Katera je več?
|jifij|rožja žabica ali  rega \n krastača sta sedeli na
,||3pr'fa travniku. Vsaka je gledala, da hitro dobi kaj
wsp   za svoj lačni želodček. Pozor! Mulica lcti proti
^?   njima. Obe se pripravita na skok. Hop! Rega jo
je vjela. Pa se razkači krastača in zagodrnja:
,,Veš kaj, tako  brezobzirna  pa ne smeš biti. Vendar moraš spoštovati tudi nekoliko menel"
,Prijateljica, bodi ročnejša", odvrne rega.
Jn ti manj sebična!"
^Jaz sem bila prej tukaj kakor ti,  zatorej  imam večjo pravico", dokazuje rega.
,,Ali menda misliš, da si ti več kakor jaz?" vpra-šuje razjarjena krastača.
,,Ti o tem dvomiš?" jezika rega.
Začeli sta se kregati, kalera je več.
— 141  —
,Jaz setn ročneja nego ti, meni ne uide nobena mušica", hvali se kvak-kvak.
,A jaz čistim vrtove nadležnih mrčesov", poje si slavospev krastača.
,,Mene devajo v steklenice, da jim prerokujem vreme."
,Kolikokrat se pa zmotiš? Jaz pa — —"
Mimo prileti belin.
,,Naj metulj razsodi", sveluje rega.
^Sovražnikova hvala je veliko vredna", dodasa-mozavestno druga.
,,Katera je več?" zakričali sta obenem, da je metuij od strahu omahnil na bližnjo bilko.
,,Obe skupaj nista dosti prida", razsodi metulj in odfrči dalje.
II.
,Ne bodi jezna, strina", tolaži regica, ,,to je so-vražnikova graja; ta nama ne privošči veljave."
nKaj mi mari metulj!" zagodrnja krastača.
,,Pa vendar bodeš morala naposled priznati, da sem jaz več. Le primerjaj svojo grdo obleko z mojo. Tvoja koža je razpokana, moja gladka; tvoja je uma-zana, grda, moja lepo zelena. Le primerjaj!"
,,Gotovo", ustavi jo krasfača, »dolge noge imaš in lepšo postavo kot jaz: toda treba gledati notranjost, ne zunanjosti. Jaz sem več, pa je konec besedi."
Pa zašumi v bičju . . .
nKdo je več? Ta, ki je debelejša in obilnejša, to najpreje požrem." Bil je glas štorklje. SliSala je prepir in je hitela razsojat. Klepetala je s kljunom kakor mesar z nožem ob oslo, predno zakolje telička.
Dospela je prepozno. Obe naši znanki sta že čepeli skriti čakaje njenega odhoda. Šfroklja ni dolgo čakala. ,,Naj se še malo poredita, a potem bosta tol-stejši", godrnjala je jezno. Lisica in kislo grozdje!
— 142 —
III.
nKaj, ko bi vprašali človeka za njegovo mnenje", nasvetuje krastača skakaje ob potoku. Obe sta bili zadovoljni.
Na travniku so se igrali otroci. Deček zagleda rego. Hitro vzame kapo in jo hoče vjeti. A ne po-sreči se mu, zato steče za tnetuljem.
nAli vidiš sedaj, kdo je več", vpraša ponosno žabica, ,,kako se mi je odkril?"
»Dvomljiva Cast, strina, ako hočejo koga ubiti", reče smejoč se krastača.
Dospeli sta do deklice,  ki  je  prala ob potoku.
Joj, grdoba", zakriči in zbeži pustivši perilo.
nPoglej, kdo je več? Koga je tako spoštljivo po-zdravila deklica — in stekla ?"
,,Motiš se, deklica se je prestrašila tvoje grdobe", sikne krastača.
„ Iz tebe govori zavist, strina", doda razžaljena rega.
Ustavili sta se pred veliko hišo, ki je stala ob travniku. Ob strani je imela visok dimnik. Mimo hiše je pa tekel potok, iz katerega se je vedno dvigala sopara.
nKdo je ročncjši?" zakriči rega in skoči preko jarka.
,To ni nikaka umetnost", zasmeje se krastača, pa se stegne — plumps! Ležala je v vodi.
»Sedaj je dokazano, da setn jaz več", veselila se je rega onstran jarka.
nKaj? Nič odgovora? Pojdi ven, pojdi! Kaj ti je?"
Krastača se ni oglasila. Rega skoči za njo v potok. Vse tiho. Nad jarkom pa se dviguje vroča sopara.
V vreli vodi sta se zaduSili obe. Voda ju je nesla proli reki.
Bili sta enaki.
Dolg prepir za prazen niL! Ne — za skupno nesrečo.                                                                J. V.