi, da delokrog društva p možnosti razširi in da pridobi v okrilje d«, štva še mnogo novih članov in prijatelje? istega. Da se pa delovanje novpvoljenega odbora pospeši in vsestransko podpre, potrebne je pred vsem, da naši slovenski gospodarji delodajalci, trgovci in obrtniki in sploh vsi oni, koji imajo zaslužbence ene aH druge vrste, m vpišejo v to domače društvo in gredo stetr. odboru na rjko. Pa tudi drugi sloji in slasti naša mladina naj bi pridno pristopala v vrst* članov bralničarjev oziroma podpirateljev. Jej i tu prilike in polja za vspešno rodoljubno! delovanje, in čim več sotrudnikov tim lažje) bode vršilo tudi „slovensko bralno in podporna! društvo" svojo velevažno nalogo na ''korist u| v čast goriškim Slovencem. j DOPIS l. \l CflrtflS. — Dne" 18. in 19. marca smo imeli dobro obiskana shoda. Na shodih je govoril g. Ernest Klavžnr o novem nGori5keicl kmetijskem društvu" in o povzdigi sadjavatv« v tem okraju; g. nadučitelj Josip Rakovi o organizaciji kmečkega tanu; g. Rudolf Zdol-šek, drž. potov. .»:km, o živinoreji iu mlekarstvu. Gosp. žsrpnik Peternelj priporoča usta novitev čebelarske podružnice. Na shodu so se sprejele na predlog g. Josipa Rakovšceba soglasno naslednje resolucije: 1. Javni kmet. shod v Cetkuem pozdravVji z veseljem pričeto delovanje »Goriškega kmet društva" ter prosi visoko c. kr. vlado, da naj bi zdatneje podpirala novo društvo, ki si je postavilo nalogo: povzdigniti kmetijstvo m Goriškem na tako stopnjo, na kateri bi mo ralo vže zdavno biti z ozirom na lego dežele. Državnih podpor, katerih je bilo doslej de (Dalje u prilogi.) „Ali znate novogrški?" vpraša mladega moža. I rfAb,c pravi Albert, »niti staro-, uiti novogrškega. Homer | in Platon nista imela nikdar učenca, ki bi bil nehvaležnejši od mene." »Torej,* pravi Havdde, ki razume vprašanje, »torej bom govorila z njim francoski ali italijanski, če moj gospod sploh hoče, da govorim." Monte Crista trenotek pomišlja. »Govori italijanski," pravi nato. Potem se obrne k Albertu. »Žal mi je, da ne morete slišati iz njenih ust novo-ali starogrščine, kajti oboje govori čudovito lepo, dočim mora zu» j govoriti italijanski, kar vam vstvari morebiti napačen pojem o nji." .•''.¦¦¦"•.¦.-. r Po teh besedah da Grkinji znamenje. * »Bodi dobrodošel, prijatelj, ki prihajaš z mojim gospodom in mojstafom," pravi deklica v izvrstni toskanSčini. , Ali, kavo in pipe!? In Havdee da Albertu z roko znamenje, naj stopi bližje, •dočim Ali odide, da izvrši povelje svoje zapovednice. IJonte Cristo pokaže mlademu možu dva stola; vsak si vzameta enega in se približata neke vrste dragocenemu gučri- donu, ki je bil pokrit z naravnimi cvetlicami, risarijami in ' glasbenimi albumi. AU se vrne in prinese kavo in čibuke; Baptistin ni rimel nikdar vstopiti v te sobe. Albert odkloni pipo, katero mu ponudi Nubijec. ,,0, vzemite jo, vzemite," pravi Monte Cristo; „Hayd«i" . skrivati." i »Torej/ pravi Albert, »to pobožuo romanje za uboge je ; vaš prvi spomin; in drugi?* i (Dalje pride.) j yflp „8oCe" it 111 dno 31. marca 1906. . Jn0 c. Ur. kmet. druStvo v Gorici, naj bode [»jezno po večini novo društvo, katero čakajo Ltoe naloge radi sedanjega zaostajanja v na- ,redku- Slov. deželni iu državni poslanci se po- ljvljftjo, da store primerne korake, da bode Lava primerno podpirala novo „Gor. kmet. Jroštvo" v Gorici. 3. Poživlja se visoka ,vlada, da dogovorno, t\el odborom predloži dež! zboru. sprem%r&bV' Lkou» v pospeševanje živinoreje iz 1. 1903., javno z namestništvenim razpisom 1. 1904, Lo. da bode odgovarjal razmeram dežele z Lirom na novo nGor. kmet. društvo". 4. Naprosijo še slavna uredništva*- vseh *J Lj$i izhajajočih časnikov, da propagirajo to ikcijo započetega delovanja »Goriškega kmet. [iruštva". Ustanovila se je podružnica kmet. dru-itw1f Načelnikom se izvoli g. Anton Kosmač, Llagajnikom g. Ivan Peternelj in tajnikom g. Josip RnkovSček. \l Bor. Vrtojbe. — Kakor že naznanjeno, Uredi tukaj šno bralno in pevsko društvo > a p i' e d e k" na Velikonočni pondeljek svojo |rvo veselico. Vaje še vršijo redno in z voljeni in pričakovati je, da bo vspeh povo- |.eD> Društvo je novo in potrebuje podpore ii s.podl>'.ije. To se pa zgodi s tem, da se ve-eiica, katera je, kakor rečeno, prva, obišče { otinvni številu. Zato pa na Velikonočni ftonJfljvk vsi v Gor. Vrtojbo! Program se .rioitfi pravočasno. Ii Pe»me. - V nedeljo dnf> 1H, marca ihW. je delil naš gospod nune velikonočne ||sik<\ iu med tem je razlagal, da se moramo odpisati proti novi postavi o zakonu, ako |up. muo vsi pogubljeni, in predenj ko je dobil jvsaki svoj listek, se je moral podpisati. Napojili smo nekateri mladeniči in se nismo [hoteli podpisati. Ali on se je začel nato jeziti i/i hotel po sili, da naj se podpišemo. Ali ker rjo videl, da se nočemo, je vseeno podelil listke, in nnm jt» rekel, da smo za vselej pogubljeni, ila je druge prestrašil. Drugi dan potem je ¦lelil dekletom listke in je pridigal, da n»j se varujejo takih mladeničev, povedal je vse po priimkih in po imenih in še stariše zraven. DeKletom je rekel, da so ene pridne, ene ¦malovredne in e.*.f. „za vreč na stranišče'*. h tega se pa tudi vidi, k d o dela /dražbo po vaseh. Več mladeničev. Volče, Slavno uredništvo .Soče" je uljudno .navtotew^ sprejeti naslednje vratice, kot popravek notice, objavljene pod naslovom „Cele *\rim iu cele. noči" v 24. štev. Vašega cen j. f lisi«, kjer neki poročevalec trdi, da je gosp. I mučeni k Lasič z gospo vred večkrat obiskal * volčauskega Kenda in ga tako skušal prepa-rirati /u podpis . • Resnici na ljubo moram izjaviti, ;da u. nadzornik bodisi sam ali z gospo soprogo |ni prestopil v tem letu praga tukajšnega šol- !>kega poslopja in tudi nisem opazil nikdar in :»ih!-'i\ da bi me bil hotel preparirati za podpis. M. Kenda. Otvorlenje nove interurbanne telefonske proge Trst- Krmln, — Dne" 1. aprila t. 1. se izroči prometu interurbanna telefonska proga št. 3684 z novo prikloplj enimi telefonskimi centralami Tržič na Primorskem, Gorica in Krmin. Promet te nove telefonske proge raztezal se bo v smereh, označenih v sledečem izkazu, kjer so navedene tudi pristojbine, določene za navaden telefoničen pogovor, ki traja 3 minute. j Domače in razne nouice. ; OsebRS vest, Absolvirani juiU g. J. ;Mi.nzoni iz Kauala je vstopil kot ,>ravni 11raktikant pri c. kr. okr. sodniji v Gorici. >MM kmetijsko društvo1* bode razkazovalo in delalo poskuse z novo došlimi okopalniki i:a >Iov, kmet. šoli v Tržaški ulici dne 5. r-1'rila t. 1., t. j. prihodnji četrtek ob 10. uri j.redp. — Vabi se cenjene člane in tudi druge iKJse.-tnike, da se teh poskusov v obilem steblu udeleže. Predsedstvo, Na g. kr. izobraževalcu za učiteljice v Gorici >e prično skušnje in sicer: a) zrelosti, 2. |«a;,a t. I. ob S. uri zjutraj, I) usposobljen j a za ljudske in meščanske šole dne 7. ^P t. j. ob P. uri zjutraj, o za uspo-¦- o f* I j tj n j a v Žeiuskih ročnih delih in za "•rtRAivo, početkom meseca jun;u t. 1. i'rošnje se imajo predloL ravnateljstvu navedenega izobraževališča ozir. dotične izpra-ževalne komisije in sicer za preskušnje pod a> in b) najkasneje do 15. aprila t. i. in za one pod c) do 15. maja t. 1. izlet h |iro sv. Gabrijela. — Soška podruž-pica slov. plan. društva naznanja, da se vrši jzlet m goro sv. Gabrijela jutri 1. aprila t. '• Odhod ob 2. pop. Zbirališče v Čitalnici in v Podpornem društvu. .Narodna prosveta" opozarja na predstavo »Desetega brata", ki bo dne 3. aprila t. 1. v *ty- boinu". Gostuje g. A, Verovšek iz Mnbljnue. nTrgovsko In obrtno društvo" v Gorici je na- PUKeno preskrbeti potovalen manufaktnrne Jroke za Istro z lepimi dohodki. Reflektnnje l,0to natančneje informacije pri odboru. . Izredni Občni Zbor „Trgovskega in obrtnega ¦"oStva" v Gorici se bo vršil dne 9. aprila • I- ob 8. uri zvečer v hotelu „Pri zlatem jetenu". Na dnevnem redu je premem b a Pravil. ' Za nujne pogovore plačati jo v vsakem slučaju trikratno pristojbino. Pristojbina za pogovor, ki traja tri minute, znaša v lokalnem prometu 2U vinarjev. Sicer pa veljajo tudi za te nove zveze določbe, kakoršne so splošno v veljavi za interurbanui telefonski promet. — Uradne ure v zgoraj označenih javnih telefonskih govorilnicah so ravno iste, kakor za brzojavno službo. -— Promet s Trstom se razteza na celo tržaško lokalno omrežje, namreč na zveze s poštnimi oziroma brzojavnimi uradi Trst 1, 4, 5, (>, 7 in 8, Barkovlje, Miramar kraj, Mirainar grad, Prosek, Sv. Križ, Nabre-žina i in 2, Bazovica, Milje in Opčine. — Pristojbina, določena za zvezo s Trstom, velja seveda za celo tržaško lokalno omrežje. iz Tolmina nam pišejo: V četrtek je bil v Tolminu veličasten pogreb umrle gospe Ivanke pl. Ziereufeld. Temu pogrebu bo bili ua čelu trije duhovniki. Pogreba so se udeležili vsi sodnijski in davkarski uradniki, gasilno društvo in corpore, zastopano je bilo županstvo, sorodniki od blizu iu daleč s prekrasnimi venci iu mnogo, mnogo tolminskega občinstva. Tolminski vrli pevci so zapeli prav lepo tri pesmi žalostinke. Bil je to res veličasten pogreb. Naj počiva v miru blaga gospa! j Soprog umrle gospe Ivanke J. pl. Zie- | renfeld je bil večletni zvest uradnik pri okr. j šol. svetu in zvest uradnik pri ceiuentariji. Obojemu je glavar Prinzig odvzel zarad tega, i ker se je bil potegnil za otroški vrtec, j Ud glavarstvu pa ni bilo nobenega pri ! pogrebu ! Sovraštvo in jeza izvestnih ljudij ne ! sega samo do žhih, nego celo do —¦ groba! ! Podružnica učiteljskega društva za goriški okra) i v Kanalu vabi k zborovanju, katero priredi j dne 5, aprila t. 1. ob 10. uri predpoldue v Kanalu v šolskem poslopju. Dnevni red: 1. Verifikacija zapisnika zadnjega zborovanja. 2. j Predavanje o brezžičnem brzojavu. (Predava ! c. kr. šol. nadzornik g. Fr. Finšger). 3. Mo-! rebitni predlogi. NB. K drugi točki vabi se tudi vso ono gospodo, ki se zanima za ta predmet. — V Kanalu, dne 20. marca 1900. Odbor. »Družba sv, Cirila In Metoda v Ljubljani" je imela dne 21. marca 190(1. svojo 170. vodstveno sejo v družbinih prostorih »Narodnega doinua. Prvomestnik otvori ob 3. uri pop. sejo. Sklene se razpis učnega mesta na deški družbini šoli pri sv. Jakobu v Trstu za moško učno moč z nastopom službe ob početku šolskega leta 1900/07. Potem se je še razpravljalo o nekaterih nujnih notranjih in podružničnih zadevah. Sklenilo se je družbino raz-sodništvo povabiti, da razsodi neko preporno vprašanje. Zi zastavo »Bralnega in pevskega društva" v Št, Andrežtt je daroval še Erjavec Josip l K, 4 K 80 v se je nabralo v gostilni r\m Ambroža" v Št. Andrežu. Hvala jim 1 " Vojaški nabor. — Iz občine Podgrad v Istri je prišlo na nabor 137 mladeničev. Potrjenih je bilo v prvem razredu 27, v drugem S, v tretjem 2, skupaj 37. Izmed teh 31 v stalno službo, 6 pa v nadomestno reservo. — Iz Bu-zeta tretjega razreda iu iz občine Roč jih j došlo 111. Potrjenih iz Buzeta v tretjem razredu 12; iz Roča v prvem 8, v drugem G, v tretjem 3, skupaj 29. Od teh 24 v stalno službo, b* v nadomestno reservo. RlZpiS učiteljske Službe. ~ Na peteroraz-redni deški ljudski šoli Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" pri sv. Jakobu v Trstu se razpisuje služba druge moške učne m o č i z definitivuim uameščenjem. Definitivno nameščen učitelj dobiva na leto 1400 K plače in 500 K stanarine ter ima pravico do 8 petletnic po 200 K. Nekolekovane, a pravilno opremljene prošnje naj se vpošljejo najdaije do 25. aprila 1900. pod naslovom: „ Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani." Službo bo nastopiti začetkom šolskega leta 1906/1907. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Iz Gerknt nam poročajo, da je visoka vlada dovolila 3—6 tedenske mlekarske tečnje. V svesti smo si, da se ti tečaji čim preje razširijo v redno mlekarsko šolo. Qar...— Don Carlos je daroval 1000 K zakladu za ubožce v Gorici. Ker je nastavljal zanjke in lovil v tujem lovu, je bil obsojen 17 letni Jakob Spesot iz Zagraja na tri tedn« ostrega znpora s postom. Verzegnassijevi argumenti, — Ko je govoril naš preljubi Verzegnassi v poslpnski zbornici na Dunaju o volilni reformi, je rekel, da mora | dobiti mesto Gorica svojega poslanca med drugim tudi radi tega, ker je sedež nadškofa in nadškofijskega semenišča. (Dr. Tavčar: Tudi argument) Verz.: Gotovo! Mislim, da spada vaš knezoškof pod jurisdikcijo našega nadškofa in kneza. (Dr. Tavčar: Nam je vsejedno, kam spada naš škofi) ... Torej celo nadškofa je navajal — v Gorici na laški strani je bila pa taka gonja proti.njemu! «........*._.. ... Pa še nekaj je povedal VercenjaS. Rekel je, da Lahi imajo gledališča v Gorici, Gradišču, Tržiču, Krminu in Červinjanu! O ti dragi naš Vercenjaš S To so gledališča. V Gorici bi moralo biti Lahe sram v dno njihove „kulturucK duše, da ne morejo vzdrževati niti najuavadnejših prrdstav v gledališču, o tistih drugih gledališčih je pa najbolje, da kar molčijo. Ce posetiš imenovane kraje, iščeš zaman v njih gledališča, če pa poprašaš po njih, ti pokažejo kakšen kurnik, in precej domišljije mora imeti človek, da si predstavlja v njih gledališča i Seveda so ta gledališča brez predstav? K večjemu se predstavlja včasih — „facanapa"! Nov vir dohodkov drulbi sv, Cirila In Metoda. Celjska „Domovina" piše: Dan za dnevom slišimo obupne klice od mej, dan za dnevom se apelira na našo šolsko družbo, da snuje šole. — V obče je želeti, da slovenska javnost posveti več pozornosti družbi, da se vzdramijo iz spanja vse podružnice, pridobivajo kolikor mogoče veliko članov v vseh slojih naroda in priredijo vsako leto eno večjo narodno veselico v prid družbe. S takim delovanjem bi zanimanje vseh stanov za družbo rastlo in se dohodki zelo povečali. Poleg tega pa se odpira družbi nov vir dohodkov s tem, da se upeije recimo 5. julij (praznik sv. Cirila in Metoda ali sledeča nedelja) kot nakupovalni dan za vse Slovence in da dosežejo posamezne podružnice v svojem okolišu, da narodni trgovci in obrtniki darujejo bodisi določen odstotek prometa tega dneva družbi, bodisi kako določeno vsoto. Seveda bi morale podružnice agitirati, da slovensko občinstvo isti dan res v veliki meri kupuje svoje potrebščine pri onih narodnih trgovcih, kateri bi bili pripravljeni vsaj nekaj za družbo darovati, moral bi postati ta dan nekak narodni semenj v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Ideja nakupovalnih dnovov se je sprožila v Londonu, upeljali so se isti v Berlinu in se priredijo v začetku meseca aprila tudi na Dunaju v korist raznih dobrodelnih društev. Taki nakupovalni dnevi bi bili važni ne le radi tega, ker bi donašali družbi lepe dohodke, ampak zlasti, ker bi potom agitueijo Širše občinstvo seznanjali z narodnimi trgovci in obrtniki in bi marsikateri Slovenec oz. Slovenka, kateri sedaj iz komodnosti ali brezbrižnosti obiskujejo le trgovine in obrti naših nasprotnikov, vsled velike agitacije in v zavesti, da storijo nekaj za družbo sv. Cirila in Metoda, obiskali isti dan naše narodne trgovine in obrti, videli, da so ravno tako dobro, če ne boljše postrežem, kakor pri nasprotnikih ia postali odjemalci le narodnih trgovcev in obrtnikov. Če bi se ti nakupovalni dnevi kot stalna institucija naLe šolske družbe upeljali, bi gotovo v par letih ne bilo slovenskega trgovca in obrtnika, kateri bi ne poslal na ta dan kake vsote družbi, s čemur bi se dosegli spet novi stalni dohodki. Delati pa moramo, da se znatno pomnože dohodki družbe sv. Cirila in Metoda. „6oriGia in dr. A. Gregorčiču. — Na znani članek v „Narodu" o bojkotu klerikalce, je odgovorila „ Gorica" s celo vrsto člankov, ki »Narodu" niso nič odgovorili, pač pa so na-gromadili dolgo vrsto lumparij po Gregorčičevem receptu, kateri sem petem jaz primerno osvetil v „SoČiu. - Moja pesem o „Lažnji-vem Kljukcn" je razkrinkala klerikalnega generala Gregorčiča tako drastično, da bi vsaka poštena stranka pokazala duri takemu človeku. Mož, ki je toliko grešil proti lastni stranki, je uničen v tej stranki sami. Doslej se nikdo ni potegnil zanj. Klerikalci sami čutijo vso težo mojih udarcev in se ne upajo niti ziniti v obrambo, zlasti ker slutijo, da bi utegnil zopet in zopet odgovoriti..... „GoricaH sama je molčala dolgo časa. Končr>o se je osrčila in priobčila nekaj vrstic, ki so le dokaz, kako žgoče so bile moje resnice. — Imeti hoče ves odgovor, ki so ga zaslužili njeni članki! Ker hoče tako, pa bodi jej! Sledili bodo torej odgovori, katere sem nameraval zatreti iz dobrega namena, da se ne odpirajo na novo polzaceljene rane in da se ne poojstrujejo nasprotja tam, Her ni tega prav nič potreba. Kakor je videt, „Gorica" hoče imeti prepir, — in ima naj ga torej! Predno preidem.na odgovore, ki jih je izzivalo dolgovezno klobasarstvo v »Gorici", naj se dotaknem prav na kratko infamne osebnostne pušice, spuščene na moj naslov. Kako se ravna »Gorica'' po znanem Gregorčičevem receptu, ko hoče obrniti pozornost javnosti od. sebe in bunk, ki jih je dobila, na bombe, ki jih brezvestno meče v svet, to sem dokazal. No in po istem receptu naj se slovenska javnost odvrne od Gregorčiča in „Goriceu ter naj se peča z veliko važnejšim vprašanjem, ki mora pretresati čiharno slovenstvo, namreč vprašanje,.... kako je to, da moja žena nalaga svoje „prihranke" v laških bankah, dočim sem jaz dolžan v slovenskih denarnih zavodih. In prav zaresno zahteva od mene pojasnila na toliko — lopovščino. Ali naj grem na ta Hm?! Ne, bom prav kratek! Oblika in zveza, ki jo dela »Gorica", je pristno klerikalna lumparija, na kakoršno še z besedami ne more dati zadostnega odgovora. Pasji bič je edini mogoč odgovor! — Ker pa ima „Gorica" že toliko žalostnega poguma, da spravlja zopet cele mojo ženo v svoje umazane predale (-- kako je Gregorčič hotel dr. Tonklija mrcvariti z ženo, to sem povedal!—), tedaj naj mi pove- še to, v katere laške banke nalaga svoje »prihranke", da bom vedel za nje v slučaju potrebe. Pri obrtniku trgovcu s tako obsežnimi podjetji, kakoršna so moja, ni nikoli dovolj cvenka. Moja podjetja so obsežna in mnogovrstna, zaloge rastejo rapidno, debitorjev je na vseh krajih in koncih, dočim jaz plačujem svoje zalaga-telje. Prav ljubo bi mi bilo, ko bi se mi ne bilo treba posluževati kredit.. marveč posegel bi po »prihrankih". Toi;ej ni. dan ž njimi! — In končno še to: Moja podjetja so danes jako, jako velika; in kmalu otvorim še jedno trgovino, ktbD edina te vrste daleč okoli; blaga bo vsakovrstnega, krasnega, kar bo slovenskemu imenu v Gorici le v čast! Umeje se, da vsega do danes še ne zmorem z lastnim kapitalom, marveč se poslužujem kredita. Naj se oglasi en sam trgovec ali obrtnik, ki se ne poslužuje kredita? Ves naš razvoj v trgovini ali obrtniji sloni na kreditu, — in doslej smo napredovali prav dobro! Za me naj se ffGorica" ne briga, v par letih se hočem otresti tudi toga kredita, da bodo po-božnjaki Gregorčičevega kalibra pokali jeze in zavisti. ~ Na tem mestu pa protestujem, da „Gorica" vlači po svojih predalih čisto zasebne zadeve na tako brezobrazen način. Za menoj ne bo nikdo plačeval ni vinarja, pač pa bo veliko ostajalo, a danes nisem dolžan nikomur, toliko manj javno, podajati kakega računa. Slovenska javnost, zlasti v drugih deželah,- naj vidi iz tega slučaja, s kako nesramno bando moramo naprednjaki voditi vsiljeni nam boj. A. Gabršček. Denar Si je pridržal, -- Voznik Ivan Ku-rinčič iz Srpenice je bil izgubil na potu do Gorice denarnico s svoto okoli 80 K. Našel je ta denar izvošček K. Kardin iz Gorice ter ga pridržal. Sedaj jo to prišlo na dan, in Nar-din bo moral pred sodnike. „KnajpoveCK. — Izšla je 4. številka „ Knajpovca" z mnogovrstnim zanimivim berilom. To|cl V GorlOl, — Laui je bilo v Gorici tujcev 11713, in sicer iz različnih krajev sveta. Podaljšanje Vipavske železnice. — Govori se o podaljšanju Vipavske ž^ieznice iz Ajdovščine do Št. Vida pri Vipavi. Proga bo dolga 12 km. Načrt je napravljen tako, da jo bo mogoče podaljšati do Razdrtega in Postojne. Proti tržnemu komisarju v Gorici, Resnu, se dvigajo slov. kmetje in kmetice, ki prinašajo v mesto mleko, jajce in druge reči, da ravna ž njimi pregrdo. Zahtevajo odstranitev Resna, ki postopa ž njimi tako neusmiljeno, da jim ni več prestajati; drugače se utegne zgoditi, da od ponedeljka naprej ne bodo nosili več mleka v Gorico.. Da ne bodo meščaui trpeli nepotrebne škode, treba napraviti konec Res-novim šikanam! Poskusni Vlak na novi železnici bo vozil jutri iz Trsta do Kanala. Odide ob 12.30 iz Trsta, v Gorici bo ob 2.15 pop.; v Kanal odide ob 2.00, dospe ob 3.40, odide iz Kanala 4.45, iz Gorice ob 5.45. Mraz in Sneg. — Zakaj je izreden mraz in sneg, razlagajo avstronomi iz tega, da se je pojavila velika pega na zapadnem delu solnca. Mraz se je pojavil povsodi. Soška podružnica slov. planinskega društva — Odsek Gorica, naznanja onim svojim članom, ki niso še poravnali udnine za 1. 1906., da naj to store pri g. I. Zadelu, knjigovodji „Goriške ljudske posojilnice". Novi člani plačajo poleg letne udnine 6 kron še 2 kroni pristopnine. Vsak član dobi brezplačno „Planinski vestnik". Društveni znaki stanejo po 2 kroni in se naročajo pri osrednjem odboru v Ljubljani. Zabavni llakl. — Od 1. aprila do 2. novembra t. 1. prifino voziti, kakor navadno, ob nedeljah in praznikih zabavni vlaki iz Trsta v Gorico in Krmin z vozovi II. in III. razr. Odhod iz Trsta ob 2.45 pop., dohod v Krmin ob 4.40; odhod iz Krmina ob 9.25 zvečer, dohod v Trst ob 11.47, Pred prihodno poroto v Gorici bodo sodili tudi tatove „svedrovce", ki so kradli pri Joni v Raštelju. Preiskava proti 5 je dognana, in sicer tem: Siglich, Colombo, Perini, Černigoj in Pečenko; potem jih je še pet: Cerovič, Scarbonzin, Malombra, Filippini in Sbisa. Ce bo preiskava proti tem slednjim kmalu skou-čana, pridejo pred prihodnjo poroto, če ne pa kasneje. Živinski trg v Gorici. — Na živinski trg v četrt?k so prignali 459 glav goveje živine, 11 konj in 350 prašičev. Kopernik — Lati! -- Dr. Venier je jako goreč tajnik goriške podružnice zloglasne „LegeH. Na občnem zboru v nedeljo je žarel v entuzijazmu; ko je bil najbolj unet, pa mu je ušlo, da je prištel slavnega Slovana zvez-doslovca Kopernika — Lahom, rekoč, da „temen in omejen horicont ne more stisniti naroda, ki je dal človeštvu Kopernika in Ga-lilea". Dante, f.6ar kip je bil v dvorani, mora imeti veselje nad takimi Lahi, ki trdijo, da širijo prosveto, pa sami nič ne znajo! Sol je Lahom res potreba, in sicer naperjenih proti, nevednosti med njimi — ne pa da silijo med ) Med kraji rri-»iir4*i a ! »J Gradec a 11 Kron Kron Kron Kron i Kron Kron Kron Kron Krmili „ —•- —60 -m 1-— 2- - 2-- 3'— 3--| Goiica ° _-GiV —-— '--60 1- -i'- 2-- ;$•- 3-- Trlič na Primorskem -00 — -CO-•— --00 1-60 J- .¦?• s- -j Slovence s poneumnevalnicami! Venier, nazaj v elementarko l Ogenj. — Sinofti po 9. uri je gorelo v raagazinu JeretiCeve drogerije na tek. Jos. V, št. 7. Začelo je goreti žveplo. Nevarnost je bila velika. Vse okoli je smrdelo po žveplu. K sreči so prihiteli pravočasno ognjegasci, ki so gasili 2 uri ter odstranili nevarnost. Škoda je precejšnja pa krita z zavarovanjem. Kako je nastal ogenj, se ne ve. iz Kostanjevice na Krasu smo dobili odgovor na nesramen dopis v „ Gorici % kjer lažejo o kmet. shoda in napadajo napredno društvo „Zoroa. Ta odgovor priobčimo prihodnjič. . Aretirali SO 23 letnega Fr. Korena iz Št. Euperta na Kranjskem, ki je prišel v Gorico, ko je prestal v Tridentu 10 mesečno ječo, ter hodil okoli brez sredstev pa v posesti sumljivega orodja. NIČ 166 Stenic! — Profesor Ross v Liver-polu je prišel po daljšem raziskovanju do zaključka^ da so stenice jako škodljive -človeškemu zdravju, ker razširjajo malarijo in druge nalezljive bolezni. Toraj ne samo, da so te nadležne in ostudne, pač pa tudi škodljive našemu zdravju. Najboljše sredstvo za pokončanje tega mrčesa je tekočina „MoranaK, katera se je izkazala kot najboljše do sedaj za to rabljenih sredstev, Naroažejo se z malim čopičem strani in deli, kjer se čuti zalega tega merčesa, in takoj je po njem. To sredstvo je najboljše tudi zato, ker ima. prijeten vonj in ne škoduje niti predmetom, ter se dobiva v mirodilnici (dro-geriji) Škrinjar, ulica Farneto štev. 33. v Trstu. Odprti lekarni. — Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubich. Ponočna služba i lekarnah. — v času od i. do 8. aprila t. 1. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Gliubich. Razgled po svetu. Državni Zbor« — Kakor smo že poročali, so stavili Vsenemci predlog: Vlada naj takoj predloži načrt zakona, ki dovoli Galiciji popolno avtonomijo. Ta zakon naj stopi v veljavo z novim volilnim redom. Torej Junctim" med volilno reformo in samostojno Galicijo. Posl. Stein je naglašal: Po vladnem načrtu dob6 Nemci 205 poslance?, Slovani 230. Torej bodo Nemci v manjšini, četudi se jim pridružijo Lahi in Rumuni. Da se to prepreči, treba je izločiti Galicijo, ki dobi 88 slovanskih glasov. Med 205 nemškimi poslanci pa so kršč. so-cialci, konservativci in soc. demokratje, ki ne prisegajo na nemško-nacionalno zastavo. Nemci so torej v veliki nevarnosti. Ako se ta nevarnost prepreči, potem se uresniči ysenemški ideal, da se namreč prej ali slej avstrijski Nemci združijo s svojimi brati pod varstvom nemškega cesarja. (Vsenemci kriče: Heil!) Poslanec Wolf je rekel: Galicija naj dobi samoupravo in pošilja v državni zbor le določeno Število poslancev, ki naj bi se udeleževali razprav le v nekaterih skupnih državnih vprašanjih. Nemci naj so milostni in radodarni ter Galiciji navežejo za njene potrebe dva milijona kron. Sicer preti nevarnost, da se potem Poljaki morda združijo s svojimi soro-jaki v Nemčiji in Rusiji, toda Nemčija nima straha pred njimi. Galicija naj se čimpreje loči od Avstrije, ker drugače je za Nemce življenje v Avstriji nemogoče. Zgodovinska naloga Nemcev je, da ponemčiio vso Avstrijo. To pa je mogoče, ako dobi GaK> * samoupravo. Min. predsednik baron Gautscu je odgovarjal: Poljaki sami tega ne žele, kar predlagajo Vsenemci. Ti pa imajo edino namen, da preprečijo volilno reformo. Zato vlada že sedaj izjavlja, da pod nobenim pogojem ne dovoli Galiciji one samouprave, kakoršno ji vsiljujejo Vsenemci le s svojega strankarskega stališča. Rusinski poslanec Romanczuk je zavračal vse-nemške govornike. Rusini nikdar se bodo glasovali za predlog, ki bi Poljakom v Galiciji zajamčil hegemonijo, gospostvo nad Rusini. Sprijaznijo se le tedaj 3 samoupravo Galicije, ako se za državni in gališki deželni zbor določi splošna in enaka volilna pravica ter popolna narodna avtonomija. Breiter je v svojem in v imenu poljske ljudske stranke prečital izjavo proti predloga. Poljski socialni demokrat Daszvnski: Schonerer, Wolf in Stein so vzeli v zakup vso nemško kulturo, bi ker se tej vsenemški kulturi upirajo slovanski adivjaki", torej proč ž njimi. To je nemška ošabnost in skrajni Šovinizem. Zakaj pa ob enem Dalmacije ne vržete Mažarom? Zato, ker ste sedaj v tajni zvezi s Poljaki, samo da preprečite volilno reformo. Le narodna, ne pa deželna avtonomija more ublažiti narodne prepire v Avstriji. Grof Sylva-Tarouca je izjavil v imenu konservativnih veleposestnikov, da bodo glasovali za nujnost vsenemškega predloga. Govorili so se Kramar, oz&anujajoč predlog Vsenemcev kot intrigo proti volilni reformi, Dsieduszvcki, rekoč, da Poljaki glasujejo za predlog, hoteč spraviti na dan revizijo ustave, potem Stiirkgh, Vasilko, Stranskv. Pri glasovanju je dobil predlog Vsenemcev 154 glasov, proti je glasovalo 135, torej ni bilo dvotretjinske večine. Za Wolfov jednak predlog je glasovalo 153 proti 147. Predlog dr. Herolda radi revizije ustave je bil odklonjen, Zakon o vštetju aktivitetnih doklad uradnikom je sprejet, tudi predloga o pokojnini uradniških udov stare uredbe. Zbornica je odšla na velikonočne počitnice. Prihodnja seja 24. aprila t. I. Odsek za volilno reformo je pričel 29. t. m. Onciul je zahteval 240 mandatov Slovanom, 240 Neslovanom, govorili so Katar, Ghou, ki je protestiral proti pomnožitvi nemških mandatov, Gessmann, Dsieduszvcki, rekoč, da Poljaki zahtevajo pomnožitev mandatov za Galicijo, Demel, rekoč, da se ne sme Nemcev pritisniti ob steno ter ustvariti slovansko večino. — Kranjski deželni zbor — nenadoma sklican. Gautsch je doživel te dni v parlamentu poraz, kajti predlog o izločitvi Gališke je dobil večino. Takih zaušnic bi utegnil dobiti Gautsch še več, zato je odgodil državni zbor in odgodil zborovanje odseka za volilno reformo, ker je sklical nepričakovano kranjski deželni zbor za dan 2. aprila t. 1. Gautsch pravi, da je sklicanje posledica v zadnjem zasedanju sklenjenih resoluciji glede volilne reforme, v resnici pa le, da si pomaga iz zadrege, in zatrjuje se, da je tako stopil v koalicijo proti svoji lastni volilni reformi._______ 7 NadraJMiia "^ Češki Ust „Čas" poroča, da prestolonaslednik Fran Ferdinand ni več nasproten volilni reformi, ker so ga klerikalni krogi prepričali, da vse alpske dežele pošljejo v parlament le klerikalni poslance. Poslanec dr. Kramar o slovanski bodočnosti v Avstriji. — Z ozirom na vladno volilno reformo, ki zlomi vsemogočno nemško večino v avstrijskem parlamentu, je izdal posl. dr. Kramar brošuro, ki je zbudila v nemškem taboru veliko vznemirjenje. Brošura se bavi pravzaprav le z bodočnostjo češke politike in dežel pod krono sv. Vaclava, a Nemce je najhujše zbodla dr. Kramafeva izjava, da nobena češka stranka ne zapusti Slovencev. Z ozirom na to izjavo piše posl. dr. Pergelt v „N. Wr. T.": Čas bi že bil, da si Nemci v alpskih deželah predočijo, kake posledice bi moralo imeti to češko varstvo nad Slovenci, ako se uresničijo njihovi politični in narodni načrti v Avstriji. Taka država v državi, kakor si jo misli dr. Kramar, bi bila močna zagozda proti Nemčiji, največjega političnega in gospodarskega pomena, ker so ti deli države najbolj obljudeni ter vsled svoje duševne kulture in zelo razvitega gospodarstva naravnost odločujoč faktor v državi". Enketa v zadevi slovenskih učnih knjig za srednje Šole se je vršila v Ljubljani. Odobrilo se je zgolj iz pedagoških ozirov načelo, da naj se vsi predmeti na celem gimnaziju, na realki in učiteljišču poučujejo v slovenskem jeziku. Imenovala so se tudi imena raznih gg. profesorjev za sestavo posameznih učnih knjig. Izseljevanje. —• Te dni je dospelo v Trst 231 potnikov iz Rusye, ki se šele v Ameriko. Večina teh so židje. Sedaj je teh potnikov, ki se selyo v Ameriko, v Trstu preko 2300. 1500 teh, jih odpluje iz Trsta s parnikom „Francesca" dntf 1. aprila. Preko 80C jih pa še ostane tukaj, in ti bodo morali čakati drugega parnika, ki odpluje kakih 15 dni pozneje. Padal |e v Trstu v ladij ediinici sv. Marka s krova nekega parnika v spodnji notranji del tesar J. Zimola ter se težko poškodoval. Prenesli so ga v bolnišnico. V rudniki! v Takasakino pri Nagasakiju na Japonskem se je pripetila strašna eksplozija. Okoli 250 rudarjev je našlo smrt v rudniku. Tri tedne V rudniku. — V Courriernse, kjer je Ma znana nesreča, so potegnili iz rova št. 2 — 14 premogarjev živih in zdravih, sedaj po preteku 3 tednov. Konferenca francoskih škofov je odgojena do meseca maja. Škofje se sestanejo še le po dovršenih volitvah. Kakor poročajo iz vatikanskih krogov, so mnenja, da se večina škofov prilagodi novemu zakonu o ločitvi cerkve od države. Skoraj gotovo je, da odobri papež Pij X. to stališče in priporoči katolikom, da vsprej-mejo zakon. Zabavno, podporno in izobraževalno društvo »Zvezda'' na Dunaju vabi k zabavnemu večeru, kate.vega priredi v nedeljo dne 1. mal. travna 1906. v dvorani „Zum Senator" I. Reichsrats- strasse. Čitalnica in klub ^Slovenski Jug" v Belgradu.— V nedeljo se je v Belgradu svečano otvorila čitalnica »Slovenski Jug", ki so jo osnovali srbski boritelji za jugoslovansko idejo z namenom, da bi ustvarili s tem v Belgradu ognjišče, od koder naj bi se širila ideja bratstva in edinstva na vse strani jugoslovanskih dežela, čitalnica ima razpoloženih 125 listov, od katerih jih je 108 jugoslovanskih. Izmed jugoslovanskih listov j';h je 55 srbskih, 23 bolgarskih, 18 hrvatskih in 12 slovenskih. Iz klubovega programa navajamo točko, tičočose nas Slovencev. „Z ozirom na naše najsevernejše brate Slovence se bo klub »Slovenski Jug" moralno zavzemal za vse njihove zahteve, podpiraje jih v borbi proti Nemcem. Zlasti jih bo klub podpiral v njihovih upravičenih, kulturnoprosvetnih težnjah glede snovanja ljudskih in srednjih šol in glede ustanovitve slovenskega vseučilišča". V proslavo otvoritve čitalnice in kluba se je v nedeljo popoldne priredil v hotelu „Kolarac" jugoslovanski koncert, na čigar sporedu so bile zgolj jugoslovanske točke. Pri prireditvi je sodelovalo „Belgradsko pevsko društvo". Na sporedu sta bili tudi dve slovenski narodni pesmi v harmonizaciji M. H ubada. Inkvizicija. Napisal Grof Hohenbrooch. (Daljo iz lanskega lota.) Directorium i nq uisitor um. Drugo priročno kujigo za inkvizitorje je napisal domhnkanec Nikolaj Eimeri^pod naslovom „Directorium impiisitorum". Že v svojem 37. letu je bil papeški generalni inkvizi-tor za Aragonijo. Kot inkvizitor v praksi ni dosegel Guidonisa, zato pa je nadkrilil v teoriji vse pa tudi samega Guidonisa. Njegov „Directorium" je izšel v več izdajah ; najbolji je rimski iz leta 1585. Izdal ga je teolog Frane Pegna. Eimericovemu tekstu je dodal obširna razjasnila. Evo, kakšna navodila daje »Directorium":,, Ako inkvizitor opazi, da obtoženec noče priznati svojega krivoverstva, naj mu reče prijazno, da že vse ve, pa Čeprav ne ve ničesar. Ako vidi inkvizitor, da obtoženec noče priznati, pa se mu zdi, da je obtožba utemeljena, tedaj naj lista po spisih in reče: Jasno je, da ne govoriš resnice. Ali naj pa inkvizitor vzame papir v roke ter naj začuden reče obtožencu: Kako moreš tajiti V Meni je vse jasno. Tedaj naj čita s papirja in reče: Jaz sera imel prav. Priznaj sedaj, ker vidiš, da mi je vse znano. Ako tudi takrat ne prizna, tedaj naj pokaže inkvizitor, kakor da mora odpotovati, in naj :ui reče: Jaz te obžaljujem, in bil bi te rad takoj pustil, ker bi ti mogel oboleti. Sedaj pa moram odpotovati, in ne vem, kedaj se vrnem. Ker nočeš priznati, te moram na svojo žalost pridržati ukovanega v ječi do mojega povratka. Tedaj prične obtoženec prositi, da naj se ga ne pridrži v ječi, in tako začne mogoče po malem priznavati. Ako krivoverec na ni kak način ne pripozna svojega krivoverstv«., tedaj naj pošlje inkvizitor k njemu kakega takega, ki je že spreobrnjen. Ta naj se mu prikaže kakor da še pripada h krivovercem. Ko si je pridobil zaupanje obtoženega krivoverca, naj pride kak večer kasno k njemu v zapor, naj začne razgovor, slednjič pa naj reče, da je že prepozno iti domov. Naj ostane torej s krivo-vercem čez noč v zaporu ter naj nadaljuje razgovor. V razgovor« naj privede krivoverca do tega, da pove, kaj je storil. Vse to naj bo tako urejeno, da v času tega razgovora nekateri poslušajo pri vratih, med njimi beležnik, ki si zabeleži vse besede." Nadalje razlaga Pegna, ali se ima izpolniti obljuba, ako se je obtožencu obljubo-vala milost v svrho, da prizna, v slučaju, če res prizna. Pegna pravi, da se ima držati dana beseda, ob jednem pa pravi, da mora biti ta obljuba jako splošna, tako da se smatra najmanjša ugodnost za izpolnjeno obljubo. Jako potrebno je, razlaga Eimeric, da se obtožencu ne imenujejo nikdar priče, ki so pričale proti njemu, ker drugače bi se težko dobilo koga, ki bi naznanil krivoverca. Jedino le, ako je kak važen razlog ter ako je izključena vsaka nevarnost za priče, se more dovoliti, da se vidijo priče in obtoženec. S tem, če bi se priče odbile, bi se škodilo veri, to pa se mora brezpogojno zaprečiti, ker občno blagostanje ima prednost pred pravico pojedinca. Po nekaterih drugih razlagali nadaljuje Pegna .* „0b tej priliki je potreba, da se reši neko „lepo" preporno vprašanje, s katerim si bodo tudi učenjaki razbijali glavo; Ali je do« voljeno onemu, ki je bil obsojen radi krivih prič, če ni krivoverec, pa da se prizna krivega z namenom, da uide smrti, in to tako, da bi proseč usmiljenja, bil zopet sprejet v cerkev." To „lepott preporno vprašanje je bilo rešeno tako: „Čeprav je obsojenemu jako težko, da umre nedolžen, vendar pa se ne sme na nikak način priznati krivde krivover-cem. Radi tega naj ga izpovedniki, ki ga spremljajo k smrti, opominjajo, da naj govori resnico, ter mu naj zažugajo, da naj se prizna krivoverca, samo da uide smrti. Obsojenec naj uyažuje, da če umrje nedolžen, bo kronan kot mučenik.* (Pride še.) Dober tek, fc^^TU Dobra prebava, SA^S Rednastolica. ?t\?B>\tiZ §an vinu, konjaku, sadnim sokom) ali Bofaški Styria-welec (zdatno moeneji). Št. 145. C kr. kmetijsko društvo i> Gorici Razglas oziroma razdelitev mrjasce? za pleraske postaje, I Naznanja se, da se bodo razdelilo mrjasce za ustanovitev plemskih postaj v deželi. Prošnje se morajo vložiti naj. kasneje do 10. meseca aprila 1906. Pogoji: 1. Mrjasci zo ravnino bodo York sirskega plemena. Za druge dele dežele bodo pa stare črne pasme iz sv, Danjela. 2. Izročitev se bode vršila v Ga-rici pri c. kr. kmetijskem društvu in v červinjanu pri kmetskem odseku tega e. kr. društva, oziroma za Kras, hriboviti del dežele, gore in ravnine. 8. Razdelitev se bode vršila s sreč-kanjem med prosilci. 4. Prosilci se morajo zavezati: a) da ne pripuste" živali k skoku pred 12 meseci starosti; b) da ohranijo mrjasca najmanj skozi 2 leti od dneva, ko je ta sposoben za skok; c) da ne pripuste mrjasca k skoku več kot 2-krat na dan; d) da ne bodo tirjali za vsak skok več kot 1 krono plačila. 5. Redilee se mora zavezati, da se bode ravnal po pogojih, s tem, da pod piše to pogodbo. Gorica, dne 20. marca 190«. C. kr. kmetijsko društvo Predsednik: PAJER. Tajnik: Hugrues. Novo dvokolo s Jreiiaufom" prav po ceni na prodaj Via del Cristo št. 7. I. nadstr. Rabljeno dvokolo po ceni na prodaj Via Duomo št. 3. Zahvala, O priliki smrti in pogreba naše iskreno ljubljene in nepozabne soproge, oziroma matere Ivanke pl. Ziernfeld r i Sovdat izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, 85. duhovščini, vsem domačinom ter bližnjim in oddaljenim znancem in prijateljem za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in za izražena nam sožalja. Prav prisrčno zahvaljujemo gospode pevce za ginljivo petje pred hišo drage ranjke, v cerkvi in na pokopališču ter posebej še gospode uradnike tukajšnje davkarije in sodnije za udeležbo pri pogrebu. . Vsem Bog povrni! V Tolminu, dne 29. mnrca 11)06. Žalujoči ostali. Mizarska zadruga v Gorici Vpisana zadruga z omejenim jamstvom flktiua Bilanca za čas od 1. januvarja do 31. decembra 1905. Pasiua. Bafaa blagajne: Saldo 1. januvarja 1095 Dati ......... Imeti.......... Saldo 31. decembra 1905 . . Bačaa naloženega denarja: Saldo 1. januvarja 1905 . Dati . Imeti....... - . - Saldo 31. decembra 1905 j Utrni poštne hranilnice: i Saldo 1. januvarja 1905 . Dati......• - • - ; Imeti......• • I Saldo 31. decembra 1905 Bacon rimes: Saldo 1. januvarja 1905 Dati......... Imeti........... Saldo 31. decembra 1905 , . ,. Bačnn zemljišča: Saldo L januvarja 1905 . . . 1 Račtm blaga: s Saldo 1. januvarja 1905 . . . [ Prenos za račun tovarne . . . Dati dokupljeno..... Imeti prodano....... Dobiček.......... Vrednost blaga po inventuri 31. decembra 1905 . . . . Ves dobiček pri blagu . . . . Račun upnikov in dolžnikov: Saldo 1. januvarja 1905 . . . Dati............ Imeti........... \ SaUlo ;u. decembra 1905 . , . Ba6nn zadružnih stavb: Saldo i. januvarja 1905 . . . Dati oia novo dozidano) . . . Imeti (preneseno na rač. invent. Saido 31. decembra 1905 . . . Račun inventarja: Saldo 1. januvarja 1905 . i«1""., obraba za leto 1905 . . Dati (dokupljeno) ...... Imeti todprodano) - . -Saldo 31. decembra 1905.. Račun tovarne: Prenos iz računa blaga 1. nuvarja 1905..... Dati .......... Imeti....... . . . . Dobiček.......... Vrednost blaga po inventuri 31. decembra 1905 . . . . Ves brutto dobiček pri tovarni BaČon prehodnih postavk: Predplač. najemnina tovarne I. zavaroval, pol. 253929 * » » 249901 * 240048 Hačelstoo. 2731 81 334045 ,261 .3367Z7 '07 335416 62| 10274 m 6664 52 16939 11 15274 ;59| 833 |54 25313 |94 26147 48 24298 14 3344 23 139872 20 143216 43| 138825 47573 03| 7806 101 39767~02i 355161 !80 394928 82; 401385 6456 181 48600 03 99272 20 670992 ,60 770264 80] 665213 64 38865 01 3886 50] 34978 51 11901 741 46880 25 232 45f 7806 01 40588 981 48394 99 76566 116 11881 18 416 165 11 76 11 94 6 56 ^,.. 1360 45 1849 34 4391 43 18752 59, 42143 85: 105051 16| 46647 fOl 11881 18 446 91 Račun trat: Saldo 1. januvarja 1905 . . Imeti.......... Dati.......... Saldo 31. decembra 1905 . . . Bačun deležev: Saldo 1. januvarja 1905 Imeti........... Dati........... Saldo 31. decembra 1905 . . . Bačun rezerve za izgube: Saldo 1. januvarja 1905 . . . Račun splošne rezerve: Saldo 1. januvarja 1905 . . . Dotacija iz čistega dobička leta 1904........ Vplačana vstopnina..... Saldo 31. decembra 1905 . . . Bačun prehodnih postavk: Zaostali davek ....... Račun zgnbe in dobička: Čisti dobiček...... . 191757 82 113980 j94 305738 |76 86860 (32 44839 4114 : 48953 < 1200 ; 10100 — 2000 ! 12 : K V 47753 1956 12112 1561 2486 Otvori se 8. aprila nova knjigarna v »Trgovskem Domu. Nadzorstvo. Stampilje iz kaučuka vseh velikostij in oblik kakor tudi v obliki j ; **piie are, madatfona, svinčnika, z datumom ,t(J. za zasebnike, društva, urade, banke, sa- I ; dostojne tiskarne h kavčuka z odnosnimi *Ni itd. Naročila sprejema „Goriška Tiskarna', fl. Gabršček. Uzorci štampilj so na razpolago. S kron in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela in strojev za pletenje, j > Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto na domu. Ni treba nobenih znanostij. Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Druiba za domaČo dela in strojeu za pletenje Thos. H. Whittick in drufl, Budim-pesta, IV. Ha^as ulica 3-434. — Praga trg sv. Petra 7.-434, Dsaka dama. dobi pri meni dober zaslužek z izdelovanjem rofinih del; delo se razpošilja na vse kraje. Prospekte z gotovimi uzorci razpošilja za 30 vin, (v markah) Regina Beek, — Dunaj XX. Brigitteiiauerlande 28. -r- Ilouo došle pomladanske novosti v Trgovskem Domu Poplin je novomodno volneno blago za lepe pomladanske obleke. Volneno blago novo modne barve v največji izberi. Polvolneno blago krasni' uzorci .„..,, Meter 38 do 78 kr. Perilno blago Perkalin lepi uzorci . Meter 20, 24, 26, 28, 30, 34, 38 kr. Levantm najboljši za perilo Meter 29,34, 36, 38 kr. Atlas satin izborne vrste Meter 34, 36, 40, 44, 48, 56, 64, 75 kr. Velikanska izbera Batistov barvastih in belih od 8 kr. do 84 kr. Piket beli in barvasti v različnih cenah. Posebna letna novost Liberty. Specijalni uzorci za bluzč in letne obleke. Belo platno (Cotenina) za posteljno pe- rilo, srajce itd, u celih kosih po izuan-redni nizki ceni. Izgotovljeno perilo za gospode, srajce, ovratniki, itd. Nogavice za dame, srajce, spodnja krila, predpasniki itd. j tokavice v veliki izberi.: Te izvanredne nizke cene veljajo le za mesec april in maj/ Kdor ljnbi kMtfto In tokoUdo, Um* bodi pripctoSmi H himnm. floti* | Kandol-Kalao ki ima n«jn»*»j MUt v i»hi, jj totejn*jUM> P*J* b»»e», a« proverofia nikoli fnprtosti in j« ob aajboU' kota okusil urcduo poceni Prl*t«i» Hamo t. imenom <* lT»n Hoff Jn ¦ levju v«ratvon.> mamkn. Zarojlpo V^kff OoVinarj^T ^ » » »/» - 60 » t Dobiva »n povedi. Razglas® Pri podpisanemu županstvu se bode oddalo dne" 17. aprila t. I. ob 10. uri predpoldne potom manjševalne dražbe zidarsko delo pri popravi župnijske cerkve sv. Ivana Kr. v Čepovanu. Zidarsko delo je cenjeno na kron 3895*28 in vsaki ponudnik mora položiti pri dražbi 5% varščino pravd a; jene cene. Občina pa ni vezana na najmanjšo ponudbo. Načrt, proračun in dražbeni pogoji sg iahko ogledajo v občinski pisarni v Čepovanu. Županstvo v čepovanu dne 23. marca 1906. župan: Podgornik. Prva in največja specijalna trgovina v državi dvokoles in šivalnih strojev = — ======= z vsemi pritikliiiiiiui ffilTTlEB & CO., Dunaj Klll.r, Rilttel-bergstrasse 27 (v lastni hiši) priporoča svoja najbolj znana in priljubljena oklopiM Mesa. Bogato ilustrovan cenik, 128 strani obsegajoč za 1. 1906. zastonj in poštnine prosto. Iščejo se zastopniki in prektipci po vseli krajih države. flooa gostilna! < Podpisani si usoja ..naznanjati slavnemu občinstva v mestu in na deželi, da je otvoril (danes) 17. t. m. novo gostilno v Gorici, na Komu št IJ, kjer bodetočil pristna domača bela in 6rna vina in puntigamsko 'pivo. — Dobra kuhinja postreže v vsakem času z gorkimi in mrzlimi jedili. Postrežba točna, cene zmerne. Za mnogobrojen obisk se priporoča Josip Kome1, '.lastnik in gostilničar. samo, ampak tudi skusiti se mora iilijno mlečnafo milo Bergmann & C.o, Drcsdcn in Dečin ob Labi prej Bergmamiovo Iilijno mlef.nato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti in odstranitev peg. Prodaja komad a 80 vin. = JOSIP ZORNIK V GORICI. = Pomladansko zdravljenje. Koncentriran sirup iz sasaparile. Ta sirup je izdelan na poseben menjalni način ter vsebuje 1 vse krepilne snovi sasaparile in drugih sladkih korenin. Deluje izvrstno in z vspehom pri krvnih boleznih. Cena 1 steklenice 1 K 40 vinarjev. Dobiva se jedino v lekarni CR1STOFOLETTI v Gorici na Travniku. Peter Skerbic Gorica, Hiva Gorno št. !3. [>riporoča svojo zalogo piva iz prve domače pivovarne . Auer-jeviii dedičev v Ljubljani .Slovenci, delajmo vsi le na to, . Dr. Mattloni. Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. .«««1*f •lalwo in ¦"•dioraivo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilne vlog« se obrestujejo po 47,%. Stalne vloge od .......* MhOOO kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila 8 na vknjižbe po 5J/,%» na varSčino ali zastavo in na menice po 6%, Glavni deleži koncem leta5y«%. Stanja 81. dec. 1904. (v kronah): Članov 1781 z deleži K= 113.382. — Hranilne vloge 1,554.98913. — Posojila 1,570.810-39 — Vrednost hiš 110.675-— (v resnioi so vredne več). — Reservni zalog 75.101-01. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79. ___ v Gorici, Via Duomo st 3, Zastopstvo dveh tovaren. Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatis je Jedino pristen jo THIERRY-[ev balzam z znamko zelena nuna* lajstarcje in neprekosljtvo su-datvo i»n«ti motenju ptcUvo. želodčnim ktfem. koliki, katarju, prsnim Mraim. influonci itd. itd. Cena: 12 malih ali « dvoj« Biiih steklenic ali l velika posebna steklenica s patentov, lamaikom K. 5 poštnine prosto. TlllERHY-jevo Centifolijno mazilo znano kot neprekosljtvo sredstvo proti zastarelim m-iiaw, vnetjem, poškodbam, oteklinam vseh vrst. I'ena t ii 1 :;rka K 360 poštnino prosto s.;; razpošilja proti t«»w\jtt »U predplačil« zuo«kn. Lekarnar A. THiERRY t FTegradl pn Rogatca-Slatini. Bruiura s tistfcriml •ritfinalnuni zahvalami je "a razpolago zastonj iu poštnine prosto. : Dobiva se skoraj f vseh vetjih lekarnah in »irodUnicah. Anton Potatzky v Corici. Na »redi Rritelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovall&o nlrnborikog« In drobnega blaga ter tkanin, prejo in nitij. POTREBŠČINE za pitarnice, kadilce in popotnike. Najboljše Sivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krejašo in čevljarje, Srotlitjlee. — Rožni venci. — HaSne knjižico. lišna obuvala za vse letna zase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnja:Ji, prodajalce po sejmih in trgih Anton Milost, v Solkanu hiš. št. 318. blizu državnega kolodvora, naznanja, da jo otvoril = nouo gostilno, = kjer toči domača in istrska bela in črna vina in pivo kakor tudi žganja več vrst. Dobra kuhinja postreže v vsakem dno vnem času z gorkimi in mrzlimi jedili. $&" Prenočišča za plujce. *"WS Obširno dvorišče za krogljane. Rojakom iz mesta Jn'dežele se za obilen obisk toplo priporoča, zagotavljajo solidno postrežbo in zmerne cene. ^clil^a zaloga obujala Josip Cociancig • • • Tekališče Josipa Uerdi Slu. 25, nasproti ljudskemu urlu • • • V GORICI. Za otroke Jn odrašene: Čevljički črni ali rmeni................od K 1*— dalje Za ženske: Čevljički na trak agleškega kroja............ » » 6-• * Čevljički fini na gumbe................ * * ?• ~- * Čevljički na trak Chevreaux.............. > » &t~ > Za možke: Čevlji na elastik angleškega kroja .......... . > » 6*— » Čevlji na trak fini..................» ** 7*— > Čevlji fini na gumbe............,....» » 8-— > Čevlji na trak Chevreaux...............» » 9"— » Amerikanski originalni čevlji „GOODYEAR" Velikanska izbira obuvala lastnega izdelka iz usnja, katero dobivam direktno iz Nemčije, Francije in drugih držav. Se sprejemajo popravila in naročila na mero. RAZGLAS. Podpisana si nsojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dalje — vsled pridobljene koncesSe od obrtne oblasti — sprejemati vsa naroČila električne luči fe * Ok m M in gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik & A. Hfigel Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode In električne luči. VGorici,zaviJafoicitoU3. Akviziterje sprejema pod jako ugodnimi pogoji banka „Slavija". Tozadevne ponudbe je pošiljati peratai zastoju tate Jlavije" v Ljubljani. Ottoman Pomni dobro, da mi prineseš pravi | L papir za cigarete ter se ne pusti zapeljati s podobnimi ponarejanji, ki so slabše vrste. in cevke, Kdor želi kupiti pripravne in lepe obleke za dečke in deklice naj se obrne do tvrdke IVAN FELBERBAUM tekališSe Josipa Verdi štbV. II. (nasproti eksporfnemu trgu). Novosti v konfekcijah in raznem perilu. ifajceneja poprava dvakoles Posebni izdelki za hotele, restavracije I in Kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- C. kr. dvorni založniki Cliristofle & C.e - Dunaj | I. Opernring 5 (Heinriclishof). ! — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svojo izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in imo Ohristofle. Namizno orodje In posodji vseli mt. _^ Priznano težko posrebrnfena najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, karo, daj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Velika zaloga obuvala |~ Zaščitna znamka: „SMro" Liniment. Capsiei comp. Nadomestek h Pain-Exp»fl»r je splošno priznano kot livrstno bol MaKuJote maillo; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škattjah z našo zaščitno znamko .Sidro' iz Btchterjere lekarne, potem se je gotovo prejelo originalni izdelek. (RICHTERJEVA LEKARNA k ..zlatem leva" v Pragi isabethgasse St. 5 nova. Dnevno razpošiljanje. Odlikouana pekarije In sladčičarna. lgaK>l JDrašČilfc pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za binnance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. f POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdor hoče dobro in hitro potovati a francoskimi parobrodi čez Havre t Ameriko, naj piSe pred odhodom od doma za pojasnila na nafio ¦-¦>i.....'¦¦ najstarejšo firmo T*— ,,-........ ss^ Zwllchenbart, Basel (Švica) Eentfaltataplatz i. Za dobro to hitro ekspedleljo se garantira. Kersevani & Čuk : v Gorici Stolni trg tt. S (Piana Oaomo) priporoča svojo zalogo šivalnih strojev uaznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako ; popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalna stroje In po- l jamčiva od 5-10 let. Varstvena znamka. "^ Izvrstna prilika potovanja Ameriko^™*™ HAMBURG z najnovejšimi parobrodi, s katerim je sigurnost vožnje najpopolneja, ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo šte-niko, obsežnosti novih par-vilkov katera se imenujeta: proi: ..Amerika" 690 feuljeo dolg 74 širok 53 globok nosi 22.250 Ion drugi: „Raiserin flugusta Diktoria" „ 25.000 „ toraj vsaki Še enkrat večji kakor danes veliki parniki ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Vožnja preko oceana samo cca 7 dni. Potniki odhajajo _-----_ ponedeljek, torek iirčetrtek vsakega tedna iz Ljubljane.--------- -............«*•«*•----*—¦¦¦ Na željo pošilja natanjčni poduk brezplačno zastopnik &S&&5&L% Fr. Seunig Ljubljana .Narodni kolek' koleke, poštne znamke in ose poštne ure* nostnice prodaja Knjigarna A. Gabršček. Mizarska zadruga v uoriei — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevuim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva vseh slogou ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. Podružnica v Trstu Via dl Plazza voccala 1. Podružnica v Spljotu. Zastopstvo v Orljontu. Cene zmerne, delo lično in solidno, 8 cesarskimi brzoparniki „KA1SER WILHELM H.", »KRONPRINZ VVUHELM" to WKAISER WILHELM der GROSSE". Prokomorska vožnja traja samo 5 -6 dni. tj NatanSen. zanesljiv poduk In veljavne vozne listke za parnike gori navedenega j": parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnio dobite C^s , v Ljubljani edino le pri jS^ EDTABDD TAVČARJU, Mirti lhl Št. 35 =1 9 nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". od Odhod ii LJubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Tsa pojasnila, ki se L2 tičejo poti ' jnja, točno in brezplačno. — Posirežba poštena, reelna in solidna. gjj Potoikom, »enjenim t aapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Callfornijo, tmjs Arfc . Vtah. Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi nase drugtvo LZ2 posetao ugodno In liredno cfino Črez 6alveatoo. Odhod na tej progi K-*3 li Bremna enkrat mesečno. °^Z Tu se dobivajo pa tudi listki preko B alti mora in na vse ostale dele sveta, kakort P Brazilijo. Kubo. Buenos-Airea. Golombo. Sinsrapore t Avstralijo itd. * Se dobiva v vseh lekarnah. Ngtfboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. REVMATIZMU in PROTINU 1» lilfPP Rnitina izdclatt v Trstu v lekarnah Rafaal Gorilit«. lafcarna p,Alla Madoana dali« Soluts" pri Sv. Jakobu; Josip Godln«, JG IIRGI UUUIIId iskarna „AII< l8aa'% Via dal Farnato 4. = Cena steklenice I MO. Is Trst« se ne razpošilja manj nego i steklenice proti povzetju ali naprej postlanim zneskom E V— prosto poStnine, ~ e Zdravlje je največje bogastvo I <, Kapljice su. marka. Te glasovite in ncnadkriljive kapljice v iv. Marka se uporabljajo za notranje v in zunanje bolezni. J <* vavuiui uusuraujujoju uguuju 111 uienaujo |w nuolwu v uugi m iutt.1 icr uzuraviju j vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčfllll boleznih, ublažujejo v katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krti, pospešujujejo in zboljšnjejo T prebave, čistijo kri in ereva. Prežend velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni.