>red letalskimi napadi: žarometi in z akusttč
Takole Angleil pazijo na morsko trgovino: cela vrsta tovornih parnikov v varstvu angleških vojnih ladij.
jred letalskimi napadi: vojaki išče žarometi in z akustičnimi aparati.
P*Mnina platana v goiovM
DRUŽINSKI TEI
""»»■■•■■•■■»■■•■■■■••■•.»■■•■••»■■■■■■■■■■■■■n
Nekaj je Se hujie kakor napake delati: ne narediti jih zaradi pomanjkanja poguma, da bi kaj tvegali.
Georgea Clemenceau
irancoski državnik
Leto XI.
Ljubljana, 23. novembra 1939.
štev. 47 (527)
»DRUŽINSKI TEDNIK«
izhaja ob Četrtkih Drr doiitvo 1» upriM v 1 jubljanl, MikloSičeva cesta It. 14/111. Pofitul preda) 4t 345. Telefon St 83 32 Račun pofitne hran. t Ljubljani
(1841____1929)	■	**• 16*393. Rokopisov ne »račamo.
S	nefranklranlh dopisov ne »prejemamo Za
S	odgovor Je treba prHož»tl za 3 din znamk.
NAROČNINA
*/« leta 20 din, */» leta 40 din, v»e lete 80 din. V Italiji na leto 40 lir,
▼ Fraucljl 70 frank v
▼ Ameriki tll% dolarja. Drugod sorazmerno — Na ro^nino fe plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vr-sta ali njen prostor (vi&ina 3 mm in Širina 65mm) 7 din; v ogla m.» ra delu 4*50 din. * dvobarvnem tisku t>o po docovoru l o 11 c e : beseda 2 din Mali o g 1 a 9 t : beseda 1 din. Oglasni davek povsod 8e -pbej. Pri ve^krntnpm namiliti nnn'i«t
lic več ANGLIJA in FRANCIJA-
ANCLO-nANCIU
Zahodni velesili sta se zdaj še gospodarsko strnili v celoto — vse dotlej, v Ljubljani, 22. novembra.	dokler ne spravita Nemčije na kolena
Malo kateri teden je bil tako bogat * pomembnimi dogodki, kakor teden ®ed izidom naše prejšnje številke in
sedanje.
Začnimo pri dogodkih, ki so nam človeško najbližji.
V britanskih vodah so plavajoče niine potopile cel tucat angleških in Nevtralnih parnikov — predvsem nevtralnih. Med njimi je tudi jugoslovanski parnik Carica Milica, ena izmed najlepših trgovinskih ladij naše mornarice.
Pravijo, da se je mrtvaški ples na morju šele začel. Pravijo tudi to, da s° te mine neizpodbitno nemškega
angleško — in nevtralno! — ladjevje vrag vzel, je pri nekaterih zelo kratek korak. No, za enkrat je treba še počakati, kaj je s to magnetnostjo. Dan današnji sliši človek toliko fan-tastičnosti, da nam pač nihče ne bo zameril, če tejle — vsaj do drugega tedna — še ne bi verjeli. Dotlej si pa mislimo: naj. bo že kar koli, malo verjetno je, da se ne bi dobila obramba pred novim orožjem. Stara resnica je: ni ga izuma, ki ga ne bi človek mogel izjaloviti z novim izumom. Ko so v svetovni vojni Nemci začeli s plinskimi napadi, so nekaj
Mine so postale prava šiba božja za »razorožujejo« eno izmed mnogih min,
porekla in da so nekako magnetne, tako da jih kar vleče k ladjam. Pravijo, da tiči v tem peklenskem magnetizmu tisti nezaslišani izum, ki so z njim pred nekaj tedni Nemci grozili Angležem.
Odtod pa do sklepa, da bo zdaj v nekaj tednih ali vsaj mesecih vse
Ameriški gangster in tihotapec Al Ca-Pone je tako bolan na umu, da so zdravniki obupali nad njim. Ko so ga *e dni oblastva pomilostila, je napisal ■ondonski Daily Express, da je Izpuščen drugi najhujši zločinec sveta.
mornarje. Silka kaže, kako mornarji ki jih je morje vrglo na dansko obal.
dni nato Francozi že imeli prve plinske maske. Ko je radio iz vseh mogočih dežel začel širiti zanimiva poročila o kakšni državi, je prizadeta država izumila blagoglasno vreščanje, ki je tem poročilom vzelo ves mik in čar. In tako dalje.
Pa pustimo ugibanja: dejstvo je, da beleži nemška mornarica ta teden lep uspeh, nevtralne države in Anglija pa občutno škodo. Pri tem ničesar ne spremeni okoliščina, ki se nanjo sklicujejo Angleži, da namreč Nemci očitno kršijo določila mednarodnih pogodb. Takšne ugotovitva utegnejo biti sicer zanimive, toda do prave veljave bodo prišle šele po končani vojni. Dotlej se jim pa nemara še kakšna pridruži.
Važnejši od dogodkov na morju so dogodki na Češkem.
Po poročilih iz uradnih nemških virov vlada sicer na Češkem danes popoln mir in red, ni bilo pa tako prejšnjo soboto. Zato je po nemških uradnih poročilih morala nastopiti nemška policija in ustreliti devet čeških vi-sokošolcev, dva češka redarja in še nekega civilista, vsa češka vseučilišča za tri leta zapreti in v več okrajih proglasiti obsedno stanje.
Zanimivo je, da so teh dogodkov polni vsi svetovni časopisi in da prinašajo o njih uvodnike tako ugledni listi, kakor je n. pr. newyorški Times (ne zamenjajte ga z londonskim!). Ameriški tisk sodi, da na Češkem nevarno vre in da bo prej ali slej začelo vreti tudi na Poljskem. Po angleških poročilih je število mrtvih precej večje, več deset tisoč Čehov naj .bi bili pa Nemci samo v zadnjih treh tednih spravili v koncentracijska taborišča.
Se važnejša od teh dogodkov se nam zdi tale novica iz Londona:
Predsednik poljske vlade Sikorsky se je sestal z bivšim češkoslovaškim prezidentom dr. Benešem in z bivšim predsednikom čsl. vlade dr. Hodžo. Pri tej priložnosti so trije državniki obračunali z vsemi starimi nesoglasji, ki so vladala med obema državama in mnogo pripomogla h katastrofi obeh narodov, ter se dogovorili o kar najtesnejšem sodelovanju v sedanjosti in bodočnosti. Vse kaže, da so se pomenili celo o nekaterih podrobnostih zastran skupnih mirovnih ciljev; obe vladi bosta v tem pogledu nastopali složno in enotno pri svojih zaveznikih v Londonu in Parizu.
Ta novica je v nekaterih naših listih izšla na tako skritem mestu, da jo je marsikateri bralec utegnil prezreti. Tako mu je ostal prikrit dogodek, ki spada po našem trdnem prepričanju med najpomembnejše ne samo v zadnjih mesecih, ampak v vse/ povojni evropski zgodovini. Sprava med Čehi in Poljaki! Koliko drugače bi potekala svetovna zgodovina v zadnjih mescih, da sta Praga in Varšava vsaj poldrugo leto prej našli pot druga do druge!
Morda najvažnejša novica tedna pa prihaja hkrati iz Londona in Pariza:
Velika Britanija in Francija sta se za časa vojne ne samo vojaško, ampak tudi gospodarsko strnili v celoto.
Daljnosežnost tega dogodka je tolikšna« da je ta trenutek sploh ne moremo preceniti v vsem obsegu Zato in pa iz tehničnih razlogov se nam zdi primerno, da se v tej stvari za danes odrečemo lastne sodbe in da damo rajši besedo drugim.
Tako piše n. pr. N. Ziircher Zel-tung, eden izmed najresnejših listov na svetu, ki ima posebno ugledno ime kot švicarsko gospodarsko in finančno glasilo:
»Sklep zavezniškega vrhovnega vojnega sveta o strnitvi vseh vojaških, pomorskih, letalskih, gospodarskih in prevoznih sredstev Francije in Anglije, v kolikor se tičejo vojne proti Nemčiji, velja v Parizu za enega izmed najvažnejših, če ne sploh za najvažnejši dogodek v sedanji vojni. Kar je trajalo v prejšnji vojni tri leta, se je zdaj uresničilo v treh mescih. Dokaz, kako realistično mislita obe zahodni državi, ko sta spričo nujnosti silnega vojnega napona vrgli v ropotarnico vse zastarele predsodke in nacionalne obzire.
»Angleški in francoski državniki so sprevideli, da bi poraz ene države pomenil tudi poraz druge; da sta kolonijski imperij in britansko obvladanje morja odvisna od soobstoja francoskega imperija; da bi poraz francoske armade pomenil tudi poraz Anglije. Zato so se sporazumeli med seboj, da bodo obe državi zvarili v eno, da ju bodo napravili indivisibles, kakor pravi londonski Times.
»2e nsihološki učinek ne bo maj-
Angleška obramba pred z
hen. Materialno pa pomeni sklep londonske in pariške vlade boljšo izrabo surovin, produkcijskih sredstev in ladijske tonaže, Dalje ne bo več medsebojne konkurenci pri nakupu bla‘ ga v tujini, ker bosta obe vladi izdelali skupen uvozni program. Na vseh področjih, kjer morata obe državi nastopati proti nemški nadvladi, tvorita Anglija in Francija eno samo drža-, vo, en sam mogočen blok.
»Anglija in Francija sta sklenili razumski zakon, in v njunem zakonu vlada — kakor kažejo dogodki zadnjih treh mesecev — zares razum.«
Kerillis pravi v pariškem listu Epoque:
»17. november 1939. je postavil temelje pravcatemu dualističnemu svetovnemu imperiju. Starega evropskega ravnotežja Metternichov, Talley-randov in Bismarckov je za zmerom konec Edino poroštvo za obstanek, ki ga še imajo svobodni narodi zunaj Nemčije in Rusije, je solidarnost francosko-britanskega naroda.«
In Figaro je zapisal:
»Enotnost francoskega in britanskega imperija ni odslej nič več gola govorniška fraza; postala je gospodarska resničnost, industrijska in fi. nančna resničnost Iz tega zlitja dobi človek vtis moči, ki dejansko ne pozna mejd. Vojna zna prinesti uspehe in poraze. Hitlerjeva Nemčija je močna sovražnica in zmožna trdih napadov. Ker se je po načrtu pripravljala na vojno in temu cilju vse žrtvovala, zna dolgo vzdržati. Dalje utegne dobiti nomoč v sovjetski Rusiji, ker bo
Iščejo aovražna letala
SSSR skušala vojno zavlačevati. Toda vse to ne bo spremenilo končnega rezultata: strnitev Francije in Velike Britanije je porok, kakšen bo konec vojne«
•
Gornji veliki dogodek nosi datum 17. novembra. Isti dan pred 22 leti je Clemenceau sestavil svojo vojno vlado — tisto vlado, ki je izvojevala zmago.	Observer.
Nevarni dokumenti
Holandski list Het Volk piše, d« je nemška policija v Pragi vdrla v narodni muzej, češ da se tam skriva češka tajna radijska postaja, in da je uničila vse tamkaj shraniene listine o bojih Cehov za narodno neodvisnost in svobodo Razbila je tudi mnogo zgodovinskih umetnin
List poroča dalje, da so se visoko-šolci razkropili po vsej deže'1. da se shajajo po gostilnah in spodbujajo narod k odporu in boju za svobodo.
Proti vojni z minami
je Chamberlain v torek napovedal represalije. Doslej je britanska blokada veljala samo nemškemu uvozu, odslej pa misli Anglija razširiti blokado tudi na nemški izvoz. S tem bi — tako sodijo v angleških krogih — Nemčiji izpodrezala skoraj ves dotok deviz in jo gospodarsko še bolj izčrpala, Anglija doslej ni marala seči po tej represaliji, ker bi preveč Nadaljevanje na 3. strani
Danes:	|
GEORGES CLEMENCEAU j
Ob lOletnici njegove smrti	:
(Gl. str. 9)	l
S
  ..........................
ižatcat st naša industrija seti i/ Beogcad
»Trgovski list« piše:
>Za nobeno pokrajino v Jugoslaviji jtft' tako važno, da se industrializira, jkakor za Slovenijo, ker je Slovenija |agrarno pasivna pokrajina, ki ne pri-Idela toliko, da bi mogla prehraniti svoje prebivalstvo. Ni treba nič dru-
Scga, kakor da opozorimo na 10.000 o 19.000 sezonskih delavcev iz Prekmurja, ki morajo vsako leto v tujino na delo, ali pa so njih rodbine na zimo brez kruha. A ne samo v Prekmurju je tako, tudi v nekaterih okrajih na Dolenjskem ni nič boljše. Zato se mora Slovenija industrializirati in zato treba kar odkrito povedati, da slaho razumejo svoje naloge vsi oni naši javni delavci, ki industrializacije Slovenije ne pospešujejo. Kaj pa na j šele rečemo o onih, ki s pretiranim obremenjevanjem industrij silijo te k begu iz Slovenije.
A to se dogaja in zato se seli industrija iz Slovenije in se seli tja, kjer dajejo industriji posebne ugodnosti. Te. ugodnosti dajeta Beograd !»n Srbija tn zato se je preselilo v 'Beograd l. 19.18. 5 industrij, L 1989. H, v druge srbske kraje pa 4 indu-
Etrije. Novih industrijskih podjetij pa e bilo ttstanovljenih v Beogradu leta 1938. 99, l. 1939. pa 92, v vsej Sloveniji pa v obeh letih S. zato pa so se leta 1989. iz Slovenije izselile 8 industrije, nekatere pa so likvidirale, med njimi Strojne tovarne in Kvarne, nekdaj tako cvetoče podjetje.* ,Trgovski list‘ nato navaja razloge, zaradi katerih se industrija seli Iz Slovenije v Beograd in Srbijo. Temu so v prvi vrsti krive prevelike, samoupravne, davščine. Trgovec z davčno osnovo 10.000 din plača: v Beogradu 94.010 din, v Zagrebu 98.640 din, v Ljubljani 34.640 din, v Mariboru 34.840 din in v Celju 38.140 dinarjev.
Prav takšna slika je pri industrijskih podjetjih. Industrijsko podjetje, ki vlača redni družbeni davek od davčne osnove S00.000 din, plača: v Beoaradn 121.000 din davkov, v Zagrebu 145.800 din, v Splitu 179.900 d'nariev, v Ljubljani 186.000 din. v Mariboru 187.840 din in v Celju 907 800 dim
.Trgovski list' našteva tudi druge Vzroke.
*Devizna dovoljenja se slovenskim podjetjem omejujejo do skrajnosti, medtem ko dobe podjetja v Beogradu ta dovoljenja mnogo lažje, pa tudi v mnogo večji meri, po vrhu tega pa še mnogo hitreje. Kolikokrat mora podjetje v Sloveniji čakati tudi dva meseca na uvozno dovoljenje, ko ga dobi, vidi. da mu ie bila dovoljena le ena desetina zneska, ta katerega je zaprosilo...
... na še druge prednosti daje Beograd. Tn je središče, kjer so vse državne, licitacije. Tu je zmerom priložnost za posel...
... in navsezadnje ne smemo pozabiti. da so socialne dajatve, in mezde v Sloveniji znatno višje kakor v Beogradu in Srbiii. Nanosled ima pa veliko vlogo tudi oddaljenost Slovenije p d bogatih krajev Jugoslavije. To oddaljenost je zaradj visokih železniških tarif pogosto odločilna v konkurenčnem, boju.*
Selitev industrije iz Slovenije ie veliko in pereče vprašanje, nas vseh. Kakor razvidimo iz članka ,Trgoy-pkega l(sta1, je to vprašanje tn njegova ureditev odvisna od dveh činite-tjev. Od tistih, ki so v Sloveniji in od drugih, ki so zunaj Slovenije. Vprašanje bi usekako morali ročeti tsrejevati najprej doma.
•Don Juan•
Kako so razočarana dekleta naalatila nesramnega zapeljivca
Gorje, že padeš besni ženski v roke.~
D jakovo, novembra.
Prav nenavaden dogodek se je odigral te dni v slavonski vasi Oprisav-cih, kjer 60 tri dekleta pošteno premlatila vaškega »dona Juana«, znanega zapeljivca in ženitnega sleparja, Josipa Kovanoviča.
Josip Kovanovič je znan po Opri-savcu in po Slavoniji sploh kot velik zapeljivec naivnih deklet. 2e nešteto jih je potegnil za nos, obljubljajoč jim zakon, toda tik pred poroko Jih je pustil na cedilu. Samo letos je osleparil tri poštena dekleta. V začetku letošnjega leta se je .zaljubil* v neko Man-do, premožno in čedno dekle. Prosil jo je za roko in privolila Je, čeprav je vedela, da Je znan zapeljivec deklet. Komaj Je preteklo nekaj mesecev, je podjetni Josip dekle zaradi malenkostnega prepira pustil...
Le nekaj tednov je minilo, že se je Josip spet .zaljubil*. To pot je bila žrtev 181etna Lucija, čedno, bogato dekle. Vsi znanci in prijatelji so deklici prigovarjali, naj pusti takšnega častilca, toda zaman. Dekle Je po vsej sili hotelo v svojo sramoto. Dogovorili so, da bodo svatovali, kakor hitro bo novo vino. Vse Je bilo že pripravljeno za
poroko, tudi novo vino so Is točili, tedaj se je pa Kovanovič skesal. Iz neznanega vzroka Ja zapustil svojo bogato nevestico tn ie slišati sl hotel več o poroki in zakonu. Dekle Je od sramote in žalosti skoraj zbolelo...
Kmalu nato se Je na njegov trnek ujela nova ribica. To pot je bilo dekle revno. Vse je kazalo, da se Je znameniti zapeljivec deklet vendar že zaljubil in da gre tokrat zares. Katica je bila sicer brez dote, toda namesto dote je imela čudovito lep obrazek, bistro glavo in dobro srce. Ljudje so pričeli verjeti, da se je bogati Kovanovič naposled res do ušes zaljubil. Toda tudi tisti, ki so to pot prerokovali poroko, so se urezali. Po nekaj mesecih ljubezenske idile je Josip Izjavil, da se ne more poročiti s Katico, češ da se mu je izneverila. Zaman je lepo dekle zaročencu in ljudem dokazovala 6vojo nedolžnost, Josip je trmoglavo trdil svoje. Spet se je razdrlo...
Josip Kovanič pač ni slutil, da se mu bo ta poslednja nezvestoba krvavo maščevala. Doslej ga namreč še nobeno dekle ni terjalo za odškodnino, pa tudi nobeno se ni maščevalo za ukradeno čast. To pot je bilo drugače. Katica je bila sicer revna, toda imela
Je pamet na pravem koncu. Odločila ae Je, da bo že podkurila pobeglemu ženinu v svojem imenu, pa tudi v imenu drugih osleparjenih dekelt. Dogovorila se Je s prejšnjimi Josipovimi .žrtvami*, da bodo nezvestega ženina pošteno preteple. Rečeno, storjeno.
Pred kratkim Je nezvesti Joso odšel zvečer ob šestih na sprehod. Komaj je dobro prišel iz vasi, že je skočila predenj izza vogla ženska postava in ga krepko mahnila po glavi z metlo, namočeno v blatu. Blato je našemu »do-nu Juanu« zameglilo oči, da se ni mogel braniti, še preden se je zavedel, so že padali po njem krepki udarci, toda ne od dveh, temveč kar od šestih ženskih rok. Manda, Lucija in Katica so uporabile vse svoje moči, da so izlile svojo Jezo na pobeglega ženina. Treščile so ga v bližnji jarek, poln blata in v njem bi se vaški »don Juan« zadušil, če ga ne bi rešili vaščani, ki so slučajno prišli mimo.
Nevarno poškodovanega Kovaniča so takoj prepeljali v bolnišnico in je komaj upanje, da bi ozdravel. Vročekrvna dekleta se bodo pa morala za svoje nepremišljeno dejanje zagovarjati pred sodiščem.
danji vojni se bori za strogo nevtralnost, kar nam je tem lažje, ker želi tudi Italija ostati nevtralna. — Nove senatorje Je v imenu NJ. Vel. kralja imenovalo kraljevo namestništvo. Po zakonu ima pravico imenovati polovico senatorjev, toda to pot Jih je Imenovalo samo 37. Med njimi sta dr. Korošec in dr. Kulovec lz Slovenije, 12 jih Je iz Hrvatske, drugi so pa Srbi. Senatorji so postali tudi nekateri člani vlade, med njimi dr. Cvetkovič in dr. Maček. Slovenija ima zdaj 6 senatorjev — Uvedbo brezmesnega dne predlagajo nekateri gospodarski krogi. Ker Je zdaj velika priložnost za izvoz živine v tujino, bi izvažali pred vsem teleta, prašiče in ovce in uvedli en brezmesni dan v tednu ter s tem priskrbeli deviz za državne potrebe. Izvažali M pred vsem v Anglijo in Francijo.
•
Nemčija ne nasprotuje ustanovitvi balkanskega nevtralnega bloka, toda brez Turčije. Nemčija baje želi, da bi Balkan ostal nevtralen in trdi, da ga le Francozi in Angleži želijo spraviti v vojno. Italijanski radio je pa objavil, da Italija na Balkanu ne zastopa nobene vojskujoče se stranke. — Nemške pomorske oblasti se baje udeležujejo ruske namere, da bi blokirale Finsko. V finskih vodah so namreč naleteli na nekaj nemških ladij. — Italijanska in španska vlada sta V Berlin sporočili, da imata interes v tem, da Nemčija spoštuje belgijsko in holandsko nevtralnost. — Holandska kraljica Viljemlna je vprašala danskega, norveškega in švedskega kralja, če bi hoteli sodelovati pri novi mirovni akciji. — Veliki vojni svet se je sestal v Londonu. Udeležili so se ga poleg drugih tudi Daladier, Gamelin, Chamberlain, Halifax, Hore Belisha, Churchill in lord Gorth. Sklenili so gospodarsko zvezo med obema državama, glede potreb v letalstvu, proizvajanju municije, preskrbi živil in surovin. V ta namen so ustanovili poseben izvršni gospodarski odbor. — Na zahodni fronti Je bilo pretekli teden opaziti posebno živahnost v zraku. Angleško javno mnenje pa zahteva, da naj Anglija pokaže na bojišču večjo aktivnost. — Zastopniki dominionov
in Indije so se sestali na imperialni konferenci in izjavili, da so trdno odločeni boriti se na strani zaveznikov. — Veliki nemiri so bili pretekli teden v Pragi. Študenti so demonstrirali zaradi nekega tovariša, ki je bil ubit pri nekih prejšnjih demonstracijah. Nemški oddelki so aretirali 1200 študentov in študentk in jih poslali v koncentracijska taborišča. Zasedli so tudi vseučilišče in vse druge visoke šole In jih za tri leta zaprli. Takoj so usmrtili 12 Cehov, med njimi 9 študentov. — Žide naseljujejo na Poljskem v koncentracijskih taboriščih. Tam mora delati staro in mlado, od jutra do večera pod strogim nadzorstvom. Samo pol ure na dan imajo prostega časa. Žide naseljujejo v določenih predelih. Do-
■unpBJ a ouiouijojds ojejg
•(3AJJJ3D a^SUBJU^J lpOjdSBU)
ni 3 N O d d"
jjd (spojdeu luoood Asid ‘Aojp
-P170A l|l)|$OJ)0 III S3J05J ?3A
‘o{!DUBjB$i z ijrAou suiouiod
-od A3|02ps ljlU[BAl§ BilJJBjJ
uozod
Politi f ni deti en
Nov votivni zakon »a banovino Hr-atsko Je v načrtu ie pripravljen, rolill bodo po sodnih okrožjih in na ca kih 50.000 ljudi bo prišel po en oslanec. Glasovali bodo s kroglicami. Hasovanje bo tajno, poslance bodo a izvolili za tri leta. — Sokolski zlet o leta 1941. v Beogradu. Na seji so-olskega zveznega odbora so napra-111 načrt za priprave. Na zlet bodo ovabili tudi bolgarske Junake. — >r. Maček Je Izjavil dopisniku madžar-fcega lista »Pesti Hirlap>a«. da Je Ju-oslavila s sporazumom ustvarila trd-io podlago zvezi Srbov in Hrvatov in e zato važna činlteljica za mir na lalkanu in v Srednji Evropi. V se-
OKVIRU
Ul
SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE.
KLEIN
LJUBLJANA, Wolfova 4
slej so naselili že 65.000 Zidov, in sicer
iz Nemčije, Avstrije, Ceškomoravskega
protektorata in Poljske. 1000 Zidov se
je odpeljalo s parnikom »Rotterdam«
v Newyork. — Zaradi vohunstva so turške oblasti aretirale osem Nemcev. — Ostre kazni so določene za tiste Nemce, ki poslušajo tuje radijske postaje. Pred kratkim so neko žensko obsodili na devet mesecev zapora, ker je poslušala neko tujo radijsko postajo. — Predsednik Hacha je resno obolel in leži v gradu Lanyh. Pretekli teden je imel po radiu govor, v katerem je Cehe opozoril, naj ne nasedajo emigrantom. Baje je govoril le na nemški pritisk. — Razmerje med Japonsko in Rusijo se je precej izboljšalo. Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je časnikarjem izjavil, da se bodo v kratkem začela pogajanja glede gospodarskih in političnih vprašanj. — Nizozemski potniški parnik »Simon Boli var« je blizu an-
gleške obale naletel na nemško mino in se potopil. Na ladji je bilo okrog 400 ljudi, izmed katerih se jih je 100 ubilo ali pa potopilo. Med njimi je bilo tudi dosti žena in otrok. Nekateri trde, da je bil parnik torpediran. — Tuji listi cenijo, da je bilo zadnje dni v češkomoravskem protektoratu aretiranih okrog 50.000 ljudi in poslanih v koncentracijska taborišča. — Poljaki in Cehi so se v izgnanstvu vendarle spravili. Te dni se je predsednik češkoslovaške vlade v Parizu dr. Hodža sestal s predsednikom poljske vlade Sikorskim, nato pa obiskal dr. Bereša.
— Plavajoče mine so postale strah ! vseh ladij. Poleg holandske ladje »Simon Bolivar« se je v zadnjih dneh potopilo še pet drugih ladij, med njimi naš parnik »Carica Milica«, ki je bil natovorjen s premogom in namenjen v Dubrovnik. Posadka se je rešila.
— Predsednik Chamberlain je v parlamentu napovedal represalije proti Nemčiji zaradi potapljanja ladij z nemškimi minami. Angleška vojna mornarica bo odslej zaplenila vse blago nemškega izvora ali namenjeno v Nemčijo. Povelje bo stopilo v veljavo v kratkem. — Nemčija je blokirala angleško obalo z magnetskimi minami, ki so spet terjale več žrtev. Potopila se je angleška pomožna ladia in velik, 12.000 tonski japonski parnik. — Madžarski zunanji minister Csaky je v svojem ekspozeju v zunanjepolitičnem parlamentarnem odboru govoril o madžarski zunanji politiki in med drugim dejal, da Je močna Jugoslavija v interesu Madžarske. Razmerje med obema državama se je že 'precej izboljšalo, ker ni takšnih nasprotstev, ki bi se ne dala poravnati. — Obsedno stanje, ki so ga proglasile nemške protektoratske oblasti v Pragi in okolici zaradi zadnjih nemirov, so že ukinili. V Pragi je zavladal mir. — Nemški poročevalski urad poroča, da so prijeli monakovskega atentatorja, 361etnega Georga Elserja, ki je svoje dejanje že priznal. Aretirali so ga na švicarski meji, ko je hotel pobegniti. Atentat je baje pripravil že teden dni poprej.
Plačajte naročnino!
Stanovanjska kolonija za Belip*-
dom v Ljubljani je končana. V njej bo našlo 48 družin z več otroki h1' giensko stanovanje. Za enosobna sta; novanja s pritiklinami bodo plačevali po 250 dinarjev. Stanovanja so prostorna, zračna in udobna. Najbolj zanimivo je pa novo zavetišče, ki ga j® tudi zgradil” 'tna občina. V njem bo našlo z; šče 64 otrok, od dojenčka do treh let. Pod strokovnim nadzorstvom se bodo igrali v svetlih igralnicah, v kopališču in na sončnih terasah. Takšno igrišče je v Ljubljani novost. Obe stanovanjski hiši krasit* dva velika okrogla sgrafita, delo akad-slikarja Pengova. Obe stavbi in zavetišče stanejo tri in pol milijona din-
Nevzdržno stanje je nastopilo v umobolnici v Ljubljani in na Studencu. Uprava umobolnice je izčrpala vse razpoložljive kredite in je že junija meseca prosila za nov kredit, toda P® ponovnih prošnjah in brzojavkah nj bilo denarja od nikoder. Umobolnici je pa med tem časom zmanjkalo mle; ka, mesa in kruha, tako da so bolnikj z osebjem vred začeli stradati, kajti ostalo jim je le še nekaj krompirja in moke, vsak dan je pa treba nahraniti 1066 oseb. Uprava umobolnice je nameravala odpustiti vse bolnike in osebje, če ne bi v poslednjem trenutku prišlo od ministrstva za štirinajst dni kredita. Potlej umobolnici spel grozi katastrofa, toda upamo, da bo ministrstvo poprej nakazalo nove kredite, da se umobolnica izogne škandalu. Vsekako je primer edinstven \ zgodovini bolnišnic, da trpijo bolniki v normalnih razmerah takšno pomanjkanje pri prehrani.
Insignije častnega članstva ljubljanskega mesta je izročilo zastopstvo mestnega odbora z županom Adleši-čem na čelu univ. prof. Jožetu Plečniku za njegove zasluge pri delih za njegov rojstni kraj. Poleg diplome 9 posvetilom mu je zastopstvo izročilo tudi mestni pečat in mestni grb.
Zagrebška občina bo letos za božič obdarovala revno zagrebško šolsko deco. Iz predvidene vsote 500.000 dinarjev bo priskrbela 4.000 otrokom obleko in obutev; delati bo dala 5t6 plaščev za dečke, 729 za deklice, 1442 oblek za dečke, 600 za deklice. 633 parov otroškega perila in 2000 parov otroških čevljev.
Domača volna se je podražila skoraj za dvojno ceno, saj stane kilo; gram že po 28 dinarjev, čeprav še ni oprana. Takšen skok v ceni je pripisovati velikemu povpraševanju, ki jo pa posledica velike zaposlenosti domačih tovarn in pomanjkanja surovin in naposled odredbi, po kateri mora vsaka tovarna pri izdelavi blaga uporabiti vsaj 25 odstotkov domače volne.
S strehe bolnišnice je skočil 291etni Vinko Dolničar iz Gradiškega pri Rogaški Slatini. Pripeljali so ga v celj sko bolnišnico, kjer je povedal, da so ga napadli in pretepli trije kmetje in ga s koli ranili po glavi V bolnišnici je napisal nekaj poslovilnih pisem, potlej se je pa neopaženo splazil v podstrešje in se skozi majhno linico pognal na tla. Ranil si je želodec in črevesje in kmalu nato izdihnil. Domnevajo, da je dejanje izvršil v duševni zmedenosti.
Načrt uredbe o kontroli cen so Izdelali v ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje v Beogradu. Po tej uredbi bi od ministrstva določeni strokovnjaki v posameznih gospodarskih središčih kontrolirali cene. Svojo nalogo bi opravljali skupaj s krajevnimi odbori za kontrolo cen. Po tem načrtu ne bi smel noben trgovec in proizvajalec zvišati cen, preden ne bo namero prijavil krajevnemu odboru, ki bi dovoljenje izdalo v 48 urah. Potlej bi to veljajo za vsa podjetja iste vrste za tisti kraj.
Listek „Družinskegn tednika**
Cezarjeva zmaga nad Germani
Komentarji o galski vojni v luči današnjih dni
V času, ko se na stari renski meji razvija nova evropska vojna, je silno poučno, napraviti kratek izlet v zgodovino in vzeti v roke Cezarjeve »Komentarje (danes bi rekli Spomine) o galski vojni«.
Prvi komentar popisuje vojno z Ario-vistom, germanskim vojskovodjo, ki je komaj 30 let po ponesrečenem prvem vpadu germanskih tolp — Cimbrov in Tevtonov 1. 102. pr. Kr. — poskusil drugi vpad v rimsko državo čez Ren.
Zgodovinski potek teh dogodkov utegne biti nekaterim bralcem še iz šole v spominu: Ariovista Je zamikalo bogastvo rimske Alzacije na levem bregu Rena; izrabil je bratomorne boje med obema velikima galskima plemenoma Sčkvanci in Hčdui in prekoračil 1. 70. pred Krlstom z veliko vojsko reko Ren. Pomendral Je v sedanjem Palatinatu in v Alzaciji prebivajoče Vangione, Nčmete, Tri boke in Hel-vete in v več bitkah porazil Hedue. Potlej se Je pripravljal, da prodre iz zgornje Alzacije skozi belfortska »vrata« v dolino reke Saone.
Cezar je bil ravno malo prej postal »vrhovni komisar« (kakor bi danes rekli) rimske države v Galiji. Zdaj ni kazalo izgubljati časa, če naj obvaruje srce rimske Galije in zavezniške Hč-due pred sovražnim vpadom. Z vso naglico Jo. Je torej Cezar mahnil proti Vesontionu (današnjemu Besan?onu) in odvedel nato s"Ojo armado po skrbni pripravi preko izrastkov gorovja Jura v gornjo Alzacijo, sovražniku nasproti.
Ze prvi stik med Cezarjem in Ario-vistom se nam zdi nekam znan. Ce-izar se Je hotel namreč izlepa pogovoriti s svojim nasprotnikom; zato Je sklenil poslati poglavarju Germanov posebno »delegacijo« in mu predlagati oseben sestanek.
Tej delegaciji Je Ariovist odgovoril: »Kadar bom Jaz Cezarja potreboval, bom prišel k njemu; če pa Cezar kaj hoče, naj se on k meni potrudi.« (Cezar, De bello Gallloo, L 34.)
Kljub temu Cezar ni izgubil poguma. Poslal Je Ariovistu novo poslanico s pozivom, naj pusti Galijo pri miru in naj se vrne, od koder Je prišel, to Je, nazaj čez Ren. Ce bo Ariovist tako storil, bo tudi v bodoče živel ▼ najlep-Sem prijateljstvu s Cezarjem ta rimskim narodom: če ne, bo pa Cezar moral prihiteti zavezniškim Heduom na pomoč, kajti po nekem sklepu rimskega senata Je vsakokratni namestnik pokrajine Galije dolžan braniti Hčdue ta druge zaveznike rimske države.
Na to je Ariovist odgovoril (I. 36.):
»Po zmagovalskem pravu sme zmagovalec početi s premagancem, kar ga je volja. Tudi Rimljani imajo navado, da ravnajo s premaganci ne po zapovedi drugih, ampak po lastni volji, če jaz ne predpisujem Rimljanom, kako naj rabijo svojo pravico, tudi Rimljani ne smejo meni kratiti moje pravice... Cezar napoveduje, da se bo zavzel za Hedue; toda doslej se je še vsakdo samo v lastno pogubo pomeril z menoj. Cezar naj le pride, če ima voljo; bo že videl, kako se bijejo moji nepremagljivi Germani, tisti Germani, ki že 14 let niso videli strehe nad seboj.«
Hkrati se Je začela divja germanska »propaganda« (da rabimo današnjo besedo) v rimski vojski. Trgovci, ki so prihajali v Vesontio, so pripovedovali strahotne reči o »orjaški velikosti Germanov« in o njihovi »nezaslišani hrabrosti in spretnosti v rabi orožja«. Ta propaganda ni zgrešila učinka: mnogi višji častniki so na lepem postali dopusta potrebni in v vsej rimski armadi so hiteli pisati oporoke. (I. 38, 39.) Cezar Je moral sam poseči vmes, da Je ljudi nekoliko potolažil.
In 7endar Je prišlo do osebnega sestanka med Cezarjem in Ariovistom, ta sicer ga Je zdaj Ariovist sam predlagal. »Cezar ponudbe ni zavrnil; mislil si Je, da se je Ariovist po malem Izpametoval, ko je brez povoda zdaj pristal na to, kar Je bil prej odklonil.« (L 42.) Oba vojskovodja sta prišla z
oboroženim spremstvom, ki se je ustavilo 200 korakov od Djiju. Cezar je ponovil svoje zahteve. Poslušajmo, kaj je Ariovist odgovoril (I. 44.):
»Cez Ren nisem prišel iz lastnega nagiba, ampak na željo in prošnjo Galcev. Svoja prebivališča v Galiji so ml Galci prostovoljno prepustili. Z vojno nisem jaz prišel nad Galce, ampak Galci nad mene. Res Je sicer, da pošiljam čedalje več Germanov čez Ren; toda to počnem v svojo lastno varnost in ne iz kakšnih sovražnih nagibov nasproti Galiji. To dokazuje okoliščina, da ne vodim napadalne vojne, temveč, da se zgolj branim.
Jaz sem prej prišel v Galijo kakor Rimljani. Kaj bi Cezar prav za prav rad? Zakaj je prišel na mojo posest? Misliti si moram prav zares, da Je Cezarju prijateljstvo s Hčdui zgolj pretveza, da bi mere ugonobil. Ce Cezar takoj ne zapusti teh krajev, bom zato moral videti v njem sovražnika. Ce se pa umakne iz Galije, sem pripravljen na vsako, še tako veliko proti-uslugo ta bom namesto njega opravil vse mogoče vojne, ne da bi se bilo treba Cezarju le ganiti.«
In potem I. 46.:
»Ko Je pogovor dozorel do te točke. Je Cezar zdajci dobil obvestilo, da se Ariovistovi Jezdeci bližajo griču in da jahajo proti našim ter da jih obmetavajo s kamenjem in kopji. Cezar J« takoj prekinil pogovor in strogo ukazal, da ne sme nihče napada odvrniti.«
OB ZATEMNITVI »Pazil Tamle gresta Orehkova; nacediva se, kakor da Ju ne vidiva.«
Rite, Pariz
Malariia in Smrt
V vročem soncu eta korakali dve osebi po samotni, prašni cesti. Malarija iu Smrt. Prva je imela hudoben obraz, druga 6e je pa zdela utrujena. Krenili 6ta v vas.
»Prišli sva, da 6i nekoliko ogledava vašo vas,« reče Malarija prvemu kmetu, ki sta naleteli nanj, s pretečim in grozečim glasom. Kmet jo je pa izzivalno pogledal in ironično odvrnil: »Pojdi mirno svojo pot.«
To sta osebi tudi storili in po' nato sta zapustiii vas in nadalj svojo samotno pot.
»Žal,« vzdihne Malarija, »je z n vladanjem pri kiaju. Zdi se m moj strup ne učinkuje več.«
»Da.« pritrdi Smrt, »tudi me *di. Ali misli?, da sem slepa! V da v zadnji vasi tvoj 6trup ni pr niti ene žrtve. Skozi tvoje roke V6ako leto milijoni in milijont 1 angleški Indiji umrje vs^ko le
N&ne/inci s^o£
upiivana ves org.
Dobro sredstvo z jati, ki zanesljive In ima prijeten i
•»ntlfe DMfH
Darmol dobite v vsaki leks
ko milijon ljudi, toda nekoč naša žetev obilnejša. Kaj je nek vzrok?«
In Malarija je odgovorila z nim glasom: »Žal ti to lahko žim. Nekoč sem lahko delala svo brez zaprek Nihče ni vedel, kak delala, zato se mi tudi nihče ni zoperstaviti. Takrat so pa moje iznašle kininovo drevo.«
»Kaj se je pa zgodilo potem?« ša Smrt.
»To je bil začetek konca, ker t čeli pridobivati kinin iz skorje drevesa. Toda zdaj je še straši ker se je mojim sovražnikom p Čilo iznajti, da so insekti anofeli pomočniki.«
»Kaj je pa meni to mar!« odg Smrt nebrižno.
»To pa še ni vse,« je odgo\ Malarija. »Komisija Zveze narodo poroča proti malariji kot preven sredstvo kinin, ki ga je treba vz času mrzlice po 40 centigramo dan, v primeru obolenja je pa kinin uživati vsak dan v dozah do 1,30 grama, in sicer skozi 5 dni. Proti temu sredstvu 6em p
Dva dni potem je Ariovist še enKrat poslal pooblaščence, češ da bi rad dokončal pogajanja. Cezar je po kratkem premišljanju ra to pristal. Zdaj pa poglejmo, kaj se je potem zgodilo (L 47.):
»Rimska pooblaščenca sta bila Va-lerius Procillus in Marcus Metius, Ariovistov gost. Toda ko sta prišla v Ariovistovo taborišče, ju je vpričo svojih vojakov nadrl, po kaj sta prišla. Vohunit nemara? NI jima dal, da bi dogovorila, ampak ju je velel ukle-nitU
Vsi ti citati izvirajo dobesedno iz Cezarjevih »Komentarjev o galski vojni«.
Dva dni pozneje se je v gornji Alzaciji — kje, zgodovinarji še dares natanko ne vedo — vnela bitka, v kateri je Cezar »nepremagljive« Germane popolnoma uničil. Ariovist sam se je komaj rešil s čolnom na drugi breg Rena. Obe njegovi ženi in ©no izmed njegovih hčera so Rimljani ubili na begu, drugo hčer pa ujeli. Oba rimska »delegata« so rešili Cezar sam in njegovi konjeniki, ko f. ju njuni pazniki hoteli odpeljati čez Ren.
Ta bitka ni bila nikakršna Pirova zmaga, kakor jih toliko poznamo v zgodovini. O njej lahko celo rečemo, da je spremenila tok zgodovine. Kajti sankcionirala je za več ko 500 let Ren kot mejo med Galijo in Germanijo.
(National Ztg., BazelJ
nora* brei moA ta naposled a» Im tako zdravil ve* svet ia takrat bo e
menoj konec.«
»Ne morem ti pomagati,« odvrne
Smrt * pomilovanjem ia si obriše potno čelo.
Zaverovani ▼ svoje težke misli sta strašni 06ebi nadaljevali svoj sprehod po širnem svetu.
Smrtna železniška nesreča se je pripetila blizu Device Marije v Polju. Žrtev je postal 191etni sin lastnice vrtiljaka, ki gostuje že nekaj tednov v Dev. Mar. v Polju. Fant je šel po mleko in ko se je vračal domov, so bile zapornice pri železniškem prelazu zaprte, ker je prihajal vlak iz Ljubljane. Ko zapornice še niso bile dvignjene, je hotel iti čez progo, takrat je pa pridrvel brzi vlak in ga kakšnih 50 metrov vlekel za seboj. Nato ga je vsega razmesarjenega vrgel v jarek. Za nesrečo so izvedeli šele pozneje, ko je brzi vlak v Zidanem mostu ustavil in so železniški uslužbenci zagledali na stroju kri.
10 vagonov puranov je te dni naročil neki angleški trgovec v Sunji v petrinjskem okraju, ki je znano središče perutninarstva. Sunjo pozna že marsikateri angleški trgovec, ki kupuje v naši državi. Včasih so iz Sunje izvažali v tujino po 30.000 puranov. Doslej so prihajala naročila pismeno, zdaj je pa prišel neki angleški trgovec in naročil za deset vagonov puranov. Plačal jih bo po 40 do 55 dinarjev. Cene so seveda v vsej okolici;
35.000 cigaret so zaplenile naše fi-: nančne oblasti v Šibeniku. Cigarete so! vtihotapili iz Zadra in jih v treh za-: bojih naložili na zagrebški vini’- T” nančni nrnror>!
lasa. PonoS se je peljal gostilničar]®*
sia Ivan Dimnik • Studenca domov, pa M je ▼ megli z motorjem zaletel ▼ kamen ob cesti in si pri padca zlomil roko in nogo. Njegov spremljevalec je odnesel zdravo kožo.
Čevljarsko delavnico so oplenili neznani vlomilci čevljarskemu mojstru Francetu Tomcu v Kozarjih. Odnesli so mu zalogo podplatov, usnja, že gotovih moških in ženskih čevljev. Škoda znaša nekaj tisočakov. Domnevajo, da imajo vlom na vesti cigani, ki se že dalj časa potikajo po okolici.
Draginja narašča od dne do dne. Vsak dan beremo v dnevnem časopisju pritožbe iz vseh mogočih krajev o nelojalnem navijanju cen. Tisti, ki imajo kaj pod palcem ko iz uma letajo od trgovine do trgovine in nakupujejo zaloge, ne samo živila, temveč tudi manufakturo in s tem cene še bolj višajo. Špekulantom bi bilo treba pošteno stopiti na prste.
Prostovoljno je šel v smrt posestnik Franc Zorec od Sv. Barbare v Slovenskih goricah. Zaklenil se je v sobo in si z britvijo prerezal trebuh, da so mu izstopila čreva. K njemu je prišel na obisk sosed Franc Levstik in našel vrata zaprta. Ko je prišel še drugič, se mu je zazdelo sumljivo in poklical je druge ljudi, ki so v sobo vdrli. Na tleh so našli Zorca v mlaki krvi. Poklicali so zdravnika, ki ga je obudil k zavesti in povedal, da se je usmrtil zaradi rodbinskih razmer, kmalu nato je pa izdihnil.
krat astrelU OroCnlka J« samokres od-/ povedal Potlej j« Haee zbežaL Kmalu nato si je pa ▼ Mokronogu nakupil ▼ trgovini nekaj živil, a tudi od tam odnesel pete, še preden so orožniki izvedeli zato. Orožniška postaja v Mo-; kronogu je obvestila sosednje postaje« na nevarnega roparja.
Muslimanke so bile prvič v kino v
Kosovski Mitroviči, kjer jim je v svoji kino dvorani priredil predstavo lastnik hotela »Jadran«. Razglasil je, da je predstava samo za muslimanke.
Prišle so v svojih feredžah, črnih pajčolanih. Lastnik kina je prav za to predstavo izmenjal osebje, vse moške je namreč nadomestil z ženskami. Pozabili so pa na tekst, kajti večina muslimank ne zna brati. Prihodnjič bodo poskrbeli, da bo neka ženska na glas brala tekst. Film si je ogledalo precej muslimank.
Na ciganski svatbi je ubil cigan x Cene Hudorovič svojega tovariša 30-J-letnega cigana Marka. Cigani Hudoro-Ž ® ze Pr* n*kupu Aiplrin tablel viči taborijo v nekem gozdu pri Pod-«Pa*‘t* na»Bayer«»jav kril, kajfj
4
nja Vas varuje razočaranji
gorici blizu Ježice. Te dni so obhajali* imenitno svatbo in so do poznega ve- i čera pili in plesali v neki gostilni. Ko.“ so se trije cigani vračali v taborišče,* se je med njimi vnel prepir. Cene je’ zabodel Marka, da je ta kmalu izkr-krvavel in so ga zjutraj našli mrtvega v gozdu, morilec je pa pobegnil. Orožniki so za njim izdali tiralico, mrtvega Marka so pa pokopali.
Ukradeni avto so pustili na cesti
brei tega znaka n! Aspirina,/
ASPIRIN
T A BII Tl
OglM »0, porf t, t»oju» J2404 od A XI HJfc
Belgijci rešili Holandce
Veieugledni dopisnik prav tako uglednega lista Chicago Daily News Mowrer je napisal, da so Nemci res pripravljali napad na Holandsko, in sicer 11. novembra. Toda dva dni prej je belgijski kralj sporočil v Berlin, da bi napadeni Holandski pri priči prihitela na pomoč Belgija in z njo Francija in Anglija. V Berlinu so si zato premisUIi.
(Mowrer je bil dolgo vrsto let dopisnik svojega lista na Nemškem, zato dobro pozna nemške razmere in nemško miselnost, Udeležil se je kot vojni dopisnik tudi nemško-poljske vojne in je pri tem prestal pravo odisejado; ko so namreč Rusi vkorakali na Poljsko, so mu odrezali odhod v Romunijo, kamor se mu je mudilo, da pošlje poročilo svojemu listu. Z velikanskimi težavami se mu je naposled posrečilo ponoči preplavati Dnjester in se rešiti na romunska tla. Op. ur.)
Spet nesreča na Nemškem
V nedeljo 19. novembra sta spet trčila dva vlaka, in sicer blizu Span-daua (berlinskega predmestja): brzi vlak Berlin-Hamburg se je zaletel v neki lokalni vlak. Po prvih poročilih se je ubilo devet ljudi.
Kakor je znano, se je podobna nesreča pripetila tudi prejšnjo nedeljo.
.. ju poklical. , .*<* puška ni nabita in je priuskal na petelina. Na nesrečo se je pa sprožila in strel je zadel ubogega Slavka v zgornjo polovico glave, da mu jo je kar odneslo. Možgani so se stresli iz lobanje. Otrokov oče je nesrečo prijavil orožnikom.
Velik požar je nastal v Frankopan-ski ulici v Ljubljani, kjer je začelo goreti leseno skladišče Julija Zupana, solastnika Dajdama. Ogenj sta opazila dva uradnika, ki sta se ponoči vračala domov. Pri hiši sta zagledala dve postavi, ki sta pa pred njima zbežali. Ko sta hitela telefonirat gasilcem in g. Zupanu v Dajdam, je bil tudi telefonski vod prerezan. Morala sta v drugo ulico. Ko so prihiteli gasilci, sta uradnika že zbudila sosede in lastnikovo sestro in rešila pohištvo iz pisarne. Gasilci so takoj začeli gasiti, vendar je kljub temu pogorelo precej zabojev. G. Zupan ima okrog
100.000 dinarjev škode, ki je krita z zavarovalnino. Vse kaže, da je ogenj nekdo podtaknil. G. Zupan je razpisal
7.000 dinarjev nagrade za izsleditev požigalca.
Razbojniku Hacetu so tla v ljubljanski okolici in na Gorenjskem postala prevroča, zato se je preselil na Dolenjsko, v okolico Mokronoga. Pred nekaj dnevi ga je šofer nekega tovornega avtomobila zagledal ob cesti, ko je sedel pri kolesu. Nalašč je ustavil in začel na videz nekaj popravljati. Hace ga je pa prosil, naj ga vzame na avto. Ko je hotel prisesti, je pa zagledal dva orožnika in je nanju dva-
Za vsak prispevek v tej rubriki plačam* 29 din
tatovi, ki so avto izmaknili trgovcu iVodenu Ferdu iz Kaplje vasi pri |Kamniku. Avto so pred kratkim našli 5 ▼ ljudje na cesti Radeče—Krško. Prija-]
'li so najdbo orožnikom, ki so ugo-j vili, da je avto last kamniškega tr-1 vca. Tatovom je najbrže zmanjkalo! ncina ali se je pa pokvaril motor! so ga pustili sredi ceste. Prelepili* tudi evidenčno številko. Avto je poiKoVaČa ZtI Vei ko dlHI rffll lenjn lastnika ukradel najbrže nje-I	■ t
v šofer Vidmar, ki je izginil z avto-f	u€la
»bilom vred. Z njim sta bila še dvai Podpisana sem delala dne 13^ H. jdaša. Iščejo jih orožniki.	|celi dan ta 15. dopoldne pri ugledni
Stroj ga razlikovanje pravih ban-idružtni * Ljubljani. Za dele sem vcev od ponarejenih je izumil v jet-XsP^fJ^® P*** **	kovača.
Snici petrinjskega okrožnega sodišča Z. Oprala sem od petih oseb telesno letni Ivan Sovič. Zaprli so ga za-Xin posteljne perilo, prečistila velike
li ponarejanja denarja. Sovič ima no ljudsko šolo, toda že od mlado je veljal v vasi za vseznala. Iz-il je že celo vrsto različnih pri-iv, naposled se je začel pa baviti z važnejšo, strojem za razlikovanje 'ancev. Ker ni imel denarja, da bi m dokončal, se je najprej lotil po-•eianja denarja, toda kmalu so ga jeli in ga zaprli. Zdaj je v zaporu ij dokončal. Preizkusili so ga že i strokovnjaki. Stroj je na videz :o preprost, toda njegovega prin-a razen Soviča nihče ne pozna. Sobo moral sedeti 2 in pol leti, kljub nu je pa prepričan, da bo po tem su našel mecena, ki mu bo finančno magal. Trdno je namreč prepričan, bodo njegovi izumi presenetili
et.
Lov za vlomilcem ob belem dnevu doživeli stanovalci neke stranske grebške ulice. Detektiv Franc Debevc je pred nekimi vrati zapazil mo-:ega. ki ga je sumil, da je za stražo omilcu. Stopil je v hišo in pri nekih •atih res našel vlomilca Vinka La-rja, ki je pred nekaj dnevi ušel ožnikom iz drvečega vlaka. Napo-;dal mu je aretacijo, ta je pa zbežal
) tekel za niim in šele s pomočjo ekega stražnika se mu je posrečilo a ujeti in ukleniti.
Osebne vesti :
Poročili so so: V L j u b 1 j a n i : Naša zvesta naročnica gdč. Fani Košakova, uradnica polic, uprave v Ljubljani, in g. Jože Hribar, monter mestne elektrarne, g. Drago Pustišek, šolski upravitelj, in gdč. Vlasta Palči-čeva, lekarnarjeva hči. V Trbovljah: g. Gustav Kostanjšek, rudniški nameščenec TPD, in gdč. Karlina Kobilškova iz Trbovelj, naša zvesta naročnica. G. Tine Mastnak, inž. agr. pri Savezu zemeljskih zadrug v Beogradu, in gdč. Anica Dolničarjeva. — Obilo sreče!
Umrli so: V Ljubljani: Josip VVilfan, upok. prokurist KID; 71 letni Josip Kubelka, kapitan vojnega broda in kontreadmiral v pok.; Hedviga Di-trichova, trgovčeva vdova; Rafael Dolinar, drž. uslužbenec v pok.; Mihael Hanak, blagajnik TPD v pok.; Matija Bole, železničar v pok. V Mariboru: Terezija Rozmanova, mizar-; jeva žena; Marija Hauptmannova, or-; ganistova žena; Jožefa Jeričeva, žena; železničarja v pok; dr. Mihael Stajn-; ko, odvetnik. V Št Juriju ob; Taboru: 49 letni dr. Ludovik Šin-: kovic, banovinski zdravnik v Mislinji.; V Celju: 55letni cinkarniški dela-; veo Lovrenc Štefe; 52 letna Lucija; Drofenikova od Sv. Barbare pri Šmar-; ju. V Slovenski B i fll r i c i : Fran; Schlich, orož. poveljnik v pok. V R i b-; n i e i : Franc Ilc, trg. in {>06. — Naše! iskreno sožalja!	;
stanovanje Štirih sob « pritiklinami. Delala sem od osme ure zju-;traj de šeste ure zvečer tn te brez ;zajtrka, breg južine, kosilo: juha » \koscom kruha ta grižljajem mesa, za ■večerjo sem šla pa lahko spat.
Ker sem reva in se preživljam zgolj od priložnostnega zaslužka, sem a tem precej prizadeta, kajti računala sem, da mi bodo ob tej pičli hrani pri izvrševanju težaških del plačali dnevnice minimalno po 20 din na dan, kakor mi plačajo druge gospodinje pri polni tn dobri hrani.
To objavljam * dokaz, da javnost izve, kako siti zemljani izrabljajo brezposelno ljudi tn jim v primeru, če ne sprejmejo takšne ponudbe, očitajo delomržnost. postrežnica
Ljudje in socialnost!
Rea je, slabi časi so, toda v vojni hvala Bogu nismo.
če pa zlezeš kako lepo nedeljo, posebno zdaj jeseni, ko so taki dnevi zelo redki, malo ven iz svojega kotička pri peči, da si privoščiš svežega zraka in jesenskega sonca in hkrati tudi kratek izlet v naravo, se ti zdi, da si v vojni med pokanjem
i podstrešje. Detektiv pa za njim. ■ ■ 1 zai, aa si v vojni podstrešju sta se začela ruvati in • gT®nat m srapnelov. etektiv je snrožil samokres, ki je pa<’ ,^anes Je teko. živci so popu-dpovedal. Vlomilec je pobegnil	ne	samo	bralcem	listov,	ki	se
rvo nadstropje, od tam pa skočil naj'4an	tresejo	pred	grozotnimi
vorišče in zbežal na cesto. Detektiv!
dogodki, temveč tudi avtomobilistom za volani svojih vozil. Drvijo po cestah s takšno brzino, da ti zapira oči, toda pri tem jim ni mar ljudi, ki so, sprehajajoč se na cestnem tlaku, deležni nezaželjenih oblivov kamenja in blata.
žalostno je pač, da v današnjih časih človek ne pozna več socialnega čuta do bližnjega.	Prizadeti
Članek je za nekaj dni zastarel, kajti na bencinskih črpalkah piša »Razprodano« in avtomobili so postali nekam redki.
Nova doba — stari zemljevidi
2e dvajset let nisem imel priložnosti, da bi poletje preživel v svoji domovini — Sloveniji. To se mi je šele ;: letos posrečilo. Zato sem hotel svoj dopust izrabiti, da prehodim našo Gorenjsko in osvežim spomin na svoja mlada leta. Da bi pa svoje izlete čimbolje izrabil, sem si hotel kupiti specialni zemljevid za radovljiški okraj. Na moje začudenje mi knjigotržec ponudi specialko z naslovom: »Turistenkarten No. 14 Ju-lische Alpen. Verlag: Kartographi-sche Anstalt G. Freytag & Berndt A. G. Wien VIL Razgrnem zemljevid in čitam ponarejeno imenovanje naših krajev: Hochstuhl, Kahlkogel i. dr. Pojasnim mu, da želim slovenski ali pa vsaj hrvatski zemljevid, odnosno srbskega, toda izjavi mi, da mi žal ne more postreči z drugim. Obredem vse ljubljanske knjigarne, povsod ista pesem.
Gospod urednik, ali se Vam n* zdi, da tako na stežaj odpiramo vrata tujcem?	I*
Titayna, znana francoska novinarka, je edina Francozinja, ki se ji je posrečilo, da jo je Hitler sprejel in da ga je smela intervjuvati.
Lepega dne se je Titayna odločila, da mora govoriti s Hitlerjem. Potem ko je intervjuvala Mussolinija in Cang-Kaj-Ska, je hotela spoznati tudi gospodarja Tretjega cesarstva, kanclerja Hitlerja. Pod okriljem nekega pariškega dnevnika se je napotila do ministra propagande in ga zaprosila za intervju pri kanclerju. Tri dni nato so ji obljubili, da jo bo kancler Hitler sprejel.
Zdelo se je pa, da Titayni tokrat sreča ni naklonjena. Časopis, pri katerem je sodelovala slavna novinarka, Je zagrešil med tem časom netaktnost in objavil novico, da je Hitler zbolel za rakom v grlu in da je poklical v Mun-chen nekega slavnega zdravnika iz Bordeauxa.
Hitler, ki mu je časopis s to novico prišel pod roke, se je silno razburil in odklonil intervju. Vse Je že kazalo, da je Titayin načrt padel v dodo. Tedaj se je pa prebrisana Francozinja domislila, da bi bilo dobro, če bi časopis preklical to novico in se opravičil. Ko je dosegla Titayna to opravičilo. Ji ni bilo več treba čakati na intervju. Ze naslednji dan ob petih je dobila iz Berlina brzojavko:
»Intervju jutri zjutraj ob 11. url.«
»Ne da bi obrnil glavo,« piše Tl-tayna, »in ne da bi nehal govoriti, Je segel hitro v svoj žep in mi ponudil svinčnik, nedvomno zato, da mi ne bi ušla nobena beseda od tistega, kar ml Je v eni sapi pripovedoval.«
»Po razgovoru mi je Hitler ponudil roko z nasmehom, polnim očarljivosti človeka, ki se ni nikoli zanimal za ženske.«
Ko je Titayna napisala Intervju In ga dala Hitlerju v podpis, Je nemški kancler s svojima tolmačema pretehtal sleherni odtenek, sleherno besedo kar najbolj natanko.
Titayna se je takoj nato odpeljala na letališče. Odletela Je z letalom v Pariz, spremljal Jo je nemški tiskovni ataše. Med potovanjem je kar venomer brnel brzojav:
Hitler Je Titayni pošiljal brzojavke, prav posebne vsebine:
»Stran 7, vrsta 25: zamenjajte to in to besedo z drugo besedo.«
»Stran 4, izpustite 3. vrsto.«
In tako venomer do poslednje minute.
Te dni smo Aoblll nove frankovne zn?mke, nekoliko večje od dosedanjih. Na njih je slika Nj. Vel. kralja Petra II.. obrnjena na levo. Znamke pridejo v promet postopno. Za zdaj se v Ljubljani dobe samo vrednote po 1,50 din. Naša slika kaže novo znamko v dvakratni povečavi.
Titayna je ujeia prvi brzovlak ln se odpeljala v Nemčijo. Prispela je drugi dan ob četrt na enajst v ministrstvo propagande. Ob 11. uri so jo odpeljali v predsobo kanclerjeve pisarne. Točno, ko je ura odbila enajst, je stopil skozi vrata Hitler ln ji ponudil roko.
»Njegova preprostost ln njegove sinje oči so naredile name globok vtis,« piše Tltayna. »Ponudil ml je divan, sam je pa sedel v naslanjač meni nasproti. Zraven njega sta sedela dva uradna tolmača, ki sta stenografirala vprašanja ln odgovore.«
»Opazila sem, da ne gleda vame, pač pa trmoglavo strmi v neko točko na stropu, kakor da išče navdahnje-nja. Govoril je s čistim ln dokaj pri jetnlm glasom.«
Titayna je hitro pisala kanclerjeve odgovore, ln na lepem jo zlomila svinčnik.
»Halo, halo, tukaj ,humana pisarna‘
London, novembra.
V Londonu je pričela uradovati tal' imenovana .humana pisarna'. ,Hurr la pisarna' se zanima za vse zade d se tičejo britanskih vojakov francoski fronti In njihovih družin, so ostale kajpak na Angleškem. ,1 m. na pisarna' obvešča po častni irojake na francoski fronti o življe in zdravju njihovih družin, družine 3 počutju njih očetov, bratov ln sli onkraj Rokavskega preliva.
Te dni Je .humana pisarna' po ra poslala angleškemu poveljstvu i vest:
»Halo, halo, tukaj .humana pisar Dajte dopust Tommyju Yuntaillu. se kar najhitreje vrne domov.«
Poveljstvo Je Slo na roko Jiun pisarni' in Je res takoj dalo do vojaku Yuntaillu. Takoj Je odpot na Angleško in še ravno prav pri k smrtni postelji svoje matere...
Zaveti&ca pred zračnih napadi na obroke
London, novembi
Angleška vlada je privolila pro kar najmodernejših jeklenih zavi pred letalrkimi napadi, ki so baje polnoma varna pred lažjimi in sre< težkimi bombami.
Cena tem jeklenim zavetiščem giblje od 2000 do 3000 dinarjev. Ku valci lahko plačajo takšno zavet tudi na obroke.
Kako spoznamo letala tuj držav?
Pariz, novembri
V današnji vojni se nasprotne vojskujejo po največ s tehničnim o: Jem, ln med njim so pač najzna nejša letala. Da bi bUo mogoče lo letala posameznih držav, tudi nevtr nih, Imajo vse države na letalih cl bolna znamenja. Nekatere države obdržale tista znamenja na letalih, so jih Imele Se v svetovni vojni. M temi sta na primer Anglija in Frs cija. Angleška letala imajo, kakor času svetovne vojne, na krilih ln tru
Angleški kralj Jurij VI. je obiskal ženske prostovoljske čete »nekje« v grofiji Surrey. Na sliki: kralj inspicira
žensko četo.
nekakšno kokardo z belimi, modrimi krogi.
— modro-
trupu črne kljukaste križe z belim robom, prav takšno znamenje se nahaja tudi na repu letala.
Letala Sovjetske Rusije imajo za —»onifi oeterokrako zvezdo
nevarnost
največja
bombe,
globinske
ozadju
torpedi na palubi neka
pomorski vojni
na nekaterih otokih južne Amerike, prav tako zanesljiv naravni barometer, nekega morskega pajka. Ce bo prihodnji dan lepo, je ta paik snežnobeie barve. Cc kaže na dež, dobi pajk rožnate lise na beli podlagi. Kadar pa res je, postane pa.ik rožnat.
vice v nekaj vrsticah
kla mačka je padla v vodnjak v
i v Slavoniji in zastrupila vodo, la se je zastrupilo z njo 12 ljudi; ljimi so trije umrli, 9 se jih pa i s smrtjo. — Zakon o steriliza-imajo samo v Nemčiji, pač pa tri in tridesetih Združenin ame-državah. V vec letih, kar je ta v veljavi, so sterilizirali že pre-število zlocincev ln dedno obre* lih. — Uslužnost v vljudnost :i ljudstvu je zapovedal vsem nameščencem maršal Gorlng il je javne uslužbence, da ni 3 zaradi njih, temveč da so oni jeni zaradi ljudi. Hkrati je Goring izjavil, da od sleher->osameznika pričakuje disciplin® re volje. — Nakaznice za obleko ili v Nemčiji; po njih dobi sle-nemški državljan enako število . Nakaznice veljajo od 1. novem-39 do 31. oktobra 1940. in imajo Lrezkov. Manje pa m mogoče do-jklicnih oblek, moških m zenskih ih plaščev in ne postelj rega m jskega perila. — Železniška nese je te dni dogodila v Nemčiji rogi Berlin—Spandau. Brzi vlaK zaletel v bočno stran na progi iega tovornega vlaka; 9 ljudi je lilo življenje, 20 jih je ranjenih, ijo, da gre za sabotažo. — Angle-ivoz je bil v oktobru po vrednosti .2 milijonov funtov večji nego v jmbru. AnglešKi izvoz je bil pa >oldrugi milijon funtov večji. — nieo svojega obstoja je te dni na an način proglasila leningrajska lemija znanosti. — Vojaške poroke vedli v Nemčiji; dovolj je, da se a na fronti zglasi pri poveljstvu sjavi, da Je pripravljen vzeti to in iekle za ženo m da se hkrati v dju dekle zglasi na poročnem ura-in potrdi, da je pripravljena poti se s tem In tem vojakom na iti.
angleške križarke. V m podmornice.
krilih tri rdeče Uktorske snope s srebrnimi sekirami v sivem krogu. Na repu letala je pa zeleno-bela-rdeča državna zastava s kraljevsko krono.
Holandski listi pišejo, da bodo nekatere nevtralne države obarvale svoja letala s pomarančasto barvo, da se bodo natanko ločila od vojnih letal Franclje, Anglije in Nemčije.
Serum proti hripi
Moskva, novembra. Znano je, da bo v najnovejši dobi ruski profesorji in znanstveniki izdelali več serumov za razne nalezljive bolezni. Pred kratkim je pa neki profesor na moskovskem vseučilišču pridobil serum proti eni najpogostejših ta dokaj nevarnih bolezni, proti hripl.
Novi serum so že preizkusili na ’’eč sto osebah. Izkazalo se je, da je zelo uspešen. Od več sto ljudi, ki so jih cepili s tem serumom, je obolelo za hrlpo samo nekaj ljudi ln Se tl so Imeli čisto nenevarno hripo.
Morski pajk kot barometer
Rio de Janeiro, novembra.
Naša civilizacija Je zelo ponosna, ker Je Izumila barometer, ki reagira na zračni pritisk in dokaj točno napoveduje vreme za prihodnji dan.
Mnogi zagovorniki te civilizacije pač ne slutijo, da imajo divjaki, ki žive
K trgovski vojni v Severnem morju-nemška vojna ladja je zaplenila nek trgovinski parnik. Slika kaže nems* čoln, ki je pristal ob zaplenjeni ladji, iz njega pa plezajo vojaki na parnik«
4	  DRUŽINSKI	TEDNIK	_...__ 23- XI- 1939’
Intervju pri Hitlerju
Kako je slavna francoska novinarka Titayna interviuvala nemškega kanclerja
Po krivem obsojen na smrt
Tragedija mladega tajnika
Bruselj, novembra.
Pred šestimi leti je bil v Bruslju Ubit bogat bankir Felix Lebcule. Bruseljska policija si je prizadevala na vse mogoče načine, da bi našla ubijalca, naposled je pa prijela njegovega zasebnega tajnika Paula Pelmanca. Tajnik je bil takrat star okrog trideset let in se je nekaj mesecev poprej oženil z eno najlepših Bruselj-čank, lepo lady Barbarohovo. Bankir je bil samec in je vse svoje premoženje v oporoki zapustil svojemu tajniku. Prav ta okoliščina je povzročila vso tragedijo. Osumili so mladega tajnika, da je sam ubil svojega predstojnika, da bi se čim prej polastil njegovega premoženja. Pelmanc je sicer odločno tajil vsako krivdo tudi še Potlej, ko so našli na njegovi obleki krvave sledove. Na podlagi »dokazov« so ga obsodili na smrt.
Smrtna kazen brez usmrtitve
Smrtne kazni v Belgiji nikoli ne izvršijo. Prav za prav jo izvršijo, toda samo formalno, dejansko pa ne. Pri vešalih se pojavi krvnik s svojimi pomočniki, sodniki in sodni zdravnik. Navzočne so še druge priče, razen obsojenca. Sodnik prebere obsodbo, krvnik pa na vešala prilepi ogromen lepak z obsojenčevim imenom.
Takšen običaj »usmrtitve« je uvedel belgijski kralj Leopold, prednik današnjega belgijskega kralja. Vsakega obsojenca na smrt je pomilostil že vnaprej brez prošnje za pomilostitev. Tudi kralj Albert se je držal njegovega običaja.
»Usmrčeni« obsojenci pa zares nehajo živeti. Za ljudi in svet so izbrisani, ko da jih ne bi bilo na svetu. Izgube državljanske pravice, imetje in tudi niih žene se lahko znova poroče, ko da bi bile vdove. Zapro jih v neko ječo, namenjeno samo tem živim mrtvecem. V to ječo so poslali tudi
ubogega Paula Pelmanca. Obsojenci žive v celicah in se lahko izuče kakšne obrti. V ječi morajo ostati do svojega konca... Večino časa prežive v cerkvi, ne smejo se pa med seboj sestajati.
Žrtev pravne zablode
Paul Pelmanc je živel šest let v ječi smrti. Ob istem času je bil zaprt tudi »usmrčeni« belgijski razbojnik Pla-veaux Oselep. Tudi njega so »usmrtili« zaradi cele vrste ubojev. V ječi se je spoznal s Paulom Pelmancom. štiri leta sta preživela skupaj v mračni ječi in šele takrat je zakrknjeni zločinec priznal, da je ubil in oropal bankirja Felixa Lebcula.
Sodišče je zločinca zaslišalo in zapisnik poslalo porotnemu sodišču. Tu so zadevo še enkrat proučili in naposled Paula Pelmanca izpustili na sobodo. Na smrt obsojenega razbojnika so znova obsodili na smrt in ga pustili v ječi smrti.
Primer je pred kratkim zbudil po vsej Belgiji veliko pozornost. Listi so na dolgo in široko razpravljali o njem in ga različno komentirali. Pred vsem je bilo treba Paulu Pelmancu vrniti državljanske pravice in ga uvrstiti med žive.
S tem pa tragedija ubogega Pal-manca ni nič manjša. Njegova ljubljena žena se je med tem časom po-
Prometne nesreče zaradi zatemnitve
London, novembra.
Stotnik Even Volos, angleški prometni minister, je objavil statistiko, ki pove, da je v mesecu septembru umrlo na Angleškem zaradi prometnih nesreč 1.130 ljudi. Lani v istem mesecu se je pa ponesrečilo pri prometnih nesrečah na Angleškem samo 554 ljudi.
Ta porast prometnih nesreč na angleških cestah je po mnenju angleškega prometnega ministrstva samo posledica prave egiptovske teme, ki vlada na sicer prometnih angleških ulicah zaradi zatemnitve pred letalskimi napadi.
Stotnik Volos je izjavil: »Moramo nekaj ukreniti, kajti takšna zatemnitev je za civilno prebivalstvo nevarnejša kakor je nevaren sovražnik za naše vojake.«
Da je to res, nam priča statistika, ki pove, da je na Angleškem v tem prvem meseceu vojne zaradi prometnih nesreč umrlo več ljudi, kakor jih je padlo od sovražnikovih krogel in bomb na suhem, v vodi in v zraku.
Samomor — policijsko prepovedan!
Pešta, novembra.
Budimpešta je nedvomno edina prestolnica na svetu, kjer so samomori s posebno odredbo policijsko prepovedani. To odredbo so izdali leta 1926.
Zahtevajte za Vase žimnice in tapecirano pohištvo
ŽIMO samo r zaščitno plombo
S fERILIZIRANO
§g	lllllgl		g	gg	i
C 'Vr ^	P:7
ZA DRUŽNA TOVARNA ŽIME
STRAZISCE PRI KRANJU
NaSa žima Je higiensko oČlSčena In sterilizirana na pari 115° C, ne dlli, Je brez maščobe in fermentov, ker Je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in
aparati.
Odklanjajte žimo Iz prepovedanih šušmarsklh obratov, ker Je slabo In nehigiensko izdelana, ni deslnflclrana, vsebuje fermente In ima neprijeten duh. V njej se zaredijo
molji In mrčes.
Prepričajte se pred nakupom 1	Naie eene ao najaolidnejie l
Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo
STERILIZIRAN O
ročila z drugim in ima v drugem za- j	spada pod	upravo Ministrstva no-
konu dva otroka. Po svojem prvem ! tranjih zadev.
možu je podedovala tudi vse ogromno i premoženje, ki ga je Pelmanc pode-
Reka Donava, ki ji je Strauss posvetil tako lep valček, je poslednje
doval po bankirju. Pelmanc je bil tako zatočišče tistih, ki so se naveličali živ-velikodušen, da ji je pustil vse pre-1 ljenja. Z obrežij te lepe reke so samo-možerje in moža, tožil je pa državo morilci tako vneto skakali v valove, za veliko odškodnino.	I da je morala peštanska policija na-
stopiti s polno paro. Po reki križarijo vsako noč posebni čolni, njih posadka mora pa reševati samomorilce. Da ta odredba ni tako nepotrebna, kakor se zdi na prvi pogled, nam dokazuje statistika, ki pove, da so v teh dvanajstih letih rešili ti nenavadni »ribiči« od 2.083 samomorilcev, ki so se pognali v valove 1.933 ljudi.
Moda svežih cvetlic v Ameriki
Newyork, novembra.
V Ameriki imajo novo modo, ki je kakor kuga zajela celo deželo. Novost je uvedla lepa filmska igralka Elisa-
ČUDNI LJIIDIE • (UDEN SVET
Preden so aeteški vrtnarji
1300 dinarjev za eno samo\ besedo
Ac- j mravelj. Mravlje že nagonsko čutijo, pada toča in ker na polju zato dosti
ne pridelajo, pobirajo točo, jo prodajajo in pošiljajo v sosednja mesta namesto ledu.
* !
teki so prebivalci gorate Mehike — ! kdaj bo prišel vseuničujoči »vesoljni vsadili drevo, so si nekoliko ranili potop« in jih odnesel. Zato se spopri-kožo na roki in kanili kapljo krvi, mejo v kepo, ki je za pest velika. v izkopano jamico, če le mogoče na : V sredo dajo jajčeca in ličinke, okrog koreninico drevesa, da bi koreninice njih se pa sprimejo še ostale mrav-iz te krvi črpale moč za življenje in j lje, druga na drugo, vse se pa z no-rodovitnost. Podoben običaj so po- j gami drže kepe. Ko pride tok, se
Newyork, novembra.
Pri vrtenju filma »Sin se vrača do-Jzaali stari Indijanci, ki so verovali, puste nesti in ko voda spet usahne, mov« je dobil neki statist plačo 25Ida nekatera drevesa šele potlej ra- j se razvozlja,jo in začno novo življenje, dolarjev, ker je izgovoril eno samo be-»ste jo in bogato obrode, če so pri sa-, seveda daleč daleč proč od prvot-sedo tako, kakor je to hotel režiser, ! jenju zemljo s svojimi nogami po- nega bivališča.
Vloga tega srečrega statista je obsegala eno samo besedo, bolje vzklik:
»Hm!«
Mary Bolandova, glavna igralka v^tiri v vsem času, odkar so iznašli ; svoji »Kozmografiji« napisal o per-tem filmu, je, ko je zvedela za ta ho- J železnico, niso našli enakovrednega, zijskih slonih tole: »V Perziji — horar, nekoliko užaljeno rekla:	J	cenejšega nadomestila. V zadnjih pet- ‘ enem najvzornejših azijskih kralje-
»Ce bi tudi meni plačali za vsako* desetih letih so prijavili že več ko stev — naletite na slone, ki prav nič besedo, ki jo v tem filmu izgovorim,!dva in pol tisoč patentov za odgovar- j ne zaostajajo za človekom glede rahljajoči
• • J
4 teptala mlada, lepa dekleta.
Učenjak in prirodoslovec Sebasti-Za lesene prage pod železniškimi an Miinster (umrl je l. 1552.) je v
po 25 dolarjev (okrog 1300 dinarjev) ,! jajoče pripomočke. Toda še nobeden j ~uma, v mnogočem ga celo prelca-potem bi vsak dan zaslužila najmanj t izmed njih ni mogel izpodriniti lese-: šajo. Vsi so dobri in pobožni in ve-
30.000 dolarjev.«	|nih pragov. V tem pogledu jeklo pač	----------
1 ne more izpodriniti lesa.
750.000 angleških psov in mačk brez gospodarjev
London, novembra. Londonsko društvo za varstvo živali j
Še pred kakšnimi sto leti so kmetje iv mnogih evropskih deželah živeli > čisto drugače kakor danes. Tako so i na primer blazine uporabljali za no-....	,	,	.	j gc namesto za glavo. Menili so pač,
i V SV7Je vars Ida noge pri njihovem	delu bolj	trpe
krog	750.000 psov	in mačk.	X ko glava, zato so jim	privoščili	tudi
Vse	te živali so	ostale brez svojih t večjo udobnost
gospodarjev, ker mnogi meščani v hi-!	*
trici pri evakuaciji niso mogli vzeti! svojih ljubljencev s seboj v notranjosti Kadar se v tropskih krajih začne dežele, bodisi, da jih niso našli, bo-i deževna doba in voda poplavi vse in diši da niso utegnili ali pa niso imeli!odnese s seboj vse, kar se ji zoper-prostora. Zdaj se bo za zapuščene! stavi, zalije in odnese tudi marsi-živali zavzelo londonsko Društvo za! katero mravljišče velikih, tropskih varstvo živali.
ru]ejo v Zarathustrove nauke, naletite pa tudi na takšne, ki so vdani Mohamedovi pristaši...*
V Colimi v Mehiki pada z neba prava nebeška mana, kakršna je padala Izraelcem v puščavi. Ta mana pa pada v obliki — toče. čudno se vam bo zdelo, zakaj je ravno toča za Mehikance takšen blagoslov božji, ko se je povsod drugod tako boje. Točo okoličani namreč prodajajo in zanjo dobe lepe denarce. V mestu imajo centralno prodajalno in vanjo prodajajo vsi kmetje iz tega kraja točo, ki so jo nabrali na svojih poljih. Pri njih skoraj sleherni dan
Že leta 1832. je ravnatelj wa-shingtonskega urada poslala ameriški vladi z mnogimi prilogami »znanstveno podkrepljen* predlog, naj takoj ukinejo ameriški patentni urad, »ker so doslej iznašli vse, kar je bilo treba iznajti.« Ko bi ubogi možak vedel, koliko izumov je bilo še potlej in koliko jih še bo, bi se mn zanesljivo v glavi zvrtelo.
Leta 1762. še visoko izobražene glave niso verovale v nekatere iznajdbe, ki so alfa in omega današnjih tehničnih naprav. Posebno trde glave v tem primeru je bil stari pruski cesar Friderik. Neki izumitelj mu je predlagal, naj s pomočjo parnega pritiska zgradi vodomet pri razvalinah nekega gradu. Pruski kralj ga je pa poslal k vragu z besedami: »Nikar me ne vleči za nos!« Tudi sicer se stari Fric, kakor so ga imenovali njegovi sodobniki, ni mogel bogve kaj sprijazniti z napredkom v fiziki. Nekoč mu je neki fizik razlag 1 zakon o zračnem pritisku. Trdil je, da zrak pritiska na človeško telo z dvajset tisoč funti. To je hotel kralju tudi dokazati. Kralj se pa ni dal »potegniti«. Vzel ga je s seboj v gledališče in mu pokazal neko lahkonogo plesalko in mu zabrusil: »Ali zdaj osel še zmerom trdi, da na človeka pritiska dvajset stotov?«
beth Dayeva, ki se je lepega dne prikazala v javnosti z verižico, katere členki so bili podobni kristalčkom, na njej so bile pa spredaj namestu obeska z nevidnimi kaveljčki pritrjene rumene vrtnice.
Takšne verižice nosi večina bogatih ameriških dam. Cvetlice se spreminjajo glede na obleko in na letni čas. To pa takole: z obleko se morajo ujemati v barvi, ne smejo se pa ujemati z letnim časom, čim teže se dobe cvetlice, tem imenitnejše je to za nosi-teljico. Zdaj, v pozni jeseni so postale na primer modeme temne, parmske vijolice.
Ta moda ima pa tudi svojo dobro stran: mlade revre prodajalke, ki ob večerili po lokalih prodajajo svoje cvetlice, so dobile s tem veliko možnost zaslužka. Kajti vsaka cvetlica ostane na vratu sveža le kakšne štiri ure in bogatim Američankam se zdi potrebno, da jih vsaj enkrat na večer menjajo.
Triletni kadilec cigar
Cikago, novembra.
Triletni Melvin Foster, sin nekega čikaškega trgovca, je eden najmlajših kadiloev na svetu. Ko je bil star trinajst mesecev, je našel gorečo cigaro, vtaknil jo je v usta in začel tako krepko vleči ko odrasel kadilec. Cigara: se mu je izredno prikupila in Melvin je tako odločno izrazil željo po novi cigari, da je morala njegova mati popustiti. Od tistih dob pokadi vsak dan dve cigari, eno dopoldne in eno popoldne. Starši so si zaman prizadevali, da bi otroku izbili iz glave to škodljivo razvado. Zdravniki so pa celo odsvetovali, da bi otroka odvadili, češ da bi mu to morebiti bolj škodovalo kakor pa dve cigari na dan.
Prva učiteljica na Spitzbergih
Oslo, novembra.
Spitzbergi, dežela, znana po dolgih polarnih nočeh, so dobili svojo prvo učiteljico.
Doslej so se za prosveto in kulturo tamošnjih ljudi zanimali duhovniki in njihove žene. Najnovejši čas je pa število otrok tako poskočilo, da so zaprosili prebivalci Spitzbergov za učitelja. Na Spitzberge je odpotovala neka 20-letna Norvežanka, ki je sama zaprosila za to odgovorno in težavno službo v deželi večnega ledu.
Plačajte naročnino
Novela »Družinskega tednika**
VELIKI PESIMIST
NAPISAL TITO GOLL/ANDER
Moj bratranec Wal1er jo bil eden največjih pesimistov, kar sem jih kdaj poznal. Ko še nisem bil oženjen, sem skoraj vsako poletje preživel nekaj tednov v njegovi letni hišici in sem imel torej dovolj priložnosti, da sem spoznal to njegovo lastnost.
Lepega dne sem pa opazil, že ko mi je prišel do verande nasproti, da je izredno slabe volje. Njegov veliki pesimizem je domoval v prav tako velikem telesu in pleteni stol na verandi, ki se je vanj zleknil, je zaškripal in zastokal, ko da bi vanj sedla vsa krivica človeškega življenja.
»Da, ti si srečen! Prost si, kadar hočeš in lahko vsaj nekaj tednov na leto počneš kar hočeš. Toda jaz? Rajši ne govoriva o tem!«
Obupno je zamahnil z rokami in njegova glavu je omahnila na prsi. In z globokim vzdihom je iztisnil ves zrak iz svojih pljuč.
»Kako to?« sem vprašal. »Saj imaš vendar mesec dni dopusta?«
»Rajši ne govoriva o tem.«
Pleteni stol je spet milo zastokal pod njegovo težo. In nisem ga motil, saj sem vedel, da ga je najbolje pustiti na miru, da od časa do časa lahko svoj pesimizem neguje in uživa. To je tudi storil med neprestanim vzdihovanjem in z obupanim smehljajem. Pripravljen Bern bil čakati, toda njegova žena, vesela in simpatična ženska, ni bila tako obzirna ko jaz. Zakonske žene imajo sploh ta privilegij, da ne jemljejo nekaterih muhastih lastnosti svojih mož tako krvavo resno. Stopila je k meni.
»Nikar se ne brigaj za njegovo besedičenje,« je rekla živahno. »Walter je danes samo nekoliko slabe volje. Billmann, njegov sodelavec — saj ga poznaš — se je odpeljal v inozemstvo, toda obljubil je, da bo desetega doma. Če ga desetega ne bo, mora Walter svoj dopust prekiniti in se vrniti v mesto — to je vse.«
»Če ga desetega ne bo uazaj,« godrnja IValter. »Saj je jasno, da ga ne bo nazaj!«
Njegova žena mi je pomežiknila.
»Seveda!« je vzkliknila.; »Kaj drugega si niti misliti ne morem. Ostal bo dalj časa v tujini, samo da bo tebe jezil! Ubogi Walter, s j te tako dobro razumemo!«
To je bil njen način, kako ga je tolažila in že vnaprej je vedela za učinek. Poskočil je, njegov doslej apatičen obraz je na lepem oživel.
»Le norčuj se iz mene; boš že videla, da se bo zgodilo prav tako, kakor sem ti rekel: saj uiti ne piše! Niti besede ne piše, niti zloga, niti črke.«
»Veš,: mi je pojasnila njegova žena, »Walter pričakuje ali prav za prav ne pričakuje pisma od Rilmana. Moral bi namreč pisati, kakor hitro se vrne.«
»Toda, saj je vendar še teden dni do desetega,- sem pripomnil.
»Teden dni! Kaj pa je teden dni!« je mrmral VValter predse. Potlej se je pa spet pogreznil v tiho premišljevanje svoje neizprosne usode.
S tem se je pečal ves dan in še naslednji in še naslednji dan. Na vse, kar sta predlagali ukreniti njegova žena ali njegova sedemnajstletna hči, je odgovoril z istim, naspol obupanim, naspol zagrenjenim glasom:
»Storita kakor hočeta, meni se ne izplača. Človek ravno dobi veselje do dopusta in potlej je tem težje vrniti se nazaj. Zdaj imam tako in tako samo še šest, pet, štiri...«
Walter je	silno rad	ribaril,	v tem
sva si bila	edina,	in	vselej,	kadar
sem ga prejšnje čase obiskal, sva napravila krasne pohode nad ribe. Toda zdaj? Niti misliti ni bilo. Čeprav je bilo vreme idealno in čeprav sva jaz in njegova hči Gunn prinesla z ribolova najlepše losose, ni kazal niti najmanjšega zanimanja, da bi sodeloval. Midva, Gunn	in jaz,	se	zato nisva dala
motiti. Kajti	Gunn	je	bila v	resnici
nad vse ljubko dekletce in če hočem biti odkrit, moram reči... Toda pripovedovati sem hotel vendar o njenem pesimističnem očetu.
Vse je kazalo, da se bo njegova temna slutnja uresničila. Bilmann ni poslal nobenega pisma. Zdelo se je, da se res ni vrnil o pravem času domov. Samo Gunn se ni dala tako hitro ugnati.
> Sama bom šla po pošto,« je rekla zadnji dan pred počitnicami, »in če ne prinesem pisma, me lahko obesite ali pa razčetverite.«
Oče jo je samo žalostno pogledal, ko da bi mislil: ubogo, malo, pogumno bitje se do zadnjega bori z usodo.
Jaz za svoj del nisem imel ničesar proti njenemu načrtu in ko me je vprašujoče pogledala, Sem prikimal. Veselil sem se že prijetnega večernega sprehoda v dvoje.
šla sva in sva se vrnila — s pismom v roki. Prišlo je iz mesta in je imelo na zadnji strani Bilmanov pe-
čat, pomota je bila torej izključena. Na lepem je pa Gunu sredi ceste obstala in me pogledala z velikimi očmi.
»Toda poslušaj,« je rekla, »zdaj bo najbrže očka hodil z nama na ribolov!«
»Zdaj je morebiti že prepozno,« sem dejal in se zasmejal.
Smejala sva se oba in to je bilo vzrok, da sva se nekoliko zakasnila: skupen smeh namreč pogosto sproži še to in ono eporazumljenje... Toda saj sem hotel pripovedovati o pesimistu.
Vsak pameten človek bi zdaj pričakoval, da bo Walter vesel in srečen. Bilmann se je vrnil, dopust je bil rešen. Toda VValter je bil pristen, res velik pesimist in zato je novico sprejel še s temnejšim obrazom kakor po-PN-	,	.
No,' je dejal, zdaj pa imaš. Zdaj je deset krasnih dni kratko in malo izgubljenih — kajti človek vendar no more zahtevati, da ostane vreme lepo celo večnost. Zdaj mi ostane še bore dvajset dni dopusta in od teh bo najmanj štirinajst dni deževalo. Ne, zdaj se mi res nič več ne izplača začeti z ribolovom — za Gunn in zate jo stvar seveda drugačna!«
Kajpak je bila z menoj in z Gunn stvar drugačna. Še zdaj pogosto mislim, da prav za prav sploh ne bi vedel, kako dobra gospodinja je Gunn, če ne bi imela tako pesimističnega očeta.
■-
UGANKE'?! m ° L K je
I? Molk je težka umetnost, posebno      ......  W	za	zenske.	Zanesljivo	je	sicer	prav
KRIŽANKA
Zanesljivo je sicer prav toliko moških, ki ne znajo skrivnosti obdržati zase kakor žensk, toda na splošno ženske le prerade poklepetajo svojim prijateljicam tudi takšne 2 stvari, ki bi bilo zanje bolje, da. bi t jih lepo ohranile zase. Razen zdrav-2 ni kov, odvetnikov in nekaterih dru-$ gih, ki jih že poklic sam sili in veže
• k molku, je le malo res molčečnih
* ljudi. Ali ne bi bili radi vi med temi J xizbranimi«?
» Pogosto čisto iz pozabljivosti iz-| blebetamo skrivnost svojega bližnje-« ga. Iščemo primerne in zanimive sno-5 vi za razgo vor in že nam smukne z J jezika zaupana skrivnost. V časih, se j ta ali ona čudi, kako to, da je za ® njeno ,skrivnost' izvedelo toliko Iju-*di. V življenju doživimo trenutke, ko
♦ čutimo silno potrebo, da bi nekomu *zaupali svoje težave, da bi se z ne-
Pomen besed:	«kovi posvetovali o svojih problemih.
Vodoravno:	1.	trgovinsko-indu-i	Žal pa nimamo vselej ob strani mol
strijska kratica; dolgovi, 2.
vor; del sobe, 3. vas pri Kočevju; J v stiski zaupamo kakšno važno stvar
n-*, Sečnega prijatelja ali prijateljico in
wl , m i nuut;, • j. vas f, t t ivuvt v j w , * V Sttsk'(
olje (angleško), 4. holandski pomor-% klepetavemu človeku. Morda prijate-šeak in arktični raziskovalec (1550%ljica niti ni opravljiva, dovolj je, če do 1597), 5. kemijski znak za iridij; % je gostobesedna. Prav zanesljivo ima
strgan ro-$ raz,
je tisti, katerega »čaka strgan ro-J razen nas še kakšno prijateljico, ki kav...«; kratica za hitlerjevske oddel- J je prav tako radovedna hi gosto-ke; 6. alpski prebivalec, 7. latinski S besedna... Ta prijateljica ima spet predlog; turški učitelj, sodnik, 8. bel -J dre radovedni prijateljici... Uboga gijska in francoska kolonija; del le-5naša skrivnost!
ta, 9. del telesa; kemijski znak za J Toda Uidi sicer nekatere ženske neon.	2'vse prerade govore. Nekatere nosijo
Navpično: 1. vrsta denarja; krati-1 svoje srce na ustnicah in pri.poved.u-ca za konjsko silo, 2. je sveta vladar; Z jejo vsem in vsakoniur t tuli tistim, cesta, 3. veznik; skandinavsko moško;;k* jih	nič %a zanima — svoje oseb-
ZLATO!
ste, jaz sem pa rekla... Potem je pa ona rekla... No, pa smo rekle... Sem si mislila, boš že videla, jaz nisem kar tako. Ampak to povem samo vam, ker vem, da boste molčali...«
Takšni jeziki razbobnajo po svetu stvari, ki sc niso nikoli zgodile ali pa tiste, ki so se sicer res zgodile, napihnejo tako, da jih ni mogoče spoznati. Te opravljivke škodujejo mnogim ljudem, preden pridejo ljudje sami do tega, da lažejo. Posebno veselje imajo tveziti slehernemu možu o preteklosti njegove žene, ženi pa o grozoviti preteklosti njenega moža. Pri šefih skušajo očrniti svoje tovariše, pri tovariših pa udrihajo čez gospodarja. Takšnih ljudi se moramo bati in izogibati.
Nikakor ne mislim, naj živimo vsak zase, naj se svojih bližnjih izogibamo in postanemo zapeti samotnjaki. Na svetu je vendar toliko zanimivih, razveseljivih stvari, da res prav lahko najdemo snov za razgovor, ne da bi pri tem hote ali nehote škodovali svojim bližnjim.	S.
ime, 4. ameriški politik, najbolj znan po paktu, sklenjenem 22. avgusta;; 1928. v Parizu, 5. igralna kvarta; okrajšava za Lenjinovo »novo eko-;; nomsko politiko«; osebni zaimek, 6. častnik, 7. grška boginja; predlog, 8. domača žival; mesto, ki ga imajo;; Francozi v slabem spominu; kratica za blagovestnika (grški); francoski klasik (1639—1699).
*
OPEKE
ISA	VRE	KDO	ESP	VA
| LJŠ	| UJE |	NJA	SPO	| MNI
Uredi te opeke tako, da ti dajo anan rek.
#
MAGIČEN KVADRAT
span-
Pomen besed: 1. kriv bog; 2,	_
sko mesto; 3. prvina; 4. ime vodje ;deva ■upornih kmetov; 5. čoln.
Besede se berejo enako v navpičnih in vodoravnih vrstah.
ČRKOVN1CA
AZŠEOJZB JLCPVOOE OJERSSCŽ B I V E D E N I
ne zadeve in svoje srčne težave. Pogosto to sicer niso nikakšne zaupne stvari, pač pa vsakdanjosti, toda za njimi se večkrat skriva nekaj, kar bi bilo bolje, da ne bi zdrknilo z jezika. Žena. na primer brez premisleka govori o delu svojega moža in pogosto se zgodi, da mu nehote spodbije kredit ali pa pokvari kakšno dobro zvezo.
Matere, ki se pritožujejo čez svoje otroke, naj bi posebno pazile na svoje besede. Kako nepravično je, če kakšnega človeka, ki se mu je v poznejši, zreli dobi kaj ponesrečilo, takole obsodijo:
»Saj je že njegova mali rekla, da ni nič vreden...«
K tretji skupini ljudi, ki ne morejo o pravem času molčati, spadajo temperamentni ljudje. Če jih le nekoliko podražimo, vzkipe, kakor mleko na ognju. V takšni sveti jezi potlej navadno povedo vse več, kakor bi povedali sicer, Če bi bili trezni in mirni.
Četrta vrsta tistih, ki ne znajo molčati, obsega klepetulje iz navade in poklicne klepetulje. Klepetulja iz navade prične svoj pogovor navadno takole:
»Ali že veste najnoveiše? To vam moram pa povedati... Veste, ampak strogo zo.upno je. To je diskretna za-Diskretna!«
Naihujše od vseh so poklicne klepetulje ali po domače opravljivke: pojavijo se povsod, kjer bi človek rad kaj prikril, izvohajo sleherno skrivnost, in samo če slutijo kaj takšnega, kar bi kdo rad skril pred svetom. se razkošatijo in prično:
»Saj na koncu koncev, meni je vseeno. Res pa je, da je bilo tako. Vc-
RAČUN S ČRKAMI
KKLOML : L S L = LBLB KI) K
LED L SL
KEM
KDK
L S L L SL
Namesto črk vstavi prave številke, da dobiš račun, ki se_ izide.^ Vsaka črka nadomestuje vselej isto številko.
PREMIK ALNIC A
ALABAMA OLEANDER MANTRAP DOLINICA KANONIK FERDINAND
V
Premikaj te besede tako, da dobiš* v treh zaporednih navpičnih vrstah* tri tuja zemljepisna imena.
Rešitve ugank iz nreišire številke:
Križanka:	Vodoravno :	Oh,	napaka.)
Don, Davos. Ikar, las, samotar, el, kov, na, • Homanov, Knm, nato. pamet, dar, Apatin, « Ra. — Navpično: Odisej, pa, bokal, kap, • nam, rama. rokomet, da, Tom, ti. Palavan, # Avar, nad, kos notar, ns zavora.	J
Posetnica: Mornariški častnik.	♦
Skrivalnica: Grabežu denar nikoli ne boo teknil.	X
Magičen kvadrat:	korak, opeia, reber,
arena, karat.
Črkovnica: Začr.eS orati v zadnji vodoravni vrsti, potem nazaj v predzadnji in tako dalje, pa dobiš:	Yai	vsakim gimom ne tiči
zajec.
tzločilnica: Samo slabiči so zadovoljni s lem, kar so.
Dopolnilnica: Hrečko Kosovel,
Rremikalnica: Korotan. Alabama, Maraton.
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek: Goveja juha z zdrobom, sladka lepa, pražen krompir. Zvečer- Govedina od opoldne v solati.
Petek: Kislo zelje, ajdovi žganci Zvečer- Polenta z mlekom.
Sobota: Prežganka z jajcem, polpeti, kromoirjeva solata. Zvečer: Kašnato zelje.
Nedelja: Goveja juha z rezanci, govedina, dušeno zelje, krompir v kosili. Zvečer: Ocvrta teletina, solata.
Ponedeljek: Ješprenj s kračo. Zvečer: Praženec, kompot
Torek: Goveja juha z jajčno kašo, govedina, krompirjeva omaka. Zvečer: Zeljnata solata s krompirjem, kava.
Sreda: Srce v omaki, krompirjevi cmoki. Zvečer: Mlečen močnik.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek: Krompirjeva juha. goveji zrezki s čebulo in paradižnikom1, ti-tolski cmoki. Zvečer; Rižota, solata.
Petek: Fižolova juha, jabolčni zavitek, kompot. Zvečer: Rižev narastek s sladko polivko.
Sobota: Goveja juha, krompirjev suile2, govedina, solata. Zvečer : Jetra v omaki, krompirjev pire.
Nedelja: Kruhova juha, divji zajec v kvaši, kruhovi cmoki, solata, datljev« torta s kostanjevo kremo8. Zvečer: Segedinski golaž.
Ponedeljek: Zeljnata juha4, telečji zrezki, pražen riž, hren v solati. Zvečer: Ocvrte safalade, krompirjev pire, solata.
Torek: Kisla repa s prekajenimi rebrci in krompirjevim pirejem, piškot-ni zavitek. Zvečer: Polpeti, krompirjeva solata.
Sreda: Goveja juha, čebulna omaka, krompirjevi zrezki, prepečena govedina. Zvečer: Pečenjak, kompot.
Pojasnila:
»Goveji zrezki s čebulo in paradižnikom: Goveje zrezke očistite loja in žilic, dobro jih potolcite s kuhinjskim kladivom, posolite in popoprajte. V večjo kozo dajte precej masti in pet do šest majhnih narezanih čebulic. To nekoliko prepražite, da se čebula zmehča, ne sme pa zarjaviti. V čebulo dajte zrezke, drugega poleg drugega. Pokrijte in pustite pražiti. Od časa do časa pomešajte in prilijte nekaj žlic tople vode ali pa kostne juhe. Ko je meso mehko, dodajte nekaj zrnc celega popra in zrezan, olupljen para dižnik. Pustite na ognju, dokler vsa voda ne povre Na mizo dajte s cmoki ali krompirjevim pirejem.
‘Krompirjev sufle: Nekaj lepili velikih krompirjev skuhajte, olupite in stisnite skozi stiskalnico. Posolite in zmešajte z mlekom, ne sme biti pa preveč redko. Primešajte tri rumenjake, dobro premešajte, dodajte tudi sneg treh beljakov in pecite v dobro namazani pekači. Pecite na ognju kakšnih dvajset minut. Dobro je, če testu primešate tudi nastrganega parmskega sira, ali ga pa potresiti povrh, ko je že pečeno. Z govedino ga dajte na mizo.
'Jtatljeva torta s kostanjevo kremo: Potrebujete četrt kile sladkorja. 7 | jajc, 10 dok mandljev in 15 dek dat-j ljev Sladkor dobro premešajte z jajci, ko se že speni pa dodajte tudi olupljene in zmlete mandlje in zmlete datlje. Naposled dodajte še sneg belja-
Vinskordeča volnena angorska obleka za popoldanske sestanke. Narejena Je zelo preprosto, edini okras so pošivki počez in po dolgem, ki pripomorejo
do linije.
kov. Pecite v dveh delih, in ko se i torta popolnoma ohladi, jo nadevajte s temle nadevom: 30 gramov masla j dobro premešajte z dvema rumenjakoma, potlej pa dodajte kuhan in pretlačen kostanj in po okusu nekoliko sladkorja. Ce je krema preveč gosta, jo razredčile z mlekom S to kremo namažite torto znotraj in zunaj, povrh potresite nekoliko nastrgane čokolade in okrog roba naložite drugega poleg drugega v primerni razdalji lepih, kuhanih in olupljenih kostanjev.
‘Zeljnata juha: V enem loncu kuhajte pol litra zeljnate vode in prav malo zelja z nekaj čiste vode. V drugem loncu j)a kuhajte koreninico zelene in prav vse tiste začimbe, ki jih daste v govejo juho. Ko je zelje mehko, ga zalijte s tisto vodo, ki ste v njej kuhali začimbe. Napravite ble-dorumeno prežganje in ga vlijte v zelje. Zrežite pol klobase na kolobarčke ali pa prekajene svinjine na koščke in dodajte zelju. Preden nesete na mizo, juho zakuhajte s prepraženimi kruhovimi kockami ali pa j jajčnimi vlivanci. Juho boste zelo izboljšali, če ji boste dodali tudi nekoliko kisle smetane.
Jabolčne kepice; Speci pet precej velikih jabolk in jih pretlači skozi sito. Potlej jim pridaj beljak in 42 dek presejanega sladkorja. Obloži skledo s 6negom ali ledom in mešaj jabolka in sladkor tako dolgo, da ee vse strdi To traja 1 čto 2 uri. Potlej polagaj sneg z žlico na papir in speci oziroma posuši kepice v pečici.
PRAKTICKA NASVETA
če stanujete v bližini gozda in če greste v gozd na sprehod, si nabe-rite med potjo praproti, jo posušite In zažgite. Ko se pepel ohladi, ga stisnite skozi platno na krpo mila in uporabljajte namesto mila za pranje perila. Pepel je namreč odlično sredstvo za pranje, hkrati ima pa prijeten vonj.
Ce imate suhe lase, si enkrat na teden lasišče natrite z zmesjo tri četrtine ruma in ene četrtine ricinovega olja. Vaši lasje bodo spet volni in se bodo lepo svetili.
PraUtiČMi plašč s kapuco za naše dijakinje. Pri tem si prihranile klobuk. Kapuca je podložena z istim rjavo-zeleno-rdečjm kockastim blagom, iz kakršnega so obleka in zapestja pri rokavih.
Nogavice
perilo
dežniki
nalbolJSI kvaliteti, po tovarniških cenah, v prodajalnah tovarne
VIDMAR
Pred Skotijo 19 PreSernova ul. 10 Gosposvetska 2 Tyrieva 5, Palača „SlavlJa“
Prenovite plašč s krznom
Vaš plašč bo popolnoma prenovljen, če ga boste okrasili z novo garnituro krzna. Spomladanski plašč bo postal zimski, čisto navaden kostim bo postal zimski kostim ali zelo eleganten komplet. Zato je pogosto dovolj, če imate en sam plašč in ga priredite za toplejše ali hladnejše vreme — s pomočjo krzna. Nosili ga boste brez krzna jeseni in s krznom pozimi.
če imate samo en plašč, potlej imate zanesljivo tudi kakšen drug kom-j plet, kostim ali ogrinjalo. Plašč si bo-ste za zimo okrasili z garnituro krzna — ovratnikom, žepki in zapestji. To garnituro boste potlej s pridom uporabili tudi za vaš jesenski komplet, če je vsaj podobne ali nasprotne barve. Najbolje je pač, da pri izbiri krzna to upoštevate. To garnituro boste z lahkoto menjali, ne da bi pri tem porabili preveč časa in truda. Torej, po tem, ali je hladno ali toplejše vreme, boste nosili svoj komplet s kakšno pisano pahovko ali pa s krzneno garnituro.
Preprost klasični kostim brez krzna, ki ga pozimi nosite pod krznenim ogrinjalom ali širokim plaščem, bo postal na moč eleganten zimski popoldanski ali večerni kostim, če ga boste okrasili z visokim krznom.
črn baržunast kostim z zvončastim krilom in dolgo jopico z naznačenimi
Zimski kostim v obliki uniforme iz ha-vanskorjavega volnenega tvoriva. Obstaja iz treh delov: hlačnega krila, jopice z lepim pasom in ogrinjala.
ČIST BEL OBRAZ
v 10 dneh z uporabo FEMINA kreme proti PEGAM. Suha ali mastna 20' — din. Po povzetju pošilja:
PARFUMERIE BAL0G — STARI BECEI.
Donavska banovina.
I Za rokava nasnujte 48 petelj in ple-I tite naravnost 5 cm. Potlej na obeh I straneh dodajajte po eno petljo na j vsakih pet vrst, In sicer do višine j 43 cm. Snemajte takole: v začetku | vsake vrste 4 petlje, 3 petlje, dvakrat
fepki, se bo prelevil v nad vse eleganten zimski kostim, če ga boste okrasili s srebrno lisico, ki jo lahko Vsak čas snamete.
Preprost športen plašč iz kamelje dlake, ki ga jeseni nosite z živo pa-hovko, se bo na lepem spremenil v »imski plašč, če si boste za vratom} obleko potrebujete 900 gramov tanjše
PLETENA POPOLDANSKA OBLEKA
Za tole preprosto, lepo in praktično
Navezali šal iz antilopje kože in iz nje; napravili morebiti tudi čepico.
Spomladanski ali jesenski plašč zj Severji okrasite z dolgim in ozkim ko-J som precej visokega krzna in ga ovij-J te okrog vratu v obliki osmice, to sej Pravi, da vam z ramen mahata dve J Sanki, zadaj pa pada krzno po sredi!
volne in prejico različnih barv za vezenje cvetlic, in sicer: dva odtenka rožnate, vinskordečo, dve rumeni, dve svetlozeleni in rjavo. Dve pletilki št. 3. Obleka na naši sliki je modra. Lahko pa napravite tudi obleko iz kakšne drugačne barve, morebiti vinskordeče ali zelene. Cvetlice okrog vratu in na
hrbta. Konca namreč prišijte samo na J pasu lahko izvezete tudi z enobarvno
ramenih.	2	prejico, če je obleka temna.
Pa tudi, če imate dva plašča, zim-I Vzorček je čisto preprost. Vseskozi
skega in letnega, boste letnega bakel dve levi in ena desna, toda v vsaki
okrasili s krznom in tako imeli kar J drugi vrsti se pomakne do srede proti
dva zimska plašča. To pa seveda let desni od srede dalje pa proti levi, ta-
*a zimske	dni,	ko	še ni	najhujšega* ko da črte teko	proti sredi.
mraza.	J	Za prednji del	nasnujte okrog 54 cm,
—----* 	I	to je približno	162 petelj in pletite
*naravnost do višine 50 cm. Potlej pa
t začnite na obeh straneh snemati na
j vsakih šest vrst po eno petljo, tako
n- ......	.	„	dolgo, da bo del širok 40 cm, to je pri-
Mnogi mislijo, da se pravi_ varčevati*	12Q	teJj_	potlej	pa	na obeh
samo pn denarju. Pravo varčevanje Je*stralleh na vsakih osem vrst Vdajajte Pa pred vsem varčevanje pn wkon-j o enQ	dokler nimate na ple-
sanju nekaterih, na pogled nlčvred-* ^ približno 136 petelj. zdaJ začnite
c*! r e i>V‘>• v	^	'	♦	snemati za rokavno odprtino, in sicer
Škatlice od vžigalic, napolnjene z m.	4	uj	Uej	3	in	tkrat po
Porabljenimi vžigalicami, mastenpapir j ^ pefcljo n& obeh straneh Dalje Dle_
od mesa in masti, časopisni papir, vse* to vam lahko odlično služi, da pod-* kurite ogenj.	}
Veda, ki ste v njej oprali meso, je« * dobro za zalivanje cvetlic. Ta voda je; I za zemljo boljše hranivo kakor kakršno ; koli drugo sredstvo, ki ga kupite na-v lašč zato.
S starim smirkovim papirjem lahko drgeete kovinske predmete, poprej jih Pa posujte s praškom za umivanje.
Ožeto limono uporabljajte za umiva- < nje rok. Voda, ki ste v njej kuhali neolupljen krompir, kakor tudi krompirjeve lupine same, so odlično sredstvo« za umivanje steklenine in posodja. i Ce se še nekoliko ozrete po svoji ku-f hinji, boste morebiti našli kakšno sta-J ro sito. Odstranite staro mrežo in lesen okvir dobro zribajte s peskom.
Ko se osuši, ga prevlečite s kakšno f letno pisano tkanino, in ga uporab-* Ijajte za pokrivanje jestvin namesto steklenega zvona.
Jajčne lupine, dobro oprane, posušene in zdrobljene, hranite v platneni Vrečki in jih uporabljajte za umivanje * steklenic, kozarcev in druge steklenine.
Isti prašek je zelo dober in popolnoma neškodljiv za beljenje perila. V zave-(Nadaijevanje v S. stolpcu spodaj)
Praktični nasi/eti
SAH
Dve šahovski pasti j.
Pozicija v damskem gambitu
Po potezah:
1. d4d5, 2. Sbd7.
c4e6, 3. Sc3Sf6, 4. Lg5
Igr; tne kvarte očistite z alkoholom ali pa s kolinsko vodo. še bolj zanesljivo in preizkušeno sredstvo za čiščenje igralnih kvart je pa zmes, ki jo napravite iz žličke senenega prahu in iste množine natrijevega fosfata v kozarcu vode. V to tekočino pomočite konček vate in s tem previdno odrgnite kvarte in jih obrišite z volneno krpo.
„tite 16 cm naravnost, nato pa snemite 54 srednje petlje, naprej pa po 2 petlji J na vsaki strani do višine 5 cm. Pri X rokavnih straneh pletite naravnost do {višine 18 cm, nato pa petkrat sne-t mite za ramena.
I Za hrbet nasnujte prav tako 162
♦ petel; in pletite naravnost do višine
♦ 50 cm. Potlej snemajte na vsake štiri t vrste po eno petljo na vsaki strani, ♦in sicer 25 cm visoko, dokler ne bo ♦del širok 38 cm. Potlej dodajajte na •vsaki strani na vsakih osem vrst po Jeno petljo, do višine 23 cm. Na pletilki J morate imeti kakšnih 42 cm. Za ro-5kavno odprtino snemajte: 3 petlje, 2 {petlji in petkrat po eno. Dalje pletite }15 cm naravnost. Zdaj snemite za ra-5 mena na vsaki strani po 11 cm pet-J krat, ostalo pa hkrati.
| zani vrečki ga spustite v vodo, ki v njej kuhate perilo.
S pametnim uporabljanjem predmetov, ki se zde na videz nekoristni, bo-
po dve petlji, potlej pa po eno petljo tako dolgo, da jih ostane na pletilki • samo še 16, ki jih snemite hkrati.
Za pas nasnujte 5 cm in pletite gladko, to se pravi eno vrsto desno, P drugo levo. Pas naj bo dolg približno -
70 cm.	s;,:
Ko so vsi deli končani, jih polikajte narobe z mokro krpo in sešijte. Najprej provizorično, potlej na gosto. Sešiti je treba najprej prednji in zadnji del ter ramena, potlej pa vstaviti rokava. Naposled vezite vzorček. Cvetlice naj bodo rožnate, listi zeleni itd. Pas dobro polikajte in ga prišijte na kos trdega traku. Nanj prišijte patentne gumbe. Obleka naj se zapenja na ramenu ali pa pustite zadaj nekoliko odprtine, ki naj se zapenja z majhnim gumbom.
Obleka je zelo praktična, topla in elegantna. Lahko ji napravite tudi kratka rokava, pa bo še kljub temu zelo topla. Potlej jo boste lahko no sili ob spomladanskih in jesenskih to plih dneh. Ta ali ona izmed naših iz-najdljivih bralk si bo pa izmislila še kakšen drug originalen okras.
ste prihranili denar, ker vam ne bo treba kupovati novih predmetov. Tako varčuje spretna gospodinja.
vsem mu moramo pogosto očistiti nosek z vogalom svežega in mehkega robčka. Pogosto se narede zaradi nahoda majhne ranice okrog nosa. Takšne ranice je najbolje namazati z borovo vazelino, ki celi in desinficira.
V tej poziciji mora beli paziti, da ne gre v tole past:
5. c4Xd5	e6Xd5
6. Sc3Xd5?	Sf6Xd5
7. Lg5Xd8	Lf8—b4 šah
8. Ddl—d2	Lb4Xd2šah
9. KelXd2	Ke8Xd8 ker jo črni za eno figuro na boljšem.
2.
Fazicija iz partije Spencer-Fairhurst (Tenby 1928)
Po potezah:
1.	d4d5, 2. Lg5Sf6, 3. Sd2Lf5, 4. c4 e6, 5. Sgf3 Sbd7, 6. Sh4 Le4, 7.cXdeXd.
V tej poziciji je beli šel v podobno past, kakor smo jo zgoraj razkrinkali:
8. Sd2Xe4?	Sf6Xe4
9. Lg5Xd8	Lf8—b4šah
10. Ddl—d2	Lb4Xd2šah
11. Kel—dl	Ta8Xd8
12. 12—f3	Ld2—g5.
In beli se je vdal.
Problem št. 125
Sestavil A. Sza,szy (1890)
Nahod pri doieniku
Na prvi pogled se zdi prehlad pri dojenčku čisto nedolžna zadevica. Pogosto se res nič resnejšega ne izcimi iz te sicer kar nevarne bolezni, še bolj pogosto je pa vzrok vse nevarnejšim obolenjem in resnemu ogrožanju otrokovega zdravja.
Dojenček ima tako ozke nosne prekate, da jih samo za spoznanje otečena sluznica že lahko zapre. Zaradi tega otrok ne more dihati in v zvezi s tem lahko nastopijo razne nevšeč-nosti. Prav zato je treba zelo paziti, da se dojenček ne prehladi, razen tega je pa treba otroke, ki se hitro prehlade. še posebno varovati prepiha in mraza.
Ce se dojenček prehladi, moramo z njim prav previdno ravnati. Pred-
Obliž boste z lahkoto odstranili s koze, če gr boste nekoliko zmočili z bencinom.
Monodrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
LJUBUANA, Frančiškanska ulica
Vezenje perila predtisk ženskih ročnih del
K večernim oblekam bodo pariške da-me nosile kratke krznene jopice, po večini s tričetrtinskimi rokavi* Jopice so dosti toplejše in prav za prav tudi bolj praktične ko krznena ogrinjala, ki so bila doslej v modi.
Posebno težavo povzroča prehlajene mu otroku ponoči nosna sluza, ki sej posuši in se nabere v luskinicah okrog? nosne odprtine. Tudi v tem primeru} je najbolje namazati okrog nosa bo-. rovo vazelino. Tudi znotraj lahko nos! prav narahlo namažemo in tako pre-! prečimo, da bi se luskinice posušene! sluzi prilepile ob nosne stene in ovi-! rale dihanje. Ce namažemo nosek! znotraj, lahko te lusknice z lahkoto! spravimo iz noska, če se pa te luski-! nice posuše in jih odtrgamo, nastane-! jo lahko majhne ranice, ki so ne-! varne.	;
Zavedati se moramo, da so takšne: ranice v nosu ali okrog nosa lahko: vzrok šena, zelo nevarne infekcijske bolezni. Tudi na to možnost moramo pomisliti. Zaradi tega je najbolje, če pri dojenčkih in otrocih, ki imajo hud nahod, uporabljamo kot najboljše In najbolj zanesljivo zdravilo borovo vazelino Nikakor pa ne smemo nahoda pri dojenčku kratko in malo prezreti, kajti tudi nahod utegne imeti ne-všečne posledice za našega ljubljenčka.
Skrbite za redno stolico.
Poskusite Leo-pilule, ki že po petih, šestih urah dovedejo do
lahkega in prijetnega odvajanja.
Oglas reg. pod Sp. br. 909 od 28. X. 1938__
Mat v 3 potezah.
iB 18)
Problem št. 126
Sestavil W. A. Shinkman (1902)
Mat v 3 potezah.
(B 46)
Leo-pilule
j Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«!
M. XI.	..	DRUŽINSKI	TEDNIK
8.	nadaljevanje
Orana je zardela do ušes. Videč, v kakšno zagato je zašla, je zajecljala: »Ti in mama... vidva...«
»Kako midva?« sta hkrati in enako ogorčena vzkliknila gospod in gospa Le Cadreronova.
»Pač,« je odgovorila Orana; zdaj je že spet začutila trdna tla pod seboj. »Vidva me hočeta prisiliti, da vzamem Andrea!«
»Kdo, vraga, te sili!« je razburjeno vzkliknil gospod Le Cadreron. »Rekel sem samo, da mi ne bi bilo neljubo, če bi bil moj zet...«
»Torej, oče, čeprav me ne silita — ne! In ne!«
»Tako?! Te bomo že ukrotili, ti trmoglavka!« je v sveti jezi vzkliknil gospod Le Cadreron in podkrepil svoje besede s krepkim udarcem po mizi. Tedaj je pa njegova hči tako nenadno prebledela, da je še nekaj krepkih rajši požrl in nekoliko bolj spravljivo dejal:
»Poslušaj me, otrok moj! Nesmiselno je, prerekati se! Počakali bomo, da se boš zbudila iz teh bedastih sanj, ki si jim nasedla tam doli! Oh, bo nesrečno potovanje, ki sem na tvoje prigovarjanje privolil vanj! Neštetokrat sem že obžaloval, da sem te pustil odpotovati v to zoprno deželo!«
»Tudi meni je žal, da sem odpotovala,« je krotko dejala Orana. »Toda, kar je storjeno, je storjeno. Nesmiselno bi bilo pogrevati stare spomine in obžalovati tisto, čemur se nismo mogli izogniti.«
»Prav imaš,« je pritrdila gospa Le Cadreronova. »Pustimo preteklost, dragi moji. Pustimo tudi to nesrečno poroko, ki bi se zaradi nje malone sprli. Vse se bo uredilo... Počakajmo... Ali ne, oče?«
»Nič drugega nam ne kaže,« je dejal gospod Le Cadreron, ne da bi mogel skriti razočaranje; videlo se je, da si je od pravkaršnjega razgovora obetal več uspeha. »Pojdi, Orana, pomiri se. Načeli bomo ta razgovor šele čež nekaj mesecev, dotlej bomo pa živeli v miru kakor doslej.«
Orani se je odvalil kamen s srca. Prvič to popoldne se je olajšano nasmehnila in vzkliknila z glasom, ki se je vanj pomešal vzdih sproščen ja:
»Ali sem mar sama kriva, če se tako nerada ločim od vaju?«
Nalašč je prezrla nejeverni izraz na materinem obličju in odhitela v svojo sobo. Bila je vesela, da se je že vendar izognila tako neprijetnemu zasliševanju...
Kar ji je bilo najbolj mučno, je bila trmoglava želja njenega očeta, poročiti jo in celo kolikor mogoče hitro. Vse teže in teže se je bilo upirati tej vztrajni želji, če bi ne bilo tistega usodnega dogodka v njenemu življenju, bi se, kljub temu, da do Andrča ni čutila posebne ljubezni, poročila z njim — samo svojemu očetu na ljubo.
Vedela je, da bi zadoščalo, če bi povedala, da je že poročena, pa ne bi nihče več silil vanjo. Toda od-kritev te skrivnosti bi sprožila plaz novih nevšečnosti. Očetova naklonjenost je bila na strani nacionalistov in ta naklonjenost se je zadnji čas še povečala, v škodo Orane. Mlada žena zdaj že ni več imela poguma povedati, da se je, čeprav po sili, poročila z republikanskim letalcem...
Kako naj bi tudi svojim staršem dopovedala, da tega zakona ni mogoče več ločiti? Ne samo zaradi formalnosti na poročnem uradu, ne samo zaradi duhovnikovega blagoslova, vse bolj tudi zaradi tistega, kar se je zgodilo v tisti edini noči in kar je zdaj kakor strašen kamen ležalo na njeni mladi duši...
»Ena sama noč...« je pomislila in čeprav je bila ta noč že leto dni daleč, je spomin nanjo še zmerom vznemiril njeno srce in ji pognal vso kri v glavo.
»Če ne bi bilo teh nekaj nepozabnih ur, bi pač že našla pota in način, kako razveljaviti ta vsiljeni mi zakon.«
Kako tudi naj bi govorila o Mo-renu s svojim očetom? 2e samo okoliščina, da je njen mož slaven letalec na nasprotni strani, bi bila za mlado ženo zelo neugodna.
Nehote ji je prišel na misel po: govor tisti usodni večer po njeni rešitvi.
»Čeprav si nočem vašega zaupanja pridobiti z besedami« je med drugim dejal njen mož, »vseeno rad vidim, da veste, s kom ste zvezali svoje življenje in svojo usodo. Res je: vojak sem, nisem pa anarhist. čeprav se vojskujem, še nisem s tem prepričan, da se dado vsi spori na svetu poravnati s silo.« Orana ni dvomila, da so bile te Morenove besede iskrene. Iz kakšnega vzroka tudi naj bi skrival resnico? Spomnila se je še enega stavka, ki je točno orisal Moreno-vo razmerje do državljanske vojne in obeh strank:
»Vojna me je zalotila na tej strani, če bi bil v službi na oni strani, bi bil morda danes sovražnik republikancev...«
Spominjajoč se tega razgovora, si je Orana včasih zaželela, da bi mogla ta razgovor ponoviti tudi
JHutozett
Španskega častnika
svojemu očetu in da bi ta strogi, j zagrizeni mož spoznal iskrenost' teh besed, kakor jih je bila ona sama spoznala.
čeprav svojega moža ni ljubila, bi ji bilo vseeno neljubo, če bi kdo udrihal po njem. Vse, kar ji je povedal Moreno, je sveto verjela, ne vedoč, zakaj tako zaupa njegovim besedam. Oči mladega letalca so bile pa tako odkrite in poštene, da je moral verjeti njegovim besedam vsakdo, kdor je le enkrat pogledal vanje...
Očetovo prigovarjanje k poroki z mladim Dumoustierjem je spomnilo mlado ženo, da bi kazalo povprašati, ali njen mož onkraj Pi-renejev sploh še živi ali ne.
Ali naj bi bil njegov trmoglavi in vztrajni molk dokaz, da je že mrtev? Prav tako je lahko še živ, samo ranjen, ujet, pohabljen. Ob teh mislih se je Orana stresla in njeno žensko srce je zadrhtelo v usmiljenju... Morda ga je pa zadela krogla protiletalskega topa in zbila njegovo letalo, da je kakor ranjena ptica strmoglavilo v morje in pokopalo pod seboj tudi njega? Misel na Morenovo smrt ji je bila strašna, čeprav do tega moža ni čutila drugega kakor dolžnost...
Toda nič manj strašna ji ni bila misel, da bi se utegnil lepega dne vrniti in zahtevati od nje, naj gre z njim in živi z njim kakor prava zakonska žena...
Ob misli, da bi utegnil Moreno lepega dne priti v grad in terjati od njenih staršev, naj mu vrnejo ženo, se ji je kar zvrtelo v glavi. Če bi ne bilo očeta in matere, je ne bi bilo tako strah. Pogumno bi izpolnjevala dolžnost, ki si jo je naprtila. Ali ni čisto naravno, če mora s svojim telesom plačati dolg za svoje življenje? Bolj kakor misel na zakonske dolžnosti jo je pa težil strah pred očetovimi očitki, pred materinimi solzami in prošnjami. In kdo ve, ali ne bi njeni starši rajši videli, da je njihova edinka mrtva kakor žena možu, ki mu ne vedo ne rodu in ne poklica?
Res, dobro bi bilo povprašati, kaj se je zgodilo z njenim možem. Kakor hitro bo izvedela, kaj je z njim, bo vedela tudi, kako mora ravnati, da bo izpolnila vse dolžnosti do njega, do svojih staršev in do sebe.
Kakor v podzavesti se ji je za en sam trenutek posvetilo upanje: »Morda je padel...«
Ali ima kdo pravico želeti smrt svoj emu bližnjemu ?!
Zgrozila se je. Ona, Orana, ki dolguje temu človeku svoje življenj«, je pravkar želela njegovo smrt, četudi samo za trenutek! Strah in sram sta trpinčila njeno zmedeno sroe v tistih težkih minutah...
Vse, kar je bilo v njej dobrega, se je uprlo ob tej misli. Skesano je zašepetala: .
IZ FRANCOŠČINE PREVEDLO K. N.
»Vsak dan bom molila zanj... da bi se rešil... da bi ga Bog varoval...«
In ob misli, da bo potlej morda res lepega dne potrkal na vrata njihovega gradiča v Jacheresu, se je ponosno vzravnala in velikodušno dejala:
»Naj pride, saj je moj mož! Pravico ima do mene, pravico zahtevati od mojih staršev, da se vrnem k njemu. Storila bom tako, pa naj se zgodi kakor hoče...«
In ta odločitev je okrepila njeno razrvano dušo, da se je vrnila v svojo sobo mirnejša in trdnejša kakor kdaj koli poprej.
XVII
Orana je stopila v veliko, lepo palačo španskega konzulata v Parizu in se namerila v eno izmed mnogih pisarn, kjer so se gnetli vsi mogoči ljudje: Spanci, živeči v Parizu, begunci in Francozje, ki so prišli tja poizvedovat bogve kakšne novice in zanimivosti.
Neki mlad uradnik jo je zelo vljudno sprejel in jo vprašal, česa želi.
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in gvetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši. monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
»Rada bi vedela, ali so poroke, sklenjene med državljansko vojno v Barceloni, veljavne ali ne?« je nekoliko v zadregi vprašala mlada žena.
»Zakaj naj ne bi bile veljavne, gospodična?« je začudeno odgovoril uradnik. »Poroka je poroka, v vojni ali pa v mirnem času.«
»Nekatere teh porok so so namreč sklenile v takšni hitrici, tako brez priprav, med miličniki in dekleti, ki so jih možje poznali komaj nekaj dni. Ali so tudi takšne poroke veljavne?«
»Ljuba gospodična, na poročnem uradu pač ne morejo v takšnih časih vedeti, kako dolgo se ženin in nevesta poznata, sicer pa to tudi ni važno. Glavno je, da so te poroke prav tako veljavne, sklenjene prav tako zakonito, kakor kakšna svečana, razkošna poroka v mirnem času. Razen tega smo kljub hitrici vse arhive z osebnimi podatki novoporočencev že uredili, tako da ni nobene zmešnjave.«
»Oprostite, da vas nadlegujem s takšnimi podrobnostmi,« je dejala Orana, nekoliko zmedena zaradi uradnikovega odločnega odgovora,
»toda moja prijateljica me je naprosila, naj se namesto nje nekoliko pozanimam za te stvari. To dekle se je mudilo v Barceloni prav tiste dni, ko so odhajali vojaki na fronto. In morala se je — nekoliko tudi proti svoji volji — nenadno poročiti z nekim častnikom, nekaj ur pred njegovim odhodom na fronto. Tedaj so sklenili kar pod milim nebom mnogo porok, okrog dve sto. Vse je šlo zelo hitro... Ali mislite, da je tudi takšna poroka veljavna?«
»Kajpak, draga gospodična. Vaša prijateljica je poročena, kakor da bi se poročila v mirnem času.«
»Toda ali ta zakon tudi na Francoskem velja?«
»Zakaj neki ne bi? Naši vladi sta se sporazumeli glede vseh medsebojnih pravnih zadev. Tudi ta zakon, sklenjen v hitrici in hkrati z dve sto drugimi zakoni, pravno velja. Francoske oblasti na španskem so pač uredile vse potrebno, da je veljaven.«
Po kratkem premisleku je pristavil: »Sicer se pa lahko na županstvu občine v rojstnem kraju svoje prijateljice prepričate, ali so vsi osebni podatki v redu... Če pa hočete svoji znanki olajšati to povpraševanje, nam prinesite natančne podatke o imenih poročen-cev in dnevu te nenavadne poroke.«
Orani je pričelo srce divje utripati, Njeno poroko naj bi potrdili tudi na Francoskem! Ob tej misli se ji je zameglilo pred očmi. Potem bi bilo mogoče, da bi njeni starši izvedeli za ta zakon, še preden bi jim ona sama kaj povedala o vsem tem. Neverjetno! Bila je tako presenečena in prestrašena, da se ji je pričela soba vrteti pred očmi in da se je mladi uradnik, stoječ tik pred njo, izgubil nekam v daljavo, v nejasno meglo. S silo se je zbrala in dejala:
»Moja prijateljica bi najbrže pred vsem rada izvedela, ali njen mož sploh še živi.«
Po nekaj trenutkih molka je pristavila bolj prisebno: »Ali bi mi mogli povedati, kje naj povprašam po teh podatkih?«
»Tam doli, gospodična, v Uradu za iskanje pogrešanih.« Orana se je ozrla v smer, ki jo je pokazal uradnik. Pred nekim okencem je stala dolga kača ljudi, ki se ni ne daljšala in ne krajšala, kajti oni blizu so venomer odhajali, ob koncu kače so pa pristopali novi. Orana se je pridružila čakajočim. Čudni občutki so jo spreletevali ob misli, da bo čez nekaj minut izvedela nekaj določnega o njem, ki mu je v nekaj urah postala zaročenka in žena. Zdaj je vedela, da je njuna poroka veljavna in da je žal ni sile, ki bi jo mogla razveljaviti.
Nedvomno, zdaj je bila tako blizu resničnosti, kakor še nikoli ne,
Humor in anekdote
Tudi nekaj
časnikar intervjuva bogatega indu-strijca.
»Ali bi mi mogli povedati, na kakšen način ste tako obogateli?«
»Priznam, da je temu vzrok moja žena.«
»Najbrže vam je pridno pomagala pri delu?«
»To ne, toda po vsaki ceni sem hotel ugotoviti, ali na svetu ni dohodkov, ki jim moja žena ne bi bila kos.«
Nadobuden dedič
»Kaj boste počeli s to ogromno dediščino?«
»Nič... dokler bo mogoče.«
Najvarnejše
Raziskovalec pragozda: »Prosim vas, kako bi prišel najvarnejše skozi ta ogromni pragozd?«
Domačin: »Ce se maskirate v leva.«
Poklon
Zdravnik pacientu: »Nič se ne bojte; pred nekaj leti sem imel sam to bolezen.!«
Pacient: »Toda ne istega zdravnika...«
V tramvaju
»Sram vas je lahko, mladi mož. Že davno bi morali tej dami odstopiti svoj sedež.«
»Saj tudi vi niste vstali.«
»Seveda ne, ker je dama moja žena...«
Nezaslišano
»Ali se vaša žena nič ne jezi, kadar pridete tako pozno domov?«
»Ne!«
»Kako pa to?«
»Saj sploh nisem oženjen!«
»Potlej pa ne razumem, zakaj hodite tako pozno domov.«
Iznajdljivost
Mati svojima sinčkoma: »Oba sta mi obljubila, da ne bosta pojedla svojih pomaranč pred kosilom in kljub temu sta jih oba pojedla.«
Tonček: »Saj nisva, mama! Janezek je pojedel mojo, jaz sem pa njegovo.«
Uslužnost na pravem mestu
Ona: »še enkrat mi vse to ponovi, pa skočim skozi okno!«
On: »Pojdiva v gornje nadstropje, pa ti vse še enkrat ponovim.«
Zvesta žena
»ženka, ali si že slišala, da je lekarnarjeva žena podedovala po svojem možu milijon dinarjev? Ali ne bi želela biti zdaj ti njegova vdova?«
»Miha, kaj pa vendar govoriš? Saj vendar veš, da bi bila rajši tvoja.«
Dobro poučen
»če bi zadel na loteriji sto tisoč dinarjev, bi se oženil in se osamosvojil.«
»Izključeno! Samo eno od tega bi se ti utegnilo izpolniti.«
Angleški vojni humor
Med vso bitko se je Janez držal polkovnika kakor senca. Ko je bila bitka končana, je polkovnik poklical Janeza k sebi in mu dejal:
»Danes sl bil zelo pogumen, toda zakaj si svoje življenje stavil na kocko zame?«
»Veste, moja babica mi je zmerom
pripovedovala: nikoli se ne gani od polkovnika, ker tisti vojaki niso nikoli ranjeni...«
Lessing in anonimna pisma
Kot dramaturg in kritik hamburškega gledališča je Gotthold Lessing (1728—81) pogosto dobival grozilna anonimna pisma, ki so mu jih puščali kar pred vrati njegovega stanovanja. Lepega dne je Lessing spet dobil anonimno pismo, toda zelo kratko. V njem ni bilo napisano nič drugega ko »Domišljavi bahač!«
Lessing je sumil, da je pismo napisal neki mlad gledališki igralec. Nekaj dni pozneje se je znašel Lessing v družbi tega mladega igralca in se je začel z njim razgovarjati o anonimnih pismih. Naposled mu je kot dokaz pomolil pod nos anonimno pismo, ki ga je pred kratkim prejel. Igralec je pismo zviška pogledal in dejal:
»Navadno pismo brez podpisa...« Lessing se je pa zasmejal in odgovoril:
»Ne, gospod, zmotili ste se. To je samo podpis brez pisma...«
Sočutje — s konji!
Napoleonov maršal Ney je r.eki dami pripovedoval, da so francoski vojaki med vojno v Italiji strahovito stradali. Naposled so bili primorani ubijati konje, ker bi sicer pomrli od gladu.
»To je strašno,« je šepetala dama in debele solze so ji polzele po licih.
»Veseli me, da sočustvujete z nami,« je rekel maršal.
»Ubogi konji!« je vzdihnila dama.
odkar se je vrnila domov, na Francosko. Venomer se je tolažila, da morda tako na hitro sklenjeni zakon vendarle ni veljaven in da bo lepega dne vendar že padla z nje ta mora, ki ji mori dušo in telo. Zdaj se ji ni bilo treba več bati negotovosti in ne trepetati pred resničnostjo. Bila je poročena, veljavno poročena tudi na Francoskem.
Zdaj mora samo še izvedeti, ali njen mož še živi, ali ne.
Ro dokaj dolgem čakanju je naposled le prišla na vrsto. Pogumno je pričela pripovedovati:
»Letalec je, star trideset let. Piše se Moreno in boril se je v Barceloni na strani republikancev.«
Povedala je tudi datum, ko j« odšel njen mož na fronto.
»Letalec? Moreno? Zdi se mi, da živi, da je med tistimi, ki so ušli smrti... Moreno?« Nagubal je čelo, kakor da napeto nekaj premišljuje. Oranin pogled je željno visel na njegovih ustnicah.
»Moreno? To ime mi je nekam znano...«
Orana mu je skušala pomagati. »Moreno, miličnik, baje med najboljšimi letalci republikanske armade...«
»Miličnik?« je nekam začudeno vzkliknil uradnik. »Ali se ne motite?«
»Ne, ne, gospod! Prepričana sem o vsem, kar govorim,« je živo vzkliknila mlada žena.
»Čudno... Moreno?... Moreno? Na koncu koncev,« zmajal je z glavo, »možno je, da se motim. Želite torej, da natanko povprašamo po njem. Iskanje bo utegnilo trajati dva tedna, morda celo mesec dni. Prosim, dajte mi naslov, da bomo vedeli, kam naj vam pišemo, kar bomo izvedeli...«
»Pišete?« je prestrašeno vzkliknila Orana, saj pač ni pomislila na to možnost.
»Seveda. Tako je v navadi. Samo zapišite v knjigo svoje ime in svoj naslov,« je nebrižno odgovoril uradnik.
»Toda... ali ne bi mogla osebno priti po odgovor?« je plaho vprašala mlada žena.
»Bilo bi bolje, da bi vam mi pisali... Pomislite, koliko je tistih, ki bi radi izvedeli podobne podatke kakor vi. Nešteto je ljudi, ki so v tej vojni izgubili kakšnega prijatelja, sorodnika, znanca. In da si olajšamo delo, sprejemamo osebno samo vprašanja, odgovore pa pišemo, ker je to enostavnejše...«
Uradnik je govoril vljudno, toda v njegovem glasu je bilo nekaj, kar ni dopuščalo nikakršnega ugovora. Orana se je odločila, da ga bo ubogala.
Napisala je v knjigo svoje ime, toda pristavila je naslov svoje prijateljice Silvije, živeče v Parizu.
Sama pri sebi si je dejala: Takoj bom obvestila Silvijo, da bom dobila na njen naslov neko važno pismo. Shrani naj ga zame, ne da bi o tem kaj povedala mojim staršem.«
*
Silvija, nekdanja Oranina tovarišica v vzgojevališču, se je bila pred kratkim poročila. Orana je upala, da ne bo povpraševala po vzrokih takšnega skrivanja pošte, toda zmotila se je.
Ko je povedala prijateljici svojo željo, se je mlada žena zvito namuznila: •
»V redu, draga moja, poslala tl bom dopisnico, takoj ko bo pismo prispelo. Ponj boš prišla sama, kaj ne?«
»Hvala, Silvija, prišla bom, koj ko bom dobila dopisnico. Prosim te pa, nikomur ne omenjaj tega najinega dogovora.«
»Pst!« je zašepetala Silvija. »Name se lahko zaneseš. Toda, ljuba moja, nikar ne dovoli, da bi tl kakšen vsiljivec zmešal glavo.«
Mlada žena je zardela do ušes. Ni prezrla tihega očitka v prijateljičinih besedah.
»Prisegam tl, da to ni ljubezensko pismo,« je živahno vzkliknila. Na obrazu svoje prijateljice je opazila, da Silvija težko verjame tem besedam. Bila je pa dovolj taktna, da je zasukala pogovor na druge, manj pereče zadeve.
XVIII
Minili so trije tedni, dolgi tedni negotovosti in čakanja. Odgovora ni bilo. To odlašanje je zbudilo V možganih mlade žene nova ugibanja in nove upe. Lepega dne je Pft naposled le prišla Silvljina dopisnica, z nekaj nepomembnimi vrsticami; med njimi je pa mlada žena lahko razbrala, da jo pri prijateljici čaka tolikanj pričakovano pi' smo.
Maj je bilo treba najti samo še vzrok, da bi lahko odpotovala V Pariz. Njen oče, precej nezaupeh in strog gospod, ni bil nič kaj zadovoljen s pogostimi izleti svoje hčerke. Toda Orana ga je znal* prepričati, da pač ni nič nespodobnega, če se polnoletno dekle sem in tja odpelje v Pariz na čajank® ali h kakšni premieri, posebno, c® ima spodobno družbo.
V,
andeja, ti mala a klena deželica na zahodnem Francoskem, pol manjša od Slovenije; soseda tolikanj večje in slavnejše Bretanje —
— In v tebi skromno obmorsko mestece Saint Vincent sur Jard, tako neznatno, da se Laroussu niti vredno ni zdelo, sprejeti ga v priročni besednjak;
Vandeja, ti domovina tistega francoskega plemstva in duhovščine, ki sta najdalje kljubovali veliki revoluciji — pa hkrati mati moža, ki mu je bilo vse življenje en sam boj proti krivici in nasilstvu;
Vandeja, ti poslednje domovanje največjega Francoza po Napoleonu:
Danes, ena in dvajset let po veliki vojni, danes šele se oči vesoljne Francije upirajo vate in v tvoje neznatno mestece ob morju, tja, kjer je za zmerom našel mir tvoj večno nemirni otrok;
Danes, deset let po njegovi smrti, danes šele ti ves svet priznava, da se je iz tebe rodil edini sin mučeniške Evrope, ki je videl v bodočnost:
GEORGES CLEMENCEAU.
P
red vojno
»Kadar koli zaslišim marseljezo, vselej mislim na Clemenceauja. Ta človek je zame vtelešena Francija.«
Tako je pred tremi leti napisal za uvod svojega članka o Tigru njegov dobri prijatelj Winston Churchill, minister vojne mornarice v sedanji britanski vladi.
Georges Clemenceau se je rodil 28. teptembra 1841. v Vandeji kot sin nekega nantskega zdravnika, velikega republikanca in še večjega poštenjaka. Njegova mati je bila skromna in dobra ženica in Georges jo je oboževal kakor svetnico. Kljub svoji zunanji rezkosti in odurnosti. Ta rezkost se je začela kazati, ko je bil Georges še otrok. Tako beremo o llletnem Clemenceauju tole anekdoto:
Nekega večera se je Georges učil zraven svoje matere. Na mizi je brlela petrolejka in se kadila. Petrolejski smrad je začel postajati neznosen. Zato je Madame Clemenceau malo odvila stenj. A kaj, ko se je zdaj premalo videlo! Madame Clemenceau je stenj spet privila. Začelo se je vnovič kaditi. Potrpežljivo Je madame Clemenceau stenj spet odvila. In tako dalje. Dokler se ji ni zazdelo, da ne bo tako nikamor prišla.
»Le kaj naj storim?« je tedaj krotko vzdihnila mlada mati, »kaj naj ftorim, da se ne bo več kadilo?«
Clemenceau je vstal, prijel svetilko in jo vrgel skozi okno. Mati ni rekla niti besedice; odšla je iz sobe, « ne tistikrat ne nikoli pozneje ni •inu ničesar očitala zastran te svetilke.
Študent in založnik
Kakor oče, si je tudi sin izbral ta svoj poklic zdravništvo. Samo da je sin sicer diplomiral iz te vede, toda zdravniškega poklica ni nikoli opravljal.
Ko je mladi Clemenceau prišel študirat v Pariz, je začel z več prijatelji izdajati časopis Le Travall (Delo), list, ki »izide kadar more«; tako se je namreč bralo pod naslovno glavo. Programski članek v 1. številki je napisal glavni urednik sam, t j. Georges Clemenceau. Iz članka se nam kljub pomanjkanju prostora, odmerjenega za naš članek, zdi vredno citirati sklepna dva stavka, posebno mačilna za jedrnatost Clemenceauje-vega sloga, čeprav je pisec štel takrat šele 20 let:
»... Bralec, ki se ti zdimo visokoleteči in drzni, nas boš morda vpra-ial, kdo smo, odkod prihajamo, kam gremo. Odgovoril ti bom, da hočemo predvsem biti mladi in se kot takšni uveljaviti: da prihajamo od ondod, od koder tudi ti prihajaš, to se pravi, iz preteklosti: in da gremo tja, kamor greš tudi ti, v bodočnost, polni upanja in ne meneč se za sedanjost.«
Kljub vsem tem lepim programom je seveda tudi Travail delil usodo takšnih mladostnih časopisov: učakal Je samo devet številk.
Panama ... Dreyfus ...
V zadnji četrtini devetnajstega stoletja so se afere na Francoskem kar vrstile. Štiri med njimi so bile posebno škandalozne: afera zeta pre-zidenta Grevyja (mož )e prodajal državna odlikovanja)) potem afera
Georges Clemenceau
Ob 10 letnici smrti moža, ki je odločil svetovno vojno i korist zaveznikov
generalskega politikastra Boulanger-ja, afera, ki bi bila skoraj republiko razbila; in naposled panamski škandal in Dreyfusova afera.
Georges Clemenceau je bil po končanih medicinskih študijah odšel na Angleško in potem v Ameriko: vrnil se je ob izbruhu prusko-francoske vojne. 2e takrat je bil poznejši »oče zmage« odločen, vztrajati v vojni do konca, do zmage. Toda razmere so bile takrat drugačne in tedanji Clemenceau še ni imel tiste besede kakor 36 let pozneje...
Toliko večjo besedo si je pa lastil po končani vojni v boju s korupcijo in politično pokvarjenostjo takratne francoske družbe. Kot poslanec in kot žurnalist Clemenceau ni poznal milosti. Strmoglavil je toliko ministrstev in onemogočil toliko politikov, da se ga je prijel vzdevek »tom-beur de ministres« (mož, ki strmoglavlja vlade).
Zato ni čudno, da si je nakopal celo tropo smrtnih sovražnikov. Hoteli so se krvavo maščevati nad njim in ga za zmerom onemogočiti v politiki. Podtaknili so mu sokrivdo pri panamskem škandalu. Zaman. Ne samo da mu niso mogli ničesar dokazati; tudi njegovo zasebno življenje je bilo tako neoporečno in njegove denarne razmere vse do smrti tako skromne, da se je sleherni sum samlzpodbil.
Se strahotneje so ga napadali, ko se je upal podrezati v Dreyfusovo afero.
Takrat je bil nekajkrat celo v življenjski nevarnosti, ko ga je napadla nahujskana poulična drhal. Saj je bilo pa tudi res višek blaznosti in smelosti, da gre drezat v takšno sršenje gnezdo. S cerkvijo je bil tako že navzkriž — Clemenceau je zastopal načelo, da se duhovniki nimajo vtikati v politiko — parlamentarci in boljša družba so ga sovražili, ker so se ga bali, prav tako tudi zastopniki velefinance in tiska. In zdaj gre in napade najsvetejše, kar premore Francija: armadol
Dejansko seveda ni napadel armade, ampak samo njene gnile vrhove, njene korumpirane generale. A najlepše je bilo pri vsej stvari to, da ni Clemenceau čutil za Dreyfusa nič drugega kakor prezir. »Ta človek se mi zdi kakor kakšen špecerist,« je rekel o njem. In vendar se je bil za. il Ker je bil prepričan o njegovi nedolžnosti.
Kakšen je bil konec te afere, vsi vemo. Dreyfusa sta rešila samo Zola in Clemenceau: manj znano pa utegne biti, da znamenitemu Zolajevemu pismu na predsednika republike, ki je izšlo pod nepozabnim naslovom »J'accuse!« (Obtožujem) v Cle-menceaujevem listu Aurore, ni napisal senzacionalnega naslova Zola, ampak Clemenceau.
Prvič v vladi
V marcu 1906. Je Clemenceau stopil v vlado. Toda ni se sam ponujal kakor drugi; predsednik vlade Sar-rien ga je osebno povabil v kabinet. O tem kroži, tale anekdota:
Stari ministrski predsednik SaTrien j« poklical Clemenceauja k sebi, da se z njim pogovori, ali bi stopil v njegovo vlado. Clemenceau le prišel; Sarrien mu je ponudil stol.
»S čim naj vam postrežem?« ga Je vljudno vprašal, misleč na okrepčilo.
»Z notranjim,« je odgovoril Clemenceau, misleč na resor.
To je rekel s tako določnim glasom, da je Sarrienu kar sapo zaprlo.
Tako je Clemenceau prvič postal minister.
Pol leta neto je bil že ministrski predsednik. In njegova vlada je bila ena izmed najdolgotrajnejših v tretji republiki: trajala je dve leti in devet mesecev, do julija 1909.
»Angleži so se umikali v Flandriji, ruska vojska je bila v razkroju, Italijani na koncu svojih moči. Na pomoč Američanov se takrat še nismo mogli zanašati. Sovražnik je pa postajal čedalje drznejši, kakor bi bil neranljiv.
»Takrat, ko ni bilo nikogar več, da reši Francijo in svet, takrat se je Francija spomnila Clemenceauja.«
»Je lais la guerre,« je bilo Clemen-ceaujevo geslo v svetovni vojni. •Je fais la guerre, je veux laire la guerre, je lerai la guerre.« (Vojskujem se. hočem se vojskovati, vojskoval se bom.)
To geslo so bile v dejanje prenese-
Georges Clemenceau nekaj tednov pied smrtjo
manjkanje rere v zmago). Clemenceau ni poznal usmiljenja: kdor Je bil osumljen, da širi malodušje, je moral računati z najhujšim, naj je bil že navaden občan ali pa minister. Poslanca Malvy in Caillaux (sedanji predsednik senatnega finančnega odbora) sta si komaj, komaj rešila glavo — čeprav sta bila vrhu vsega še radikala, to se pravi, Clemenceaujeva strankarska tovariša.
Okrog Clemenceauja se je takrat širila groza. Toda kdor ni imel masla na glavi, se mu ni bilo treba ničesar bati.
»Ali veste, zakaj mi pravijo Tiger?« je nekoč Clemenceau vprašal nekega obiskovalca. »Zato, ker me včasih prime, da se mi ne dž govoriti, česar ne mislim o ljudeh, in jim povem, kar mislim.«
Volja do zmage
Pred svojim porazom so se Nemci zdeli nepremagljivi A tudi Clemenceau se je zdel nepremagljiv.
»V svojem uradu v ministrstvu,« pripoveduje Churchill, »je rekel pred menoj besede, ki jih je pozneje ponovil v parlamentu: ,Če piidejo Nemci v Pariz, se bom bil za Parizom. Ce pridejo v Bordeaux, se bom bil za Bordeauxom. Ce pro-dro do Pirenejev, se bom bil za Pireneji."
»Ves svet je vedel, da tq niso prazne besede. Ce bi bili Nemci spremenili Pariz v kup razvalin kakor Arras in Ypres, to ne bi bilo omajalo Clemenceaujevega sklepa. Odločen je bil, boriti se do zmage... ali pa do popolnega pogina.
»Srečen tisti narod, ki najde v kritičnih dneh takšnega diktatorja!«
(Churchill, Parls-solr, dne 28. novembra 1936.)
ne besede, ki jih je Clemenceau izrekel 1. 1913. (objavljene v takratnem Oeuvru):
Človek mora vedeli, kaj hoče. Kadar hoče, mora imeti pogum, to povedati,- kadar pove, mora imeti pogum, to storiti.
Boj proti matodušnemu zaledju
Clemenceau je bil diktator. Toda kljub svoji robatosti diktator čislo drugačne vrste, kakor jih pozna zgodovina današnjega veka. Diktator, ki je to postal s pristankom parlamenta. Ko je prevzel vlado, je na seji vojnega odbora poslanske zbornice takole začel svoje poročilo:
»Gospodje, nečesa ne pričakujte od mene: laži. Ce me boste vprašali, vam ne bom mogel prikriti resnico. Zato vas prosim, če se vam zdi kakšno vprašanje kočljivo, da mi ga rajši ne zadaste «
V dobi defetizma takšna izjava ni bila nerazumljiva.
Poleg intrig in vojaških uporov je namreč takrat posebno cvetel defetizem. (Beseda izvira od dčlaite = poraz, in pomeni malodušnost in po-
ed vojno
Vse do leta 1917. Clemenceau ni bil Clemenceau. Dotlej ie bil samo goreč, a robat patriot, in strah In tre pet svojih nasprotnikov. V Clemen ceauja, kakršnega pozna povojni rod in kakršen je šel v zgodovino. Je zrasel šele v kritičnih dneh 1. 1917 »Vsi francoski generali so bili ta krat diskreditirani, ker so se bili vsi njihovi načrti izjalovili,« piše Win-ston Churchill, eden izmed redkih še živečih, ki ima pravico zapisati tolikanj uničujoče besede. »Pariz je postal leglo intrig. Na fronti so se vojaki upirali...
/V
t
Kljub visoki slarosli je Clemenceau pogosto odšel na fronto. Poilusi go bili edino, kar mu je bilo drago na sveiu razen domovina, a tudi vojaki so njega ljubili in spoštovali kakor lastnega očeta.
Kdaj Je Nemčija vojno izgubila
»Tisti dan, ko je Poincarč izročil vlado Clemenceauju v roke,« je zapisal Ludendorff v svojih spominih, »tisti-dan ie Nemčija izgubila vojno.«
To je bilo 17. novembra 1917. Toda Ludendorffova beseda ni čisto točna. Ta dan se je šele začela pisati usoda Viljemove Nemčije; vojno je pa Nemčija izgubila dne 26. marca 1918. Tisti dan je namreč Clemenceau prodrl s svojo idejo, da morajo zavezniške vojske imeti enotno vrhovno poveljstvo, in da je za to mesto poklican edino general Foch.
Clemenceau je bil ateist; Foch je hodil vsak dan k maši; njegov brat ■ e bn jezuit. Kljub temu je Tiger izbral ravno njega za generalisima. Zato ker je bil prav tako kakor on fanatik zmage; ker je prav tako kakor on vedel, da Francija mora zmagati.
26. marec 1918. je bil drugi najlepši dan v Clemenceaujevem življenju. Ta dan je Clemenceau zmagal nad Angleži in dosegel od njih pristanek na enotno vrhovno poveljstvo. Ce pomislimo, da je boj za to trajal od julija 1914., torej samo 8 mesecev manj kakor svetovna vojna, bomo Clemenceauja razumeli...
17. november 1917. in 26. marec 1918. sta pomagala ustvariti 11. november 1918.: najlepši dan v Clemen-ceauievem življenju, dan zmage nad Nemci, dan maščevanja za leto 1871.
vojni
Z dobljeno vojno jame Clemenceaujeva zvezda ugašati. Cim dalje so se odmikali čudoviti dan 11. novembra in dnevi zmagoslavja, tem bolj ie heroj v Clemenceauju bledel in se umikal človeku. Za to so že politiki poskrbeli. Diktator jim je bil potreben samo dotlej, dokler je bila domovina v nevarnosti; potlej so mu dali lepo ime Le Pšre la Vietoire (Oče zmage), mu Izglasovali v parlamentu priznanje, da si je pridobil zasluge za domovino — in zadeva je bila urejena.
Toda to je bilo malo pozneje. Zdaj je šlo še za to, da se organizira mir.
Neštetokrat smo brali, da je versajski mir Clemenceaujevo delo. Tragika i Clemenceauja i versajskega miru je v tem, da to ni res. Versajski mir je bil kompromis med Clemenceaujem na eni in Lloydom Geor-gem in VVilsonom na drugi strani, tn kakor vsak kompromis, tudi ta ni bil dober. Pravi možnosti sta bili po sodbi zgodovinarjev samo dve: ali dati Nemčiji spodoben in pošten mir po Wilsonovih M točkah — ali jo pa
tako zmrviti, da ti nikdar več ne bi opomogla. Drugo misel je zastopal Clemenceau, a ni prodrl; ne samo pri Angležih in Američanih ne, celo vseh Francozov ni imel na svoji strani.
Clemenceau se ni bal Lioyda Georgea; bal se je Wilsona, čeprav ga je preziral.
»Kadar sem sam z Lloydom Geor-gem,« je priznal aprila 1919. nekemu uglednemu francoskemu žurnalistu, »ga vselej spravim na svojo stran. Ko se pa sestanemo na sejo, se vselej pridruži VVilsonu.«
»Zakaj se pa z VVilsonom ne pogovorite?« ga je vprašal časnikar.
Tiger je planil pokonci.
»Z VVilsonom! Z VVilsonom naj se pogovoriml Mar mislite, da je to mogoče? Kako naj govorim s človekom, ki si domišlja, da je on v zadnjih 2000 letih edina oseba, ki more prinesti mir na zemljo. Saj misli, da je Mesija!«
Clemenceau tudi v VVilsonov idealizem ni verjel.
»VVilson pa idealist! Ne, in ne! Idealist je človek, ki sezida socialno zgradbo po svojem idealu. A VVilson je praktičen človek, ki najprej zase ztfiadi čedno in prostorno hišo s trdnim temeljem, ko je dograjena, pa zasadi na vrh strehe svoj ideal — kakor pritrde zidarji svojo zastavo na sleme.
»VVilson je tisti, ki se zavzema za Nemce. Pod pretvezo, da nam ie pomagal, ko smo bili v stiski, hoče zdaj pomagati Nemčiji, ker ;e zdaj ona v sliski. Njej manjka za življenje 80n/o, nam pa 30%. In VVilson nam pravi: .Delite z Nemci teh 30°/o, ki sem vam jih dal med vojno.'«
Nehvaležnost Je plačilo sveta
Leta 1920. je potekel Poincarčjev mandat in treba je bilo iti na nove predsedniške volitve. Clemenceau ni mislil kandidirati: odločil se je šele na prigovarjanje svojih parlamentarnih »prijateljev«. Pozneje se je pokazalo, da so ga »prijatelji« nalašč izigrali. Hoteli so ga ponižati, ker jim je bil postal prevelik.
Tiger je pogorel. Zmagal je nepomembni Paul Deschanel, mož, ki je devet mesecev nato po nesreči ali nerodnosti padel Iz vlaka, da se mu je zmešalo in je umrl.
Neki velik slikar je ovekovečil te volitve. Slika se imenuje Kongres ne-hvaležnežev in je do Clemenceaujeve smrti visela v njegovi delovni sobi.
Ko je Lloyd George izvedel o Cle-ntenceaujevem porazu, je vkliknll: »To pot so pa Francozi sežgali Jean-no d’Are!«
Da je Clemenceau po tej grenki izkušnji še bolj preziral parlamentarce, je razumljivo. Ta prezir do politikov ie bil v niem globoko vkoreninlen. 2e leta 1909., po prvem padcu svoje vlade, je dejal nekemu prijatelju:
»Dve leti in osem mesecev sem bil predsednik vlade, to ie. nekako 970 dni. V tem času sem spreiel povprečno po deset parlamentarcev na dan. To dž 9700. Verjemite mi: od teh 9700 izvoljencev ni niti eden prišel k meni, da bi govorila o državnih zadevah. Vsem je bilo mar samo lastne koristi.«
Poslednja leta
Po porazu pri predsedniških volitvah se je Tiger vrnil k svojim knjigam in k svojim redkim prijatel)em. Čeprav 801etnik, še zmerom ni maral umreti, a kot filozof se smrti ni bal. Delal je skoraj do poslednjega trenutka. Napisal je razpravi o Demo-stenu in Claudu Monetu, filozofsko delo v 2 zvezkih Au Soir de la Pen-sče in spomine na svetovno vojno Grandeuers el mls&res d'une vietoire.
21. novembra 1929. so se raznesle vesti, da je Clemenceau umrl. Vesti so bile preuranjene. Takrat ga je prvič zares napadlo, in videlo se Je, da mu ni več rešitve. V agoniji je zelo trpel; čeprav je bil do tebe še bolj trd kakor do drugih in je znal bolečine možato prenašati, je ječal in klical svojo mater. V cerkvah so duhovniki molili za moža, ki ni imel vere. Stregla mu je nuna sestra Teo-nesta.
»Nobenega pogreba na državne stroške,« Je narekoval tvojemu odvetniku še tri dni pred smrtjo. »Od-neso naj me v Vandefo in naj me pokopljejo zraven mojega očeta, pokonci kakor njega... Drugače pa, razumete, nočem ne sprevodov ne cvetlic...«
Umrl je 24. novembra 1929. ob 1.45 po 61 urnem smrtnem boju. Ko je njegovo srce zastalo, je ves svet pridržal dih.
Pokopali to ga, kakor Je želel, le pokonci ne. Zemlja je tam skalnata in bi mnogo stalo, če bi hoteli izkopati tako globoko jamo. Mož. ki Je rešil svojo domovino, ni zapustil toliko, da bi bili njegovi potomci mogli utrpeti denar za te stroške...
Citati, anekdote Itd. po knjigah:	Lian
Trclch, VIE ET MORT DE CLEMENCEAU in Aleiandr« Ztvats, HISTOIRE DE LA M RE-PUBLigUE.
V prihodnji Številki:
Clemenceau v anekdotah
»Pozdravljeno, svetlo sonče- I	samo suho	s trn išče j«	bilo okoh	I	okoli majhne, rdeče cvetlice, ki
oel« je rekla, Iztegnila roke |	nje.	|	je rasla zraven nje. »Pozdravi
kvišku in šla nekaj korakov od |	»Pocsdravljeno	bodi,	pozdrav-	|	malo lastovico, če jo boš videla!«
hiše; vdaj so žito že poželi la	IjenoU je	rekla	in ovila roke	Zaihtela je in zajokala.
Ali kava iztreznU
Zmerom In zmerom slišimo, da s* dado kvarne posledice preobilo zaužitega alkohola odstraniti z uživanjem kave.
Ravnatelj zavoda za sodno medicino ca heidelberški univerzi, profesor dr-Miiller, je na osnovi premnogih vestnih poskusov ugotovil, da tole na moS razširjeno naziranje, še zdaleč ne drži.
Pri preskusih so dajali večje količine prav močne kave (40 gr zrn prvovrstne kave so dali na 400 cm’ kropa, in so pustili 15 minut usedati) ljudem, ki so zauživali pivo. Nikoli se ni spremenila količina alkohola v krvi. Pač je pa preskus vselej pokazal, da so poskusne osebe objektivno in subjektivno ugodno občutile vpliv kavo na učinek alkohola. Učinek so opazili 15 do 30 minut po zaužitju kave. Poskusne osebe niso potlej več občutile utrujenosti. Njihova hoja je postala gotovejša, jezik se jim ni več zapletal. Tudi reakcijski čas, to je razdobje med zaznavanjem dogodkov, je postal spet krajši, čeprav še ni bil normalen.
Po zaužitju kave se je pa-pozneje pojavil močan občutek trudnosti in negotovosti, tako da poskusne osebe niso bile več sposobne za nadaljnje poskuse. Z uživanjem kave se človek torej za kratek čas poživi. Pri ljudeh, ki so vajeni kofeina, so opazili precejšnje popuščanje učinka.
Na spiogno je streznjenje vinjenega človeka po zaužitju kave tako kratko-dobno in sledijo mu taki pojavi onemoglosti, da si ne kaže naprtiti odgovornosti, da bi izdajali na primer avtomobilistom dovoljenje za poljubno uživanje alkohola, čeprav s pogojem, da se bodo potem osvežili s skodelico močne kave.
Medtem ko dosežemo s kofeinom res zmanjšanje vinjenosti, se zdi, da nikotin v tobaku učinek alkohola veča.
Nikotin razširi najbrž možganfke celice in odpre pot močnejšemu dotoku krvi, s tem pa seveda povzroči, da se v živčnih celicah pomnoži alkohol. Ako torej h kavi po uživanju alkohola še povrhu kadimo, uničimo do malega ves streznjujoči učinek kave.
Kreda kot zdravilo
Danes vemo, da kreda ni samo pripomoček za šole, temveč da je zemeljski produkt, ki je v njej zemlja v teku stoletij nakopičila svoje sile. Kreda ima posebno lastnost, da obdrži toploto. Zato jo zaradi njene zdravilnosti posebno priporočajo za kopanje. Vsebuje namreč veliko soli in drugih zdravilnih snovi, razen tega ima pa tudi dobre kozmetične lastnosti. Prav taKo povoljno vpliva na žleze z notranjim izločanjem.
Zanimivo je, kako predpisujejo zdravniki kredo. Kopanje v kredasti vodi sme trajati največ 20 minut. Preko tega časa zelo utruja. Prednost kredaste kopeli je v tem, da si jo lahko privoščimo tudi doma. Kreda jo izredno učinkovita tudi pri oblogah, ki jih dajemo na boleča mesta. Posebno ugodna je za vneta kolena. Važno je tudi suho zdravljenje s kredo. V tem primeru kreda povzroči, da se bolno mesto temeljito pregreje in a tem razkroj nevarne klice.
Kreda zdravi tudi revmatizem, ženske bolezni in vnetje živcev. V podobnih primerih je imela kreda uspeh v 62 odstotkih. Zdravljenje s kredo še pospešita obsevanje z žarki in ustrezajoča dieta.
(»Berliner Nachtausgabe«)
Kako dolgo človek vzdrži brez vode?
Na michiganskem vseučilišču je profesor dr. Prederic Coller delal poizkuse, da bi ugotovil, koliko časa človek prav za prav zdrži brez vode.
Ugotovil je, da človek lahko izgubi zaradi žeje največ 6 odstotkov svoje teže. Preko te meje se pa začno pojavljati znaki bolezni. Kdor je torej težak 70 kil, lahko brez nevarnosti za svoj organizem izgubi zaradi žeje 4 kg. To stanje nastopi, če je človek žejen dva do tri dni. Po tem času se začne jezik trdeti, koža se suši in oči upadejo. Tu se začne mučno umiranje od žeje.
Voda izhlapeva iz človeškega telesa skozi kožo in pljuča. Normalen človek potrebuje vsak dan 2000 kubičnih centimetrov vode.
(»Lidove Noviny«, Brno)
Največja pivovarna na svetu
Guiness pivovarna v Dublinu na Irskem je baje največja pivovarna na svetu. Na njeni izplačilni listi ni napisanih nič manj ko 5000 ljudi, z vpo-kojencl vred in nadaljnjim 9000 daje kruh posredno. Od leta 1886., ko se je spremenila v delniško družbo, je plačala več ko 200 milijonov funtov šterlingov davka, samo v letu največjega prometa je plačala 16 milijonov funtov šterlingov davka.
Druga slavna dublinska tovarna je tovarna keksov Jacobs. Ustanovili so jo leta 1851. Zaposluje 3000 delavcev. Njeni izdelki so danes znani po vsem svetu. Kakor Guinessova pivovarna j« tudi Jacobsova tovarna keksov vzoren delodajalec.
(»The Irish Digest«, Dublin)
Zdravlienie z umetno mrzlito
Zdravljenje kroničnih bolezni s pomočjo umetno izzvane vročice je že staro. Sele v času svetovne vojne je pa dunajski profesor Wagner-Jaureg odkril prave posledice umetne vročice, posebno pri paralitikih, ki jih je umetno inficiral z malarijo. Razen malarije je uporabljal tudi vroče kopeli in obkladke ali pa različne kemične preparate. Poleg malarije so po uporabljali tudi injekcije različnih beljakovin. Kmalu se je pa izkazalo, da ljudje tako individualno reagirajo na te injekcije, da občutje zanje ne velja posplošiti. Prav tako ima tudi zdravljenje s pomočjo malarije veliko neugodnih strani: ni zmerom zanesljivo in se ne more uporabiti pri starih ljudeh, ker bi strup malarije preveč obtežil njihove arterije.
V takšnem stanju je bilo zdravljenje s pomočjo umetne vročice, ko sta leta 1931. Keesling in Simpson iz bolnišnice v Daytonu odkrila, da nameščenci kratkovalovnih radijskih postaj dobivajo za časa oddaje vročico. To Je bilo povod, da so poskusili zdraviti sifili-tike v velikem zaboju, kamor so dah kratkovalovno postajo. Pacienti so dobili vročico, včasih močnejšo, včasih jačjo, potili so se izpod pazduhe so Jim pa švigale iskre,, ki jih je izzvala nevidna energija. Pozneje so ta aparat izpopolnili in odtlej pacienti lažje zdržijo v njem.
Danes vemo, da kratki električni valovi izzovejo umetno vročico, ne da bi povečali toploto kože. Tako ostane koža nepoškodovana, ker se ni zgodilo pri prejšnjih metodah zdravljenja.
Po ameriških statistikah so rezultati zdravljenja s pomočjo umetne vročice nenavadno ugodni. Važne uspehe so dosegli posebno pri zdravljenju tabe-sa, skleroze, paralize in otroške paralize. Umetno vročico z izrednimi uspehi uporabljajo tudi pri revmatizmu, pri boleznih krvnega obtoka in pri motnjah v izmeni hrane.
(»Je sais tout«, Pariz.)
Ned spanjem tiovek raste
Zdravniki navadno trdijo, da zdrav spanec podaljšuje človeško življenje. V tem Je nedvomno nekaj resnice. Manj znano je pa, da spanec podaljša tudi človekovo višino.
Po točnih preiskovanjih so ugotovili, da otroke spanec podaljša povprečno za centimeter in pol. To kajpak še ne pomeni, da bi otrok, ki redno spi, vsak dan zrasel za centimeter in pol in da bi venem letu, po tem znanstveno dokazanem dejstvu, zrasel za pet metrov. Podaljšek, ki ga doseže telo med spanjem, se v teku dneva spet izgubi, ker telo pred vsem ovira njegova lastna teža. Znano je, da tudi odrasli ljudje med spanjem zrastejo, in sicer celo za dva in pol centimetra eno noč. To podaljševanje telasa, ki se pravilno ponavlja sleherno noč med spanjem, blagodejno vpliva na človeško zdravje, ker človek tako obnavlja porabljeno moč, ker se mišice sproste in se pritisk telesne teže zmanjša.
Pridobivame umetnega dušika v Nemčiji
Dušik je neobhodno potreben za vsako življenje, ker je najvažnejša sestavina beljakovin. Uživajo ga pa samo rastline, ki ga v svojih stanicah predelajo in ko ljudje in živali uživamo rastline, z njimi sprejmemo vase tudi potrebni dušik. Tu se začne naloga rastlin: namreč da iz zemlje izsesajo dušikove spojine in jih pretvarjajo v beljakovine. Ker pa zemlja vsebuje le malo dušikovih spojin, jih moramo še dodajati v obliki umetnih gnojil. Za njihovo proizvodnjo iz dušika in zraka pod visokim pritiskom in pri visoki temperaturi, s pomočjo energije v obliki premoga ali elektrike, so potrebne zelo velike tovarniške naprave in tudi sam postopek je precej težak > .
Glede na prehranjevalno-političnl in obrambeno-politlčni značaj proizvodnje je nemška kemična industrija do največje mere izpopolnila pridobivanje sintetičnega dušika iz zraka in pri tem iznašla neusahljiv vir za pridobivanje dušika. 8 tem se je Nemčija celo osvobodila uvoza čilskega solitra, iz katerega so poprej pridobivali dušik. Se leta 1913. so pridobivali dušik, s pomočjo Haber-Boscheve metode. Pri tem potrebni zrak kratko in malo črpajo iz atmosfere, V Nemčiji na ta način vsako leto predelajo 650 milijonov kubičnih metrov zraka.
Največja tovarna za pridobivanje dušika je očitno oppavska tovarna, M obsega 500 večjih in manjših zgradb, najbolj komplicirane aparature in kondenzatorje, ogromne naprave za čiščenje in hlajenje plina. Pri tem je zaposlenih presenetljivo majhno število ljudi, ki samo strežejo strojem, dočim se velike reakcije vrše v ceveh in velikih pečeh. Proizvod se pokaže Sele takrat, ko gotovo gnojilo drsi po tekočem traku v velikanske silose.
Nemški kmetje zelo cenijo sintetični dušik pri gnojenju in se ga pridno poslužujejo, kajti z večjo potrošnjo umetnega gnojila se poveča tudi množina pridelka.
Toda Palčica tega ni bila prav nič vesela, ker dolgočasnega krta ni marala.
Bil je tako debel in grd. Vsako jutro, ko je vzšlo son-
ce, in vsak večer, ko je zašlo, se je prikradla k vratom in ko je veter razgrnil klasje, da je videla sinje nebo, je mislila na to, kako svetlo in lepo bi bilo
zunaj, in Iz srca si je želela, da bi spet videla ljubo lastovko; ta se pa ni vrnila; odletela je bila v lepi, zeleni gozd, daleč, daleč, kamor je hrepenelo njeno srce.
Vsak večer ju je obiskal krt in zmerom pripovedoval, da takrat, ko bo konec poletja, sonce ne bo več tako toplo. Zdaj zem-
lja kar gori, kakor kamen je; da, ko bo poletja konec, se bo oženil s Palčico. Kar venomer je govoril o tej poroki.
Ko je zdaj spet prišla jesen, je imela Palčica že vso svojo balo gotovo.
»čez štiri tedne bo poroka!« s rekla poljska miš.
Toda Palčica je le jokala in
dejala, da ne mara dolgočasnega krta za moža. Ne mara ga, za nobeno ceno ne.
I Iraljeslvii palo?
21
22
»Ti prismoda!« je rekla poljska miš. »Ne upiraj se, drugače te bom s svojimi belimi zobmi ugriznila. Saj je krt naj lepši mož, ki si ga moreš misliti! Sama kraljica nima tako črnega žametastega plašča! Kuhinjo in klet ima polno. Bogu se zahvali zanj!«
Zdaj bi morala biti poroka. Krt je že prišel, da bi vzel Palčico; pri njem naj bi stanovala, globoko pod zemljo in nikoli n«
pega sonca, ki ga je pri poljski miši smela gledati vsaj pri vratih! Od sonca, ki je tako lepo grelo...
bo smela priti na toplo sonce, ki ga on ni maral.
Ubogi otrok je bil ves potrt; zdaj naj bi se poslovila od le-
3. nadaljevanj«
Vsi so se zgrozili, ko je gospa »topila v sobo. Bila je oblečena t črno obleko in vdoviška čepica ji Je zakrivala bujne lase. črte na njenem obrazu, še pred nekaj dnevi mehke in pokojne, so bile zdaj trde in ostre. Strahotna bledica je še podčrtala temne obroče okoli vdrtih oči. Sočutno in obžalujoče so vsi navzočni uprli oči vanjo, ko so jo stoje pozdravili, zakaj gospa je bila samo še senca nekdanje cvetoče dame. Oprta na roko svojega sina, je stopila z mirno dostojanstvenostjo bliže in zdelo se je, da dostojanstvenost le še podčrtava njeno žalost. Počasi je sedla na stol in se zahvalila za predsednikov pozdrav z lahnim priklonom.
Predsednik je obžaloval, da jo je moral povabiti, hkratu se ji je pa zahvalil, da se je vabilu, odzvala. Precej nato je začel izpraševanje.
»Mylady, ali nam lahko kar koli Poveste, kar bi utegnilo vsaj malce Pojasniti ta žalostni dogodek in nam Pomagalo, da najdemo krivca?«
»Zal mi je, da moram zanikati to vprašanje. Povedala vam bom Pa vse, kar vem,« je odvrnila tiho, a razločno. »Medtem ko sva sprejemala goste, je služabnik prinesel mojemu možu neko pismo. Ne vem, kdo ga je poslal in kaj je bilo v njem, toda vsebina je bila mojemu možu očitno neprijetna.«
>Ne zamerite vprašanja: kdo je prinesel lordu tisto pismo?«
»Služabnik Neillson.«
Porotniki so se pomembno spogledali. Predsednik si je nekaj zapisal, potlej je pa dal znamenje, da spet posluša.
Lady je pripovedovala, kaj se je tisto noč zgodilo, in vsi so si oddahnili, ko je svoje izpovedbe končala. Glas ji sicer ni drhtel, v očeh se ji ni svetila solza, toda nekaj nenaravnega je zvenelo iz njenega počasnega in brezbarvnega pripovedovanja, iz njene mučne napetosti in njenega prisiljenega miru. Nihče se ne bi bil začudil, če bi se bila zdajci spustila v krčevit jok. Celo predsednik je postal živčen, toda potreboval je še nekaj pojasnil.
»Ali niste tisti večer Neillsona nič več videli, potem ko je prinesel pismo?«
»Ne, nič več.«
»Kako dolgo je že služil vašemu •oprogu?«
»Več ko dvajset let.«
»Ali ni bilo med gospodarjem in alužabnikom nikoli nesoglasij?«
»Kolikor vem, ne.«
»Ali vam je morda znana kakšna okoliščina, ki bi bila utegnila biti vzrok kakšne napetosti med lordom in Neillsonom?«
»Ne.«
»Ali je Neillson varčeval? Morda veste, ali je imel rad denar?«
»To bi skoraj potrdila.«
»Ali je imel lord Alceston tisti večer mnogo denarja v žepu?«
Tu se je prvič malce zganila in pobesila oči.
»Da, zdi se mi, da je imel lepe denarje v listnici,« je zamišljeno odgovorila, »še sama sem ga bila spomnila, da je začetek novega četrtletja in da je treba ob tem roku plačati dospele račune. Popoldne mi je res tudi povedal, da Je bil v banki dvignil denar.«
»Kolikšno vsoto je utegnil dvigniti?«
»Kakšnih šest do osem tisoč funtov nemara.«
»Kje je imel lord Alceston tekoči račun?«
»V banki Coutts & Co.«
Predsednik si je brž nekaj za-pdsal, potlej je pa dejal, da gospe ne bo več mučil z vprašanji. Odšla )e te sobe spet oprta na sinovo roko. V predsobju je mladi lord sbstal In pogledal mater.
»Mati, prav tako gotovo veš kakor jaz, da Neillson ni bil zmožen takšnega zavrženega dejanja. Zakaj ai vse to povedala?«
»Ker me niso vprašali po mojem mnenju temveč samo po dejstvih.«
Senca Je zmračila njegovo mladostno lice. Z impulzivnim gibom )e prijel mater za roko ln jo pri-■1111, da mu Je pogledala v oči. Materina nrav mu je zdajci po-atala tuja in nenaravna. Zdelo se mu Je, ko da bi skrivala kakšno tajnost, ki Je nihče ne ve razen nje. Sama sebe je trapila, a le ■akaj?
»Mati, več veš. kakor priznavaš! Saka] vsaj meni ne zaupaš? Motam, vse moram vedeti.« Govoril Je po tihem ln razburjeno.
Ni mu odgovorila, čeprav so se njene ustnice premikale. Ko JI je pa pogledal v oči, jo Je brž prestregel z obema rokama, zakaj omedlela je.
5.	POGLAVJE Obtožba zoper Neillsona
Prihodnja priča je bil zdravnik. Izjavil je, da je morilec prerezal lordu glavno žilo na vratu. Strahotni urez je mogel izvršiti le z nenavadno ostrim rezilom, in sam morilec je moral biti od sile mo-
MRTVA NEZNANKA
aiRHiaai*aBRiL_ _____ -■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
y;«AV KRIMINALNI ROMAN * ANGLEŠKI NAPISAL E. PHILLIPS OPPENHEIM
čan človek. Praske na licih so seveda sledovi morilčevega prijema.
Predsednik je zdravniku zadal le malo vprašanj.
»Ah bi si bil pokojnik lahko sam prizadejal rano, ki ste nam jo pravkar popisali?«
»Ni verjetno. Ako bi bila rana samo še dva centimetra daljša, bi si upal trditi, da bi bilo kaj takšnega celo fizično nemogoče.«
»Koliko časa je bil lord že mrtev, preden ste vi prišli?«
»Težko da več kakor tri ure.«
»Ali ste opazili nered ali kaj podobnega v sobi, nekaj pač, iz česar bi lahko sklepali, da se je lord voril z napadalcem?«
»Ne. Po mojem se je morilec priplazil od zadaj k lordovemu stolu in mu z roko zamašil usta. O tem pričajo praske na licih. Potlej mu je najbrže sunkovito potegnil glavo vznak in mu prerezal grlo.«
Skoraj vsi navzočni so se ob tem popisu umora zdrznili od groze.
Ko so poklicali Jamesa Armisto-na, poslednjo in najvažnejšo pričo, se je vrnil spet lord Clanavon in sedel na prejšnji prostor. Vneto je sledil vsaki besedi detektiva s Scotland-Yarda, zakaj zavedal se je, da je razkrinkanje morilca odvisno zlasti od sposobnosti tega moža.
»Govoril sem prav ta lir at s stražnikom Choppingom na vogalu Da-vies-Streeta,« je povzel Armiston po vljudnostnem priklonu. »Kmalu po sedmih je pribežal k nama neki razburjen mož in midva sva naposled iz njegovih nezveznih besed povzela, da se Je v hiši njegove gospode zgodil umor, in da je prav zdaj na poti po policijskega uradnika. Midva sva ga takoj spremila. Odpeljal naju je v knjižnico. Lord Alceston je sedel na stolu, kakor je opisala prejšnja priča. Samo zdravnik in Rogers sta bila z nama v sobi. Zaklenil sem vrata in pregledal sobo, medtem ko je zdravnik preiskoval mrliča. Najprej sem našel nezaklenjena skrivnostna vrata in med temi vrati in mrličevim stolom sem opazil lahno krvavo sled. Iz tega sem sklepal, da je tod pobegnil morilec s krvavim nožem v roki. Nekaj ur kasneje je prinesel neki mlekar v Scotland-Yard žepni robec in bodalo. Oboje je bil našel nekaj korakov vstran od hiše na cesti.«
Detektiv je obmolknil, medtem ko so si porotniki podajali bodalo in robec iz roke v roko. Robec je bil ves prepojen s krvjo, bodalo je bilo pa prav čudno oblikovano. Rezilo je bilo malo upognjeno kakor pri kakšnem srpastem indijskem nožu. Kovina je bila pristno jeklo. Rezilo je bilo brušeno z obeh strani in ostro ko britev, držaj pa nenavadno rezljan.
Armiston ni vedel razen teh izpovedb nič novega povedati. Po zaslišanju so stopili gospodje v lordovo knjižnico. Tudi tam niso našli nič posebnega, kvečjemu prepričali so se, kako lahko je bilo izvršiti umor. Kljuka skrivnih vrat se je dala brez glasu odpreti, vrata sama so pa imela na vogalih pritrjene gumijaste odbijače. Debela, mehka preproga na tleh je udušila korak in razdalja med zaslonom pred vrati in lordovim naslonjačem je bila komaj večja ko deset metrov.
Še dve stvari so odkrili. Ključ skrivnih vrat je tičal od zunanje strani; bankovcev, ki jih je omenila lady Alcestonova, pa niso našli ne v lordovem žepu ne v miz-nici. Po tem takom je moral morilec ukrasti denar — in kdo razen Neillsona je utegnil vedeti, da je imel lord tolikšno vsoto v denarnici?
Predsednik in porotniki so se vrnili v jedilnico na posvet. Nekaj minut pozneje so izrekli svojo sodbo: Philip Neillson je obtožen premišljenega umora.
6.	POGLAVJE Marie de Feurget
Čedna mlada dama je stala pred ogledalom in gubala čelo; zdajci se je pa domislila, da bi Ji gube lahko ostale, ln brž se ji je spet razjasnil obraz. Sedla Je na stol in lahen nasmešek ji je zletel okoli ust.
Dolgodlak jazbečar se je počasi dvignil s preproge in se pretegnil, potlej je pa položil sprednje šape na gospodaričina kolena in se ji mahaje z repom zagledal v oči. Brez misli ga je pobožala, toda to ljubkovanje mu je že vlilo toliko poguma, da se je pognal z zadnjima nogama dekletu v naročju In se zadovoljno ugnezdil.
Očitajoče ga je pogledala, kakor bi hotela reči, da si take predrznosti prepove. Toda kužkove ljubeznive in verne oči so jo preprosile. Namesto da bi ga bila spodila, je vzela njegovo glavo v roke in se začela z njim zaupno pogovarjati. Saj je kuža vendar živo bitje, ki se z njim lahko tudi pomeni!
»Tory, neolikano se vedeš. Prav preteto neolikano! Ali mar še ne veš, da mi brez dovoljenja ne smeš skočiti v naročje? No, pa naj bo,« je smehljaje se menila, ko jo je jazbečar z zavestjo krivde v očeh milo pogledal. Ljubeče ga je pobožala po mehkem kožuhu. »No, kar ostani malo pri meni. Škoda, da nisi človek, Tory, da bi me razumel. Zastran mene bi bil lahko samo deklica, in vendar bi imela nekoga, ki bi se z njim lahko pametno porazgovorila. Potlej bi niti pol tako dolgočasno in žalostno ne bilo — zakaj pri nas je res od sile turobno. Ali veš, kaj bi rada? Rada bi, da bi on spet prišel... Tako čeden je bil — in tako možato je zatrl bolečino — ubožec ubogi! Tako rada bi mu bila še povedala, kako se mi je smilil, pa se nisem upala, kaj še: mogla nisem! Komaj sem odprla usta, se že nisem več domislila, kaj sem mu hotela reči. Kaj si je le mislil o meni? Kakšna'neumnica sem se mu zdela, Tory. Ali ti tudi tako misliš? Le to bi rada vedela, kaj si je mislil, ko sem tako na lepem dvignila oči. Kar vem, da je bilo nekaj lepega, ali ne, Tory? Bog
V
Posebno pazite, kai bolnik gkje! Če Vam ie le ml>g«čet dalfc mu za zdravje ln užitek č rn češče nal-boljšo mineralno vodo
ono as rdečimi srci
Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem Imate mnogo koristnih navodil o zdravtu.
Uprava Radenskega zdravilnega kopalUia
SLATINA RADENCI
ve, ali sem bila takrat kaj prikupna? O, saj sem bila oblečena v tisto obleko iz Pariza...«
Obmolknila je in sanjarila tiho dalje. Tory je bil očimo na moč zadovoljen, da je molčala, zakaj zvil se je v klopčič in zadremal. Ko je pa začel čez nekaj časa smrčati, se je zdajci znašel na tleh. To neubrano žaganje se ni namreč prav nič skladalo z lepimi sanjami njegove gospodarice.
»Cucek!« ga je okrcala.
Tory je bil kajpak užaljen in ji je to pokazal, zakaj obrnil ji je hrbet, odšel na drugo stran sobe in legel na svojo blazino.
Medtem se je Marie de Feurget spet predala svojim sanjam, čudno, da je tako slučajen pogovor s tujcem tako vplival nanjo. Toda bila je šele osemnajst let stara in prišla je bila šele iz nekega francoskega penziona ta. Tam ji je dotlej teklo življenje. Počitnic ni imela nikoli, obiskovati ni smela nobene izmed prijateljskih družin in nikoli ni poznala ne veselja ne razvedrila. A predpisi samostanskega penzionata vendar niso bili tako strogi, da bi se ne bila mlada dekleta med seboj zabavala.
Zdaj je imela kar na lepem sorazmerno mnogo prostega časa, in lcar z grozo je mislila na minula leta.
V njenem razmišljanju Jo Je zmotil oče, ko je stopil t sobo. Prestrašena in začudena ga je pogledala.
»Zakaj si le vstal? To ni prav. Bolezen se ti bo samo poslabšala!«
Stal je blizu vrat in se oprijel stola. Njegov obraz je bil bled in upadel. Na prvi pogled si opazil, da se ne počuti dobro. Temni kolobarji so obkrožali njegove sicer tako živahne oči, in tudi obrit ni bil. Težko je sopel in njegovi prsti so se krčevito oprijemali naslonjala.
»Bolan — bolan sem bil?« je kakor v sanjah mrmral.
»še zmerom si bolan, to vidi vsakdo na prvi pogled. Zakaj si vstal, oče? Kaj bo le zdravnik dejal, ko bo izvedel?« je obupano vzkliknila. Brž je stopila k njemu in ga prisilila, da je sedel. Potlej je zaprla vrata.
»Kakšen dan je danes?« je vprašal.
»Petek je.«
Segel si je z roko na čelo, kakor da bi se hotel s trudom nečesa spomniti.
»Petek? Ali ni prišel neki mlad mož v naše stanovanje?« je negotovo povzel. »Kdaj je to bilo?«
Dehlica je zardela.
»V torek je bilo. In od takrat si že bolan, saj menda veš.«
Globoko je zavzdihnil.
»Mislil sem, da je bilo vse samo sen,« je po tihem odgovoril. »Ne-I kaj strašnega je bilo! — Marie, !daj ml časnik! — Brž ml daj časnik,« je zdajci zakričal z rezkim glasom. »Daj mi časnik, slišiš!«
»Kaj bo s časnikom?« je v strahu vprašala.
»Saj veš, tisti časnik, ki je v njem bral o umoru. Tudi jaz bi rad prebral članek. Daj mi ga vendar!«
Ko mu je prinesla list in pokazala na članek o umoru lorda Al-cestona, je hlastno segel po časniku. Toda oče je obrnil list in je po dolgem iskanju začel brati nekaj drugega. Prestrašena je stala poleg njega in sol?e so ji zalile oči. Kaj se je le zgodilo? Videla je, da se je ves tresel od razburjenja. Na čelo so mu stonile rosne kaplje. Potlej je kar na lepem zakril svoj obraz z rokami in začel globoko ihteti.
»Oh, saj res niso sanje,« je zastokal. »Ne, niso sanje.«
Pokleknila je predenj, prijela ga je za roke, poljubila na čelo in mu ovila roke okoli vratu. Trudila se je na vse preteke, da bi ga potolažila, toda vse je bilo zaman. Zdelo se je. da njenih besed in njenega ljubkovanja še za mar nima. šele ko mu je skušala časnik previdno izviti iz' roke, se je na vso moč uprl in ga je s tresočimi se prsti raztrgal na drobne koščke. Naposled, ko je izprevidela, da ga ne bo mogla umiriti, je sedla na bližnji stol.
In bilo je prav, da je bila potrpežljiva z njim. Ne da bi se le ganila, je presedela dolgo uro v njegovi bližini, dokler ni strastni izbruh njegove bolečine popustil. Hudo ji je postalo pri duši, ko je opazovala očetov obupani in brez-nadni obraz.
»Oče, zgoditi se je moralo nekaj Strašnega,« je jecljaje menila.
»Da, prav imaš. Nekaj strahotnega se je zgodilo,« je odgovoril z votlim glasom.
Potlej je spet dolgo molčal, dokler ni naposled počasi vstal.
»Oditi moram,« je trudno dejal.
»Ne moreš, oče! Še misliti ne smeš na to. še včeraj je zabičil zdravnik, da najmanj še teden dni ne smeš iz postelje.«
»Danes moram zdoma — in sicer pri priči. Pa najsi jutri umrem!«
h
©
»S kakšno zvijate p« vi prav *a prav dobite bencin?«
(Paris-Muli)
Je tiho, vendar odločno pripomnil. »Daj mi plašč, Marie, in klobuk, pa taksi mi pokliči. Preslab sem, da bi šel.«
Se je poskusila, da bi ga odvrnila od njegove odločitve, toda nestrpno se je uprl slehernemu poskusu. žalostna je stopila ven, da mu prinese zaželeno.
»Povej mi vsaj, kaj se je zgodilo,« Je poprosila, ko se je vrnila v sobo. »Ako je tebe tako hudo zadelo, zadene tudi mene. Saj sem ti vendar hči.«
»Morda boš še izvedela, toda zdaj ne. Ne morem ti pripovedovati, preslab sem še. In zdaj so mi potrebne vse moči, da... Ali je avto že pred vežo?«
»Takoj bo tu. Saj te bom smela spremiti? Nisi še dovolj krepak, da bi sam hodil.«
»Kaj, spremila bi me rada?« Drget ga je spreletel kakor da bi mu bila ta misel strah vlila.
Na cesti je zatrobil šofer.
»Spremi me dol, omotičen sem.«
In pošteno je potreboval njeno pomoč. Ves izčrpan se je privlekel do voza in se sesedel v kot. Tako je bil izmučen, da še šoferju ni mogel povedati, kam naj ga popelje. Marie je stala ob avtomobilu in držala očeta za roko. Ko si je spet malce opomogel, je nejevoljno mahnil z roko.
»Brž steci nazaj, Marie. Spet mi je bolje. Pusti me samega, prosim te!«
Odšla je vsa objokana.
šofer je postal nestrpen.
»Kam naj peljem?« je robato vprašal.
Gospod de Feurget je pogledal na košček časniškega papirja, ki ga je stiskal v roki.
»V gostilno ,Pri vzhajajočem soncu* na Brown-Streetu. Pa brž!«
7.	POGLAVJE Mrtva neznanka
Skoraj ob istem času kakor na Grosvenor-Squaru so tudi v gostilni ,Pri vzhajajočem soncu' imeli mrliški ogled neznanke, ki so jo našli umorjeno v njeni sobi.
Sosedje so se živo zanimali za zadevo. Pokojnice ni v soseščini nihče poznal. Toda na vse, ki so za življenja prišli v stik ali ki so kdaj koli z njo govorili, Je napravila globok vtis. Marsikaksno zgodbo so si pripovedovali o njej, in nekateri so si prišepetavali eel6 prav skrivnostne reči. Zmerom in zmerom so podčrtavali dejstvo, da ni spadala med ljudi tega okraja.
Porotniki so prihajali posamič po umazanih ulicah in so se morah prerivati skozi vse prej ko simpatično gnečo mož in zen&, ki so oblegali gostilno. Merili so gospodo z zavidljivimi pogledi, in porotniki so si domišljali, da so nenavadno važni, ker so prav oni izbrani, da bodo razsojali in sodili o tem žalostnem umoru. Zvečine so bili porotniki mali trgovci iz soseščine.
Ko so se že vsi zbrali v gostilniški sobi. je naposled vstopil še predsednik in se je opravičil, da se je malo zakasnil. Porotniki so sprejeli njegovo opravičilo z mrkim molkom. Predsednik je sedel na častno mesto za mizo in si je oddahnil, preden je predlagal, naj si ogledajo najprej mrliča. Hkratu je prioomnil, da se policiji doslej še vedno ni posrečilo ugotoviti, kdo je pokojnica.
Vsi nazočni so brez ugovora sprejeli predlog. Policijski uradnik, ki je dotlej preiskoval tragični dogodek, je vodil porotnike po škripajočih stopnicah v prvo nadstropje, v lepo in čisto sobo sicer, vendar skromno opremljeno. Sredi sobe je stala preprosta lesena postelja, in pod skrbno razgrnjeno odejo si zaslutil obrise človeškega telesa. Predsednik je previdno odgrnil rjuho. Prikazal se je pokojničin obraz.
Trde može, stoječe okoli postelje. Je obšlo spoštovanje, ko so uzrli mirno in pokojno lice lepe neznanke. Podzavestno so bili namreč vsi prepričani, da bodo uzrli star, grd in izživljen obraz.
V pokojničine goste, svetle lase Je bila le tu pa tam vpletena sre-brnkasta nitka, in na čelu skorajda ni bilo opaziti nobene gube. Fir>o sklesan profil in trdna usta so se zdeli tem ljudem nenavadno plemeniti.
»To je prava dama,« Je po tihem menil neki porotnik.
Vsi drugi so mu pritrdili, in namesto da bi sl bili pokojnico le bežno ogledali, so ostali še v sobi, kakor da bi jim bilo nerodno oditi. Nekdo je molče pokazal na poročni prstan, ki ga je imela pokojnica na desnici. Ko so naposled le odšli, so se po tihem pomenkovali med seboj, predsednik Je pa zamišljeno gledal predse.
»Ali ste vse storili, da bi dognali, kdo je pokojnica?« Je vprašal policijskega seržana, ki Je bil prevzel afero.
»Vse smo poskusili .— zaman. Sicer bi pa rad nekaj govoril s vami.«
i. nadaljevanj«
To je bila za nas neznansko važna novica! Posrečilo se mi je nekaj dni nato fotografirati takšno menico; poslal sem fotografijo v Berlin in natanko brzojavil, kaj sem izvedel.
Toda v Berlinu sl niso belili glave zaradi tega nad vse važnega sporočila. Nemški poslanik v Rimu, knez Btilow je namreč pošiljal v našo prestolnico prav optimistična poročila, ki so si bila edina v tem, da bo Italija še nadalje ostala nevtralna. In v Berlinu so mu sveto verjeli.
Mene je pa ta novica spodbudila, da sem se odločil z novo silo oprijeti se dane naloge. Cas je že bil, da res kaj storimo proti izvozu ameriškega streliva in orožja našim sovražnikom v Evropi. Ce se bo antanti pridružila še Italija, pomeni to, da bodo tudi italijanski topovi bljuvali na nas ameriške krogle...
Zdaj je minil čas, ko sem tekal od ene smodnišnice do druge in spoznaval, da ameriška vojna industrija izdela toliko orožja, da ga Nemčija nikakor ne bi mogla vsega sama pokupiti. Treba je bilo napeti vse sile, da preprečim dovoz tega orožja v Evropo, po vsaki ceni. Toda opore nisem imel ne v kapitanu Boy-Edu ne v Papnu, še manj pa v Berlinu. Treba je bilo poiskati novih, zanesljivejših zvez.
Dvojno življenje v Newyorku
Razmere so me prisilile, da sem pričel živeti pravo pravcato dvojno življenje. Zvečer se je moj pravi »jaz« sprehajal v smokingu in oškrobljenem ovratniku po elegantnih restavracijah, barih in zabaviščih, dopoldne sem se pa kot nepomemben pristaniški delavec potikal jx) newyorškem pristanišču.
Bilo je potrebno, da sem se pojavil v Newyorku pod svojim pravim imenom. kajti če bi si bil prisvojil kakšno izmišljeno ime, bi angleški agentje, ki so me zanesljivo že izvohali, takoj vedeli, da sem prišel s kakšnim posebnim namenom. Ker torej nisem skrival svojega imena, so mogli misliti, da sem prišel v Združene države po trgovskem opravku ali s kakšnim mirovnim poslanstvom.
Nekoč sem se kot »pravi« Rintelen celo udeležil nekega zborovanja, ki ga je priredil Centry Club, veleugleden newyorški znanstveni krožek. Tisti večer je govoril neki Nemcem nenaklonjen profesor. Ko je dejal, da so Nem-ri zažgali katedralo v Louvainu v Belgiji, sem se oglasil jaz in povedal, da to m res in da sem še pred dobrim mesecem videl slavno katedralo v vse] njeni lepoti. Hotel sem tako pomagati svoji domovini in zabrisati mučni vtis, ki so ga nekatera vojna dejanja mojih roiakov naredila na Američane.
Podnevi sem se oblačil v preproste, včasih kar zanemarjene obleke in navadno šel v pristanišče, kjer sem pohajkoval po pomolih in si ogledoval angleške, francoske in ruske ladje, čakajoče na dragoceni tovor — orožje in razstrelivo. Videl sem, kako so naposled te ladje natovorili, kako so se odtrgale od pomola in odplule proti zahodu... Gledal sem za njimi, dokler se niso izgubile na obzorju; želel sem jim, da bi se potopile s tovorom vred tam, kjer je ocean najgloblji...
Prave ljudi na pravo mesto!
Opazovanje teh ladij, ki so stalno plule v Evropo je samo še podkrepil* mojo odločitev. Vedel sem pa, da se morem zadeve lotiti, samo če imam v oporo nekaj zanesljivih pomagačev, ki bodo točno izvrševali načrt, ki sem ga zasnoval v domovini. Treba je bilo najti prave ljudi.
Opazoval sem življenje in vrvenje po pomolih, in kaj kmalu sem ugotovil, da zahaja v pristanišče mnoge nemških kapitanov, častnikov in mornarjev s tistih nemških trgovskih ladij, ki so morale ostati v nevryorškem pristanišču ali pa odpluti v Evropo in tvegati, da jih Angleži na odprtem morju zajamejo.
Opazil sem tudi, da so pristaniški delavci po večini Irci, torej zastopniki naroda, ki je bil Angležem in zaveznikom tisti čas vse prej kakor naklonjen. Ti irski priseljenci so že večkrat ponudili svojo pomoč nemškim agentom v Ameriki Kako naj pridem v stik s temi ljudmi?
tel sem k nemškemu generalnemu konzulu Falckeju, izvrstnemu človeku ■ mnogimi izkušnjami in dobro podkovanemu o vseh mogočih zadevah. Falcke mi pa ni mogel dosti pomagati, ker je bil bolan in se je mislil vrniti v Nemčijo Priporočil mi je zdravnika Alberta. Tega je poslal Berlin v Združene države, da je kupoval za Nemčijo živila in surovine in jih na nevtralnih ladjah prevažal na Holandsko ali v skandinavske države, od ondod pa v Nemčijo. Ta zdravnik Albert Je bil eden tistih zaupnih ljudi, ki sem jih določil za svoje sodelavce.
Generalni konzul Falcke ml Je priporočil tudi uradnika na konzulatu Hossenfelderja, svojo desno roko. Hos-senfelder je bil ves vnet za moj načrt, čeprav še ni dozorel, da bi ga uresničili.
Vohunske avanture kapitana Rintelena
i/ letiU im
Iz spominov takratnega šefa nemškega vohunstva
Prav za prav bi se bil moral najprej obrniti do von Papna, našega vojaškega atašeja; mož je bil med tem časom dobil od našega vojnega ministrstva nalog, naj mi razloži svoje načrte. Toda kamor koli sem se obrnil, povsod sem slišal toliko neverjetnih zgodbic o njegovi nezmožnosti, da sem se kar bal sodelovanja z njim.
Von Papen se je hotel kar takoj proslaviti s sabotažo velikega sloga. Poznal je nekega mornarja, gorečega nemškega patriota, po imenu Werner-ja Horna. Pregovoril ga je, naj požene v zrak most, ki veže Kanado in Združene države. Dal je fantu vojaško kokardo, rekoč, naj si jo prišije na čepico, češ da bo tako postal nemški vojak in da bodo morale oblasti v primeru neuspeha ravnati z njim kakor z vojaškim ujetnikom in ne kakor z atentatorjem. Agentje ameriške proti-vohunske službe so Horna razkrinkali, še preden se je atentat posrečil. Obsodili so ga na več let prisilnega dela, pozneje so ga internirali kot sovražnika države, potem pa izročili kanadskim oblastem, ki so ga znova zaprle. Vrnil se je v Nemčijo leta 1924., ubit duševno in telesno.
Hornov primer, ki je razgaljal von Paunovo nezmožnost, so v Newyorku naši ljudje živahno komentirali. Razumljivo je, da so se vsi brii delati pod tako nezmožnim vodstvom.
Toda tudi med seboj se naša atašeja nista posebno dobro razumela. Papen se je tako zanesel sam nase, da je lepega dne brzojavil Boy-Edu. naj bo pri svojem početju nekoliko previdnejši. Kapitan Boy-Ed je na, zaljubljen sam vase, odgovoril, da pač v Washingtonu nimajo nobenega dokaza proti njemu, narobe imajo pa več zanesljivih dokazov proti vojaškemu atašeju von Papnu,
Boy-Ed mi je sam pokazal to korespondenco; odločil sem se, da bom prepustil gospodu von Pannu slavo, on se je pa prav rad odpovedal podrobnosti in razlagi mojega načrta. Tako je bilo obema prav.
Kmalu sem pa odkril v Newyorfcu človeka, ki so mu nemški mornarji, pa tudi Irci zelo zaupali. To je bil doktor Btinz. prejšnji nemški generalni konzul v Newyorku, takrat zastopnik linije Hamburg-Amerika. Z njim sem se poznal že več let; nekoč je že pričel delati za našo stvar. Njegova naloga je bila odkupiti kar največ ladij, jih natovoriti s premogom in poslati na ocean, kjer so jih na določenih točkah že čakale nemške križarke, ki so tovor prevzele. Tako so nemške križarke imele gorivo za dolge mesece in so mogle uspešno kljubovati zavezniškemu brodovju. Blinz je bil kajpak z Berlinom v redni zvezi s pomočjo šifriranih brzojavk. Ze pri najinem prvem razgovoru je dr Bi.tr z dejal, da bi mu naredil veliko uslugo, če bi mu mogel priskrt>eti netonatorje.
»Detonatorje? Cernu?« sem vprašal.
»Poslušajte.« mi je dejal dr. Biinz. »Moii ljudje si žele sp-«membe. Razložiti vam moram svojo metodo. Najprej odkupim ladjo, njen kapitan dobi nekaj tisoč dolarjev in izgine. Njegovo mesto prevzame ta ali oni kapitan nemške trgovinske morrarice, častniki, ki so tukaj tako rekoč brez dela. Ti s* me prosili, naj jim priskrbim detonatorje. Kadar plovejo do odprtem morju, imajo časa preveč z* razne načrte Ce bi imeli detonatorje, vžigal-ne bombe, bi lahk« ustavliali ladje, ki vozijo tovor. Izobesili bi vojaško zastavo, poslali na krov oborožene mornarje, izkrcali posadko, in lad^o s tovorom vred pognali v zrak. Vidite, dragi kapitan kako nujno potrebujemo kar največ takšnih detonatorjev.«
Skrivnost svinčene »smotke«
Nič nisem imel pripomniti k besedam dr. Bttnza, kajti zdaj sem bil tudi sam prepričan, da nujno potrebujemo detonatorje. Toda kako naj pa vendar dobimo v Newyorku potrebno razstrelivo za njihovo izdelavo, ne da bi zbudili pozornosti?
Na srečo ml je konzul dal naslov nekega izvoznika, po imenu Maxa Weiserja, zanesljivega poznavalca new-jrorškega pristanišča. Stopil sem k njemu in kmalu sva se sporazumela. Videl sem, da mu lahko zaupam. Morala sv i pa najino pravo početje kar najbolje prikriti in sva se odločila, da bova v trgovskem središču mesta odprla veliko podjetje in igrala spodobna, poštena veletrgovca. Najino podjetje se je imenovalo »E. V. Gibbona in Co.«, najina pisarna je bila v Cedar-Streetu, newyorškem središču. Da ne bi bilo prav nobenega suma, sva prijavila podjetje kpt izvozniško in uvozniško podjetje v trgovski register.
Sam sem bil ravnatelj, moj sodelavec pa »uslužbenec«. Se zmerom sem si belil glavo, kako bi dobil detonator-
je in uresničil svoj načrt. Tedaj se je pa na prizorišču pojavil človek, ki sem ga potreboval. Navezal sem stike z raznimi skrivnostnimi osebami, ki bt kakor koli prišle zame v poštev. Med temi je bil tudi doktor Scheele, neki nemški kemik. Lepega dne se je oglasil v moji pisarni. Sprejel sem ga v svoji sobi. V prvi sobi je koračil gor in doi Max Weiser in vneto narekoval strojepiski trgovska pisma. V njih je prosil vse newyorške veletrgovine, naj mu pošljejo ponudbe in vzorce žita, graha, masti za čevlje, steklenine, riža in drugih pridelkov in izdelkov. Razposlali smo mnogo takšnih in podobnih pisem, ki naj bi izpodbile sleherni sum o resnosti našega podjetja.
Doktor Scheele mi je, takoj ko je stopil v sobo, povedal, da ga je naš vojni ataše von Papen poslal k meni in ga toplo priporočil; dejal je, da ima sicer dosti dela, da se pa predvsem bavi s kemijo in da je pred kratkim ustvaril nov. prav zanimiv izum. Takoj sem vedel, v katerem grmu tiči zajec. Primaknil sem svoj stol bliže njegovemu in mu dejal, da se lahko zanese name. Kupil bom njegov izum, če je le količkaj vreden; razen tega sem med najbolj zanesljivimi in molčečimi Evropci v Ameriki in se lahko popolnoma zanese name. Moj sobesednik se je opogumil in prišel z barvo na dan.
Vzel je iz žepa kos svinca v obliki nekakšne smotke, g položil na mizo in pričel razlagati.'
Slo je za nekakšno svinčeno cev, razdeljeno z dobro pritrjeno in zvarjeno bakreno steno v dva prekata. V
DRUŽINSKI TEDNIK1 V VSAKO SLOVENSKO HIŠO!
enem prekatu je bila pikrinska kislina, v drugem pa žveplena kislina ali kakšna druga gorljiva tekočina. Dva voščena zamaška, zalita s svincem, sta tesno in trdno zr.pirala oba konca cevi. Bakrena plošča je bila lahko debelejša ali tanjša. Ce je bila debela, je minilo dalj časa. preden sta obe kislini pre-žrli b-kreno steno in se strnili. Ce je bila tanka, se Je to zelo hitro zgodilo. Z debelino te stene si lahko skoraj na minuto natanko določil čas, ko naj bi se kislini strnili. Ta naprava je bila učinkovita in zanesljiva, upo- j rahljati je ni bil* težko, lahko si jo j naravnal točno ca določeno uro. V trenutku, ko se kislini srečata, švigne iz obeh koncev ceri silovit, 20 do 30 cm dolg, a tih plamen, jx>d vplivom vročine se svinčeni ovoj stopi, ne da bi purtil za seboj posebnih sledov.
Pozorno sem poslušal razlago doktorja Scheela. Takoj sem vedel, kje bi igrala »smotka« važro, da prevažno vlogo. Prosil sem izumitelja, naj mi poskus tudi v praksi razkaže.
Dr. Scheele je poiskal zelo tenko bakreno steno in jo vstavil v smotko Odšla sva na sprehod v bližino mesta, v neki gozdiček. Smotko sva položila na tla, sama pa stopila nekaj korakov stran. Ce se bo smotka res vžgala, po-
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
RESMAN LOJZE - Ljubljana
Cesta 29. oktobra (Rimska) IL 21 IltefM J3-S1
tem sem s svojimi načrti za dober korak bliže cilju, sem mislil sam pri sebi. Vedel sem, kako jo bom uporabljal in kje, toda še preden sem utegnil dokončati svojo misel, je švignil iz te vražje naprave tako visok plamen. da me je skoraj oslepil; od svinčene smotke je pa ostalo samo nekaj neopaznih koscev svinca.
Ozrl sem se okrog sebe in videl doktorja Scheela, kako se naslanja na drevo in upira oči v nekaj koscev svinca, ki so ostali od tega avtomatskega vžigalnika.
»Ni slabo, kaj?« je kratko vprašal.
»Prav res ni,« sem mu pritrdil.
Prosil sem dr. Scheela. naj se prihodnji dan spet oglasi, med tem sem pa že poklical v svojo pisarno nekaj pomočnikov, kapitanov nemških ladij, ki sem se z njimi dobro poznal in ne-
BlaJio Ljiuhljjana od 23. do 29. XI. 1939.
ČETRTEK. 23. NOVEMBRA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročiia, objave 13.00: Napovedi 13.02:	Šramel »Škrjanček«
14.00: Poročila 18: Radijski orkester 18.40: Slovenščina za Slovence 19.00: Napovedi poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19 50: Deset minut zabave 20.00: Reproduc. koncert simfonične glasbe 21.15: Kvartet Fantje na vasi 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
PETEK 24. NOVEMBRA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi. poročila 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30- Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra 14.00: Poročila 18.00: Ženska ura 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi poročila 19 20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: O delu za zaščito sezonskih delavcev 20 00: Pevski orkestralni koncert 21.20: O sonatah 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
SOBOTA 25. NOVEMBRA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled spo-reda 18.00: Radijski orkester 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Objave 20.00 O zunanji politiki 20.30: Za konec meseca — pisan variete s šalami, godbo in petjem 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
NEDELJA, 26. NOVEMBRA
8.IKJ; Jutrnji pozdrav 8.05: Šramel »Štirje fantje« 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve 9.45:	Verski govor
katere Irce, ki sem jim popolnoma zaupal. Irci sicer sploh niso vedeli« kdo sem, a tudi izpraševali niso. Zadoščalo jim je, da kakor oni iz vsega srca sovražim Angleže. Zbral sem te ljudi okrog sebe v svoji pisarni. Vedel sem, zakaj jim smem zaupati; niso me razočarali.
Govoril sem naravnost in sem Jim povedal, da sem vendar že našel pota in način, kako bi se dal omejiti prevoz streliva v Evropo, ne da bi pri tem prišel navzkriž z ameriško nevtralnostjo. Razložil sem jim učinek in delovanje »smotke« in jih vprašal, ali ne bi bilo mogoče to koristno naprava neopazno vtihotapiti na ladje, ki vozijo razstrelivo v Evropo.
Moji sodelavci so mislili, da to ne bi bilo težko in tudi ne tvegano, saj bi se »smotke« užgale vselej šele tedaj, ko bi bila ladja že zunaj ameriških teritorialnih voda. Vsi so bili navdušeni za moj načrt in so me prosili, naj za prihodnji sestanek priskrbim nekaj teh »smotk«. Zato jih je zelo razočaralo, ko so izvedeli, da se izdelovanje teh »smotk« na debelo mora šele začeti. Ugibali smo, kako bi našli kakšen prostor, kakšno delavnico, kjer bi lahko izdelovali dragocene naprave, varni pred očmi nepoklicanih. Težak problem!
10.00: PloščelO.15: Solistični koncert
11.00: Zvoki za oddih 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Nedeljski koncert Radijskega orkeetra17.00: Kmet. ura 17.30: Veselo popoldne 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Martin D. Jenko. Ob 100 letnici 21.00: Spominski koncert ob 100 letnici rojstva Davorina Jenka 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK. 27. NOVEMBRA
7.00: Jutrnji pozdrav 7 05: Poročila napovedi 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objav* 13.00: Napovedi 13.02: Radijski Šramel 14.00: Poročila 18 00: Zdravstvo mladostne dobe 18.20: Plošče 18 40; Primorska v času prosvetljenega absolutizma 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: O družabni uglajenosti 20.00: Ljubljanski godalni kvartet 20.45: Koncert Radijskega orkestra 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
TOREK, 28. NOVEMBRA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Poročila. napovedi 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Naj»ovedi 1302: Opol-danski koncert Radijskega orkestra 14.00: Poročda 18.00: Plošče 18.40: Zgodovina — božji načrt 19.00: Napovedi, poročila 1920 Nac. ura 19.40: Objave 19.50:	Deset minut zabave
20.00: Plošče 20.30. »Fantovske« 22.0(1: Napovedi, poročila 22.15: Citraški trio »Vesna«. Konec ob 23. uri.
SREDA, 29. NOVEMBRA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Poročila, napovedi 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročda. objave 13.00: Napovedi 13 02: Plošče 14.00: Napovedi 18.00: Mladinska ura 18.40: Kmet. šola in izobrazba 19.00: Naj»ovedi. poročila 19 20 Nac. ura 19.40:	Objave
19 50: Fotografiranje v naravnih barvah 2o.00:	Rubinsteinovi dvospevi
20.45: Plošče 22 OP: Napovedi, poročila 22 15: Tamburaški septet. Konec ob 23. uri.
Fm. p. zajec
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Strllarlevo ul. 6
prt trončHkanskcm mostu
isircrotni oCmi, cai.nao eiii, lopiomen, curometri, »potim:«, «. Velika izbira ur. zlatnine ir sreOmmt. Same kuiitetM optika	Cenik	brezplačno
Poravnajte naročninoJ
moSki
Pri spalni nespasobnasti. Pri spalni slabosti
poskusite hormonske pilule
JIORMO-SEKr
Dobivajo so ■ vseh lekarnah. — 30 pilul Mn M--. 1DD pilul din 217*-. 300 pital din 56®- - Ro pofU diskretno rocpoiilja
lekarna BAHOVEC
UUBUAHA
Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij .VIS-VtT", Zagreb, Langov trg 3. Ogl. reg. S. br. 5846-39
TRTA
Cepljenke neplemenitejših vrši teuatiče I in korenike Keber 5 BB. teleki 88. Riparia in Chasselas. vse zajamčena | čislo m prvovrsino. dobavliajo:
| Prvi tugoslavenski loznjaci. Daruvat. | Zahtcvaite cenike.
■KOLESA
damska ln moška, na) novejši letošnji modeli v naf-večji Izbiri napro daj po neverjetno nizkih cenah.
NOVA TRGOVINA
TVRšEVA (DUNAJSKAj C. 36 nasproti Gospodarske zveze
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkotl in vsa praktična oblačila, nudi v naivečji Izberi, najceneje
Presker
Ljiibljana, Sv. Petra c. 14
Izdaja za konrarcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mlhalek — vsi v Ljubljani.