: ii. letno : POROČILO II. SLOVENSKE DEKLIŠKE LJUDSKE ŠOLE DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA V TRSTU, ACQUEDOTTO 20. :: SESTAVILA :: ŠOLSKA VODITELJICA ŠOLSKO LETO 1910-11. ZALOŽILA DRUŽBA SV. CIRILA IN METODA. :: TISKARNA „EDINOST“ — TRST. : : A. Poučni izleti in izprehodi. Vsi šolniki povdarjajo z vso pravico veliko važnost skupnih poučnih izletov šolske mladine. Ti so zlasti velikega pomena pri pouku o domoznanstvu, ki je početek zemljepisnega pouka v ljudski šoli. Ni ga predmeta, ki bi bolj zahteval nazornosti, nego ta. Nazoren pa je pouk v tem predmetu le tedaj, ako pridobivajo otroci prve zemljepisne pojme pod milim nebom. Že Komensky pravi: „Človeštvo se mora navajati, kolikor se da, da ne zajemlje svojih modrosti iz knjig, nego iz opazovanja neba in zemlje.“ Ne zadostuje pa, da učiteljica samo opozori učenke naj opazujejo domači kraj in njega okolico. Po mnenju nekaterih bi bilo to dovolj, ker ti menijo, da spozna otrok brez posebnega navodila obkrožujočo ga naravo; toda jaz se iz lastne izkušnje pridružujem večjemu številu onih, ki tej trditvi oporekajo ter zastopajo stališče, da je opazovanje takih otrok le površno in nepopolno, nikakor pa ni temeljito. Pri nas je tudi nemogoče samo opozoriti deklice, naj opazujejo to in ono, ker živimo v velikem mestu in imamo učenke iz raznih vetrov. Poleg tega tudi starši svojih otrok, zlasti deklic, iz mnogih upravičenih razlogov samih ne puste nikamor razun v šolo. Ako bi imeli le take učenke, katere stariši peljejo ob vsaki priliki s seboj v prosto naravo ter se ne utrudijo jim odgovarjati na sto in sto zvedavih vprašanj, tedaj bi de! tega bremena, ki čaka šolo, prevzeli že oni, toda, ker na to ne moremo računati, zato je neprecenljive važnosti, da prireja učiteljica z učenkami skupne poučne izlete. Rada priznam, da so s takimi izleti združene mnoge težave, zlasti tu v Trstu, kjer se krajevnim razmeram pridružujejo še narodnostne, a vse ovire se da premagati in odstraniti, potrebno je predvsem neusahljive ljubezni do mladine in svojega poklica ter vstraj-nosti ih trdne volje. Res je, da se na prostem vzdržuje disciplina težje nego v šolski sobi, kajti učenke čutijo, da jih ne oklepajo več ozke stene šolske sobe, marveč, da se gibljejo v svobodni naravi in uživajo prosti zrak. Otroškega duha in otroške duše ne bi poznala učiteljica, ki bi hotela vzdrževati pri izletih vojaško disciplino. Prvi tak poučni izprehod smo priredile v našem III. razredu že 29. kimavca popoludne, in sicer na grič h kapucinski cerkvi. Učenke so pridobile prve zemljepisne pojme ter se vadile zavedati po straneh neba. Ne morem si misliti, da bi se jim to moglo nazorno predočiti med ozkimi stenami mrtve šolske sobe. Pridobljeno učno snov smo utrjevale v šoli, in imela sem priliko spoznati, da so si učenke pridobile že mnogo pri tem jednem izletu, in kar je glavno — to kar so si zapomnile, videle so s svojimi očmi. Dne 12. vinotoka točno opoludne smo bile zopet na griču. Opazovale smo stališče solnca, smer opolu-danske sence, konštatirale zopet strani neba ter si zapomnile za severno točko obelisk na Opčinah, katerega smo prav dobro videle z griča. Da smo se bolje seznanile z naravo v njeni jesenski lepoti, smo poletele 27. vinotoka na Opčine. Bilo je krasno solnčno popoludne, ko smo veselih, razgretih lic ter žarečih oči stopale po strmi poti navzgor, po kateri so ravno polagali cevi za vodovod. Vsak korak nam je nudil kaj novega, kaj nepoznanega, tako, da smo kaj hitro dospele do obeliska. Splošni ah! začudenja se je tu izvil iz mladih prsi pri pogledu na mesto Trst ter na modrozeleno morsko gladino. Ko smo se navžile nekoliko očarujočega razgleda, smo si odpočile v borovem gozdiču za obeliskom. Zatem smo si ogledale vas in ko se je jelo solnce poslavljati, tedaj smo tudi me zapustile Opčine. Nazaj grede smo pele in prijazni okoličani, ki so se vračali s težkega dela v svoje tiho domovje, so nas veselo pozdravljali. Luč v svetilniku nas je opominjala, da moramo pospešiti svoje korake, kajti mrak je že razgrinjal svoja temna krila nad našim mestom. Moja četica se je počasi manjšala, kajti zdaj pa zdaj mi je jedna ali druga izmed učenk želela prijazno in udano: „Lahko noč!“ ter odhitela na svoj dom Bilo je to lepo popoludne, lep večer. Tudi spis, ki je sledil temu izletu, me je prepričal, da so imele učenke lep, nepozaben dan, dan poln duševnega užijka, poln novih utisov. Praznik sv. Justa, ki je Tržačanu imeniten in svečan dan, nam je dal povod, da smo dva dni zatem, to je 4. listopada, pohitele v starodavno našo stolno cerkev. Z griča pred cerkvijo se nam je nudil zopet lep razgled na morje in mesto. Poleg cerkve je vzbujal našo pozornost stari tržaški grad, obzidan z visokim močnim zidovjem. Obhodile smo to mogočno zidovje, potem pa po strmi poti odšle domov. In zopet smo si pridobile novo tvarino za nadaljno uporabo v šoli. Dne 30. listopada smo obhodile šolski okoliš, to je najbližje ulice, ki obkrožujejo našo šolo. V šoli smo ga potem risale v zmanjšanem merilu. Prvi zimski dan je bil prijazen solnčen dan in izvabil je nas iz častitljive šolske sobe tja na obal sinje Adrije na pomol s. Karla. Jaderniki, nekateri s povitimi, drugi z razpetimi jadri so na poti ob Kanalu vzbujali naše zanimanje ter nam popoludne v šoli pri čitanju tvorili uvod k poezije polni Zupančičevi pesmici: Jadra bela so razpeta, veter vpraša: „Naj začnem? — Na koncu pomola se je rahlo zibalo par čolničev. Kaj delajo možje v čolnu sedeči? Pravkar je dvignil eden precej veliko ribo iz morja. Ribiči so. Zopet nekaj novega, nepoznanega za nas. Zimsko solnce, ki se je zrcalilo v vsej svoji krasoti v nepregledni morski gladini, je upiralo tudi svoje žarke v pestrobojne mozaike namestniške palača, tja, kamor so se nehote okrenile tudi naše oči. Namestniška palača, tam malo dalje na desno mestna hiša in kakor nalašč ob pomolu vsidrani parnik „princ Hohenlohe“ so nam dali gradivo za pouk v šolski sobi. Prosinec in svečan nam nista bila naklonjena z vremenom, a zato nas je odškodoval naslednji mesec. ■9. sušca smo bile v prosti luki. Ogledovale smo prostorna skladišča, ob obali velikanske parnike ter se čudile dvigalnim strojem, ki so z lahkoto dvigali težke sode in zaboje s parnikov in na parnike. 24. sušca dopoludne je solnce tako vabljivo sijalo v našo šolsko sobo, da se nam je zahotelo po svežem pomladanskem zraku. Pretesna nam je bila šolska soba,, preozke ulice našega mesta. Ob 1 s/i že smo dale slovo Trstu ter korakale po miramarski cesti proti Barkovljam, od tu pa po strmini na Kontovelj in bližnji Prosek. Po vsej poti nas je pozdravljala narava v vsem svojem zgodnjepomladanskem čaru. Že pri obokih so nam zadehtele nasproti vijolice, bahato se je šopiril ob stezi snežnobeli cvet črnega trna, a skromno in ponižno je stalo ob strani — drevo rastoče v vinskem bregu, oj drago oljkovo drevo. Marljivi vinogradnik je skrbno vezal trte v že lepo obdelanem vinogradu. Martinčki so se solnčili po skalovju in prvi metuljčki, belini in citrončki, so posedali po nežnih cvetkah ter jim šepetali povest o prihodu mlade „Vesne“. Vsak hip je nudil našim očem nekaj lepega, nekaj zanimivega. Slednjič smo dospele v vas, kjer smo si odpočile od dolgega pota ter zbrale novih moči. Na povratku smo se ves čas divile krasnemu razgledu. Pred nami se je razprostirala širna morska planjava, na desno z višine je prijazno gjedal na nas Kontovelj, pod njim pa skrbno obdelan vinski breg tja dol skoro do grada Miramar, a tam na levo se nam je približevalo mesto Trst. Solnce ie z vsem svojim zahajajočim sijajem obsevalo to pestro sliko. Ustavile smo se ter zapele z dna duše: Lepa naša domovina. Pač smo mnogokrat preje in tudi pozneje zapele v šoii to našo himno, a nikdar ne tako lepo, tako čuvstveno, kakor v hipu, ko je vso našo dušo napolnjeval čar naravne krasote. V spisu, ki je sledil temu izletu ni niti jedna učenka zabila omeniti te bajne slike. Luč v svetilniku nas je zopet opominjala, da je treba pospešiti korake, da nas ne doide noč. Uverjena sem, da ostane tudi ta dan učenkam v lepem spominu. Dne 10. malega travna smo obhodile IV. mestni okraj, to je okraj, ki mu pripada naša šola. Seznanile smo se z nekaterimi novimi izrazi, kakor mestna meja i. t. d. Z griča nad Kolonjo smo ogledovale naše mesto zopet z druge strani ter pridobite novih zemljepisnih pojmov. Zaključili smo naše izprehode z majniškim izletom v Koper. To je bilo zopet veselja! Saj velika večina mojih malih se ni še nikdar peljala po morju. Na pomolu Sanitä smo se vkrcale v parnik sv. Just. Drugi in prvi mestni okraj sta nakrat zdrknila mimo nas. Le Skedenj nas je precej dolgo spremljal. A tam v daljavi nas je pozdravljal s majniškim krasom odeti miljski hrib. Morje je bilo tiko, mirno in rahlo se je zibal parnik sredi modrozelenih valčkov. Žal prehitro nas je pripeljal do našega cilja. Kc smo se izkrcale, smo šle najpreje ob obrežju ter si ogledale soline, potem pa smo krenile v mesto. Tu so si ogledale deklice razne znamenitosti ter posebno pozorno motrile staro mestno hišo z raznolikimi grbi. Tudi ta dan je razširil obzorje mojih učenk ter jim prinesel novega duševnega razvedrila. Tako je do konca šolskega leta naraslo število naših izprehodov v III. razredu na 10. Učenke so se vadile hoditi po domači grudi z odprtimi očmi, učile so se spoznavati svoj domači kraj ter ga ljubiti vsled tega spoznanja. Pridobile so novih utisov in jasnih pojmov, ki bodo trdna podlaga poznejšemu pouku, zlasti zemljepisju, ki bodo merilo, s katerim bodo merile v-e tuje in oddaljeno. Na podlagi teh resničnih izletov bodemo prihodnje leto v IV. razredu poletele v duhu tja v lepo vipavsko dolino, katero imenuje naš Gregorčič rajskomilo, a pohitele bodemo tudi tja na goli Kras v tužno, a vendar zanimivo Istro. Vam, dragi starši, priporočam prav toplo, peljite po možnosti ob vsaki priliki svoje otroke tja ven v večnolepo naravo. Peljite jih na polje in v gozd, na travnik in livado. Veselite se ž njimi in odgovarjajte jim na vsako vprašanje. Otroci si bodo okrepili telo, ker se bodo gibali v svežem zraku. Razširilo se jim bode obzorje in v mlada srca jim boste vcepili smisel za lepoto prirode. Bodite uverjeni, da Vam bodo otroci hvaležni zato še v poznejši dobi. Ohranili si bodo leo spomin na svojo mladost. Saj: Cvetke morajo umreti, ko umre pomlad, a spomin na mlada leta ta bo vedno mlad. Letno poročilo. i. Učiteljsko osobje. ENGELMAN MIRA, šolska voditeljica, razredna učiteljica 111. razreda. ŠKABAR MATKO, stalni družbeni katehet, veroučitelj, H., III., IV. razreda. ZAMEJIC EMA, razredna učiteljica IV. razreda. GOLI ROŽA, razredna učiteljica IV. razreda. HOČEVAR PAVLA, razredna učiteljica 1. razreda. ČOK HRABROSLAV, c. kr. učitelj deške C. M. šole je poučeval v IV. razredu italjanščino po 2 tedenski uri. II. Šolska kronika 1910—11. V smislu odloka družbenega vodstva iz leta 1909. št. 1918 se je otvoril v tekočem šolskem letu IV. razred. Kot nova učna moč je bila imenovana gdč. Pavla Hočevar, začasna učiteljica v Zagozdacu pri Črnomlju. Vsled odloka glavnega vodstva z dne 20. velikega srpana 1910. št. 2029 se je upeljala na predlog šolskega vodstva s IV. razredom počenši italjanščina kot neobvezni, brezplačni učni predmet. Poučevanje tega predmeta se je poverilo g. H. Čoku, c. kr. učitelju deške družbine šole. Ta predmet so obiskovale vse učenke IV. razreda. Vpisovanje bivših in sprejemanje novih učenk je bilo 17. in 18. septembra. Skupna slovesna sv. maša je bila 19. septembra v novi jezuitski cerkvi v ulici Ronco. Redni pouk je pričel v vseh razredih 20. septembra. Poučevanje verouka je poveril visokočastiti škofijski ordinarijat v I. razredu gdč. P. Hočevar, a v ostalih razredih je poučeval družbeni g. katehet. Šolska mladina je praznovala god Njega Veličanstva presvitlega cesarja dne 4. vinotoka s slovesno sv. mašo v jezuitski cerkvi. Ob tej priliki smo se spomnili tudi 80 letnice rojstva presvitlega vladarja. Družbeni prvomestnik preblag, gosp. vladni svetnik A. Senekovič, c. kr. gimnazijski ravnatelj v. p. itd. ter družbeni blagajnik g. A. Hudovernik, c. kr. notar, sta prisostvovala pouku v vseh razredih dne 15. vinotoka. Meseca listopada je dobila gdč. P. Hočevar 14-dnevni dopust, da je položila v jesenskem terminu usposobljenostni izpit pred c. kr. izpraševalno komisijo v Ljubljani. Dne 10., 11., 12., 14. in 15. prosinca je nadzoroval vse razrede c. kr. okrajni šolski nadzornik blag. g. profesor Ivan Nekermann ter se izrazil o šolskem obisku in o uspehih zelo pohvalno. Učenke L, II. in IV. razreda so imele 11. velikega travna majniški izlet na Prosek. Poleg tega so bile učenke IV. razreda 25. oktobra na griču pri sv. Alojziju. Izleti in izprehodi lil razreda so razvidni iz uvodnega opisa. Dne 17. in 18. velikega travna je nadzoroval verouk v I. in IV. razredu velečastiti koozistorijalni svetnik dr. Anton Vattovaz, mestni župnik pri sv. Jakobu. G. profesor dr. Ivan Merhar, družbeni nadzornik, je nadzoroval našo šolo 23. velikega travna. Poldnevni pouk je pričel vsled odloka deželnega šolskega sveta s 1. junijem. Učiteljski zbor je imel tekom leta 10 domačih konferenc. Jedno je sklicai ob zaključku nadzorovanja g. okrajni šolski nadzornik. Pri teh konferencah se je obravnavalo o najvažnejših došlih dopisih, vedenju in napredku učenk, šolskem obisku in o učnih uspehih. Izdelali so se tudi sledeči referati: Splošna navodila o jednotnem postopanju pri pouku na naši šoli. 2. O važnosti skupnih poučnih izletov s posebnim ozirom na domoznanstvo. 3. O važnosti skupnih izletov z ozirom na druge predmete. 4. Moderno risanje na nižji stopnji. 5. O poučevanju jezikovnega pouka. 6. Mladinska literatura. 7. Obravnava beril. 8. Moderna angleška šola. Petim konferencam je prisostvoval družbeni nadzornik g. dr. Ivan Merhar, ki je z zanimanjem posegal v debate ter navduševal učiteljstvo za vstrajno delovanje. Šolsko vodstvo beleži z veseljem, da se tekom šolskega leta med učenkami ni pojavila nobena nalezljiva bolezen, ki bila ovirala pouk in napredek. 1. četrtletje se je zaključilo 3. grudna, II. 31. prosinca., III. 22. malega travna. Šolsko leto se je sklenilo dne 5. julija s slovesno sv. mašo v jezuitski cerkvi. Ob jednem smo praznovali tudi praznik slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. III. Učila. Zbirka učil se je zdatno pomnožila v tekočem šolskem letu, in sicer nekaj po nakupu, nekaj vsled darov. Šolsko vodstvo je kupile: Stotno razpredelnico, uteži, zemljevid Goriške, zemljevid avstro - ogrske monarhije, 14 obrisov avstro-ogrskih kronovin, mapo slik slavnih Avstrijcev ter podobo o notranjosti mesta v 15. stoletju. Podmašene živali: kukavica, škrjanec, taščica, škorec, slavec, kanja, netopir. Slike: 2 podobi mrežo-krilcev, plavž, livarna, prerez parnega stroja, premogo-kop, ogljarna. — Kompas, kovinski obroček in kroglica ter razne steklene cevi in epruvete za prirodoslovje. Neimenovani rodoljubi so darovali: 20 stenskih slik za nazorni nauk (štirje letni časi), 11 podob domačih in 8 podob raznih drugih živali. Ravnoisti rodoljubi so podarili tudi veliko, novo omaro za učila. Dalje je darovala gdč. Milka Mankočeva 2 križa, 4 podobe cesarja, 1 podobo cesarice, g. dr. J. Abram pa relief Prešerna. IV. Knjižnica. Za šolarsko knjižnico je poslalo glavno vodstvo v letošnjem letu 16 knjig, a kupilo seje 21 knjig, tako, da je dosegla^ ta knjižnica skupno z lanskimi knjigami število 71. Solarska knjižnica je naročena tudi na „Zvonček“. Učenke so pridno čitale, kajti knjige so bile izposojene 492 krat. Učiteljski knjižnici je poslalo glavno vodstvo 25 knjig, kupilo se je 6 knjig, tako, da imamo skupno s prejšnjimi 50 knjig. Učiteljska knjižnica je naročena na „Popotnika“. V. Hranilne pušice. Pod tem naslovom je opozorilo minulo leto šolsko vodstvo starše na nov način varčevanja s hranilnimi pušicami, katere so upeljane že v nekaterih drugih državah in so jih uvedli tudi naši denarni zavodi v Trstu. Take hranilne pušice ima na naši šoli 75 učenk, ki imajo prihranjenih v „Trgovsko-obrtni zadrugi“ nad 1400 K. Na številu hranilnikov nismo mnogo napredovali od lanskega leta, pač pa so se zelo povečale vloge, kar je tem hvalevredneje, ker zbirajo deklice svoje prihranke v majhnih zneskih. Šolsko vodstvo priporoča tudi letos take hranilnike staršem onih učenk, ki jih še nimajo. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. cn *5 < T”1 I-1 Razred 282 CO 05 o O CJ1 00 Začetkom šolskega leta to to 05 4^ C« o Izstopilo med letom - to - - OT Vstopilo med letom 268 o> co O' 05 co co Koncem šolskega leta cn< <—K Furlan Ana, Furlan Slavica, Geržina Elza, n Godina Valerija, Grmek Josipina, Hreščak Marija, Intihar Marija, j» Jazbec Ivana, V Jug Olga, ml. » Jug Olga, st. n Kariž Lucija, Kavčič Ivana, Sp. Logatec Kavčič Zora Trst Kert Marija, n Kikelj Ludovika, n Kirbiš Justina, n Kolenec Viktorija, » Kosmina Marija, Kukanja Amelija, Kuselj Marija, >7 Lenasi Ema, *> Logar Franja, Peteano Lozar Marija, Trst Lozej Marija, Lubič Gabrijela, Macarol Amalija, Sežana Majcen Natalija, Trst Markuža Josipina, Maurič Valerija, Miklavec Marija, Mislej Ana, Mislej Zofija, Mlika Ivana, Pahor Olga, Petrič Angela, Pintar Ana, Pirman Milena, Plaper Ljudmila, Potrato Marija, Požar Alojzija, Pregel Marija, Purkeljc Marija, Regent Hermina, Renčelj Vida, Simončič Ana, Smerdel Marija, Stančič Ljudmila, Stipanič Feodora, Šabec Olga, Šircelj Katarina, Škarabot Štefanija Štok Lidija, Tornič Marija, Trampuž Ivana, Trampuž Štefanija, Turk Judita, Udovič Pavla, „ Ulčar Matilda, Šmarca pri Kamniku Ukmar Karmela, Trst Vatovec Leopoldina, „ Vekjet Amalija, Velkovrh Marija, Glince Vitez Zora, Trst Vovk Marija, Trst Sv. Križ Trst Gorica Trst Zabrič Zora, Žetko Zora, Trst | Žnidaršič Josipina, „ j Župan Emilija, Trst II. razred. Avčin Olga, Trst Bajec Štefanija, Dornberg Baretto Marija, Trst Batič Virginija, „ Bavcon Marija, „ Benčina Irma, „ Bobek Marija, Bufon Gizela, „ Cegerla Marija, Sežana Čok Ana, Trst Danev Evalda, „ Dekleva Justina, „ Fabjan Albina, Kobdil Ferluga Marija, Trst Filipčič Ana, „ Geržina Olga, „ Gombač Fani, „ Gulič Olga, Jurkič Gabrijela, „ Katalan Grozdana, „ Kodrič Marija, „ Koienec Pavla, „ Korenjak Olga, Split Kralj Miroslava, Trst Kuret Marija, „ Lipovšek Antonija, Markončič Josipina, Medvešček Antonija, Milielj Valerija. Mijot Amelija, Mislej Franja, Mozetič Olga, i Možina Josipina, Trst | Nabergoj Stanislava, „ Orel Silvestra, „ Pahor Emilija, „ Pavlič Dora, „ Peterlin Albina, ,. Plesničar Darinka, „ Požar Valerija, „ Ravalico Alma, „ Rončel Ivana, „ Saksida Petrina, Sankovič Pavla, „ Sever Ana, „ Sive Mihaela, Stanislav (Gal.) Škamperle Pavla, Trst | Smrdelj Marija, „ Stepančič Ivana, „ Stojkovič Zorka, Nabrežina Sulič Marija, Trst Šenk Pavla, „ Štoka Mira, „ Štrukelj Marija, Vekjet Justina, „ Vidmar Valerija, Rihemberg Vodopivec Marija, Trst Vok Angela, Piran Vouk Emilija, Trst Vouk Josipina, Vrčon Vera, Zajna Ivana, „ Žiberna Rozalija, l-l III. razred. Bavčar Marija, Trst Berbuč Ana, „ Breber Draga, Reka Bufon Elizabeta, Trst Čepar Marija, Debevc Slavica, n Erzetič Marija, Kožbana Goriško Ferluga Marija, Trst Gec Virginija, Kanal Godina Danica, Trst Godina Pija, » Grmek Marija, Dobravlje Hladnik Marija, Trst Jaklič Marija, » Jelen Marija, n Jug Roža, » Koruza Felicita, Gabrlje pri Vipavi Kralj Justina, Merče pri Sežani Kralj Marija, Kravcs Marija, Kuret Rozalija, Lozar Josipina, Maček Ivana, Mahnič Ema, Majcen Irma, Majerčič Agata, Markon Ladislava, Merčola Helena, Mižgur Franja, Trst Novak Marija, Gabrije pri Celju Pahor Antonija, Trst Perhavec Vida, »» Piščanc Marija, Potrata Dragica, Požar Viktorija, Primožič Avrelija, Rehar Draga, Renčelj Vera, „ Rustja Kristina, Saksida Lidija, Sedmak Marija, Branica Simčič Matilda, Trst Stale Ana, Stibil Marija, n Stipanič Amalija, Gorica Škiian Antonija, Trst Špehar Pavla, $toka Ksenija, Štoka Nada, M Trobec Milena, Pliskovica Turk Angela, Gaber Udovič Antonija, Trst Ulčakar Dragica »J Vatovec Ljudmila, n Vidmar Marija, Zabret Elizabeta, n n Žiberna Mirka, n Trst 5? v » Štorje Trst IV. razred. Arčon Josipina, Trst Arčon Justina, „ Arhar Marija, Ljubljana Božič Josipina, Trst Breber Slava, Reka Budihnja Ana, Sturije Bufon Ana, Trst Cej Marija, Cingerli Zmagoslava, Trst Debevc Marija, Dekleva Jos. Devide Aleksa, Dujc Justina, Dujmovič Marija Eržen Marija, Mali Lošinj Furlan Marija Trst Gerdovič Marija, Grmek Marija „ Godina Milena, „ Gomolj Marija, Vipava Jaklič Ana, Ljubljana Kapelj Emilija, Trst Kariž Štefanija, „ Katalan Miroslava „ Kavčič Julija, Spod. Logatec Kavčič Zora, Dornberg Kerševan Franja Trst Kobol Matilda, „ Kovač Ivana „ Kreščak Zora, „ Kukanja Draga, „ Kumar Ana, „ Lah Franja, Cerknica Lavrenčič Vera, Ljubljana Maček Marija, „ Manfreda Karla, Kobarid Marc Justina, Trst Marčič Ang., Cirkovec (Št.) Martinčič Antonija, Trst Meula Angela, Trst Mlač Angela Mohorič Gizela, Moro Ana, Negode Milena, Orel Olga, Ostanek Franja, Pavlič Kristina, Piščanc Marija, Piščanc Vida, Piščanc Viktorija Primožič Marta, Rebek Ljudmila, Renčelj Nada, Ribarič Marija, Vodice (Istra) Ribič Franja, Trst Ropret Katarina, Sava (Gor.) Rustja Maiija, Trst Saksida Mar.,Vogrsko (Gor.) Trst Rakek Trst >» Sežana Trst Podgrad Sancin Angela, Sel Veronika, Semolič Jos., Smrdelj Justa, Stanič Marija, Sušelj Marija, Švagelj Marija, Tavčer Ivanka, Trobec Stana, Turk Gizela, Vidrih Josipina, Trst Štjak Trst Trst Tomaj Trst Kubja glava Trst Vodstvena naznanila. Šolsko leto 1911—12 prične 16. septembra ob 8 uri zjutraj. Vpisovanje novovstoplih učenk bo 14. in 15. septembra od 9. do 12. ure dopoludne v šolskih prostorih na Aquedottu št. 20, II. nadstropje. Novovstople učenke naj pridejo k vpisovanju v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prineso z seboj rojstni list, spričevalo o cepljenih kozicah in sdravih očeh. Starše učenk, katere prestopijo letos v IV. razred, opozarja šolsko vodstvo na sledeče: S IV. razredom začenši se poučuje na naši šoli vsled krajevnih razmer italijanščina kot brezplačni, neobvezni učni predmet po 2 tedenski uri. Zahvala. Skupina požrtvovalnih rodoljubov, ki v svoji skromnosti noče biti imenovana, je nabavila 15 učenkam I. razreda knjige, nahrbtnike, škatljice in vse šolske potrebščine za celo leto, dalje je kupila 39 stenskih slik za nazorni nauk in novo omaro za učila. Za ta velikodušni dar jim izreka šolsko vodstvo najiskrenejšo zahvalo. Istotako si šteje vodstvo v prijetno dolžnost, da se srčno zahvaljuje slavni tukajšnji ženski podružnici in rodoljubnim tržaškim damam, ki so omogočile z nabiranjem prispevkov, da so bile obdarovane nekatere deklice za božič s toplimi oblekami ali s črevlji. Enako zahvalo izreka tudi gdč. Milki Mankočevi in g. dr. Abramu za darovane podobe. Slavna „Trgovska obrtna zadruga“ je prispevala tudi letos znatno svoto k izdanju letnega poročila, za kar se ji vodstvo najtopleje zahvaljuje. MIRA ENGELMAN šolska voditeljica. SOLSKO POSLOPJE. Hiša je last „Trgovsko-obrtne zadruge“.