Delegati več kot 250 krajevnih kmet skih zvez &o napolnili veliko zborovalno dvorano do zadnjega kotička. Posebno v lepem številu so se udeležili občnega zbora Korošci in Prekmurci. Go&poda bana je zastopal okrožni inepektor gospod dr. Schaubach; zborovanja sta se udelešila oba sreska načelnika gg. dr. Ipavic in dr. Hacin, mariborski župan gospod dr. Juvan ter predsednik Prosvetne zveze gospod dr. Hohnjec. Načelnik Kmetske zveze gospod Šerbinek je v otvoritveni besedi povdarjal: S ponosom in radostjo konštatiram, da je v Kmetski zvezi organiziranih na tisoče in tisoče kmetov; toda nekaj jii. še stoji izven naše organizacije, bodisi radi brezbrižnosti, bodisi iz drugih razlogov. Vss te pozivljamo na sodelovanj8 v naše vrste, kajti semkaj epada vsak pošten Jugoslovan na severu naše države brez ozira na svojo politično pripadnost v preteklosti. Čim Stevilnejši smo in čim bolj vzajemno delamo za našo stanovske ciljo, tem večji in tem sigurnejši bo uspeh v dobro nam in naži jugoslovanski domo.vini. Tajnik Kranjc prečita došle pozdrave: gospoda ministra na razpoloženju dr. Korošca, Češkoslovaške Kmetske zveze v Bmu ter Jugoslovanske Kmetske zvezs v L3'ubljar_i. Nato gospod minister v pokoju Ivan Vesenjak predlaga udanostno izjavo Njcgovemu Veličanstvn kralju Aleksandru I. ter pozdrave gospodu predsedniku ministrskega sveta Petru Živkoviču, ministru za poljedclstv-o g03p. Stanku Šibcniku in gospodu ministrskemu predsedniku v pokoju dr. Antonu Korošcu ter Čehoslovaški Kmetski zvezl. Zastopnik bana gcspod okrožni inšpektor dr. Schaubah je v jedrnatem, prisrčnem nagovoru opozoril na važnost stanovsko-strokovne organizacije kmet&kega stanu ter izrazil svoje zadovoljstvo nad stvarnim programom občnega zbora. Tajnik Kranjc poda tajniško poročilo o delu Kmetske zveze v prvem poslovnem letu. Kmetska zveza je notom spomenic in z osebnimi inter vencijami zopet in zopet opozarjala oBrednjo vlado in bansko upravo na vso razne težave, ki tlačijo zlasti zdaj kme ta: bremena občin, potrebe glede cest in vod, posameznih panog kmetijstva, carinske, davčne ter upravne zadeve. UspshL prizadevanj Kmetske zveze &o slodeči: 1. Ukinjena je do 200 litrov mesečno trošarina na vino, ki ga vinogradnik iz druge občine spravi domov. 2. Dobili smo gozdarsko šolo v Mari, boru, ki jo je ustaniovil naš gospod dr. Korošec. 3. Izvrševati se je začel naš ponovni prcdlog, da vojaštvo in druge javne ustanove nabavljajo svoje življenjske potrebščine potom kmetskega zadružništva: našs voiaštvo je na podlagi naših informacij kupilo okroglo 2000 bl vina v naši banovini od naših zadrug; državne ustanove so začele kupovati tudi druge polrebščine, kakor: krompir, seno in slamo direktno od kmetovalcev in njih-ovih za.drug; bližamo se tudi uresničenju našega predloga, da naj vojaštvo dobiva kot zajtrk mleko namesto čaja. 4. Okrajnim cestnim odborom kakor naslednikom bivših okrajiiiji zastopov sa izplača več milijonov djj&Ižnega do, prinosa; gospod minister Sr. Šverljuga, ki je _b priliki obiska ministrov v Mariboru to obljubil, je obljubljeno že tudi podpisal. 5. Živinorejski fond, mabran na ozemlju okrožnega inšpektorata mariborskega, se bo tudi uporabil v naših krajih; banovinski strokovnjalc je nakupil v inozemstvu plemenske bike, ki se po delijo našim krajem, kateri so prispovali za živinorejski fond. 6. Naš predlog, da se razni ločeni okrajni odbori (cestni, kmetijski, zdrav stveni itd.) združijo v en sam okrajni odbor, že prodira pri osrednji vladi. 7. Za kmetijsko zbornico, na katero smo opozarjali v vseh s-pomenicah, je ministrstvo za poljedelstvo že izdelalo načrt ter ga razposlalo na mišljenje banskim upravam in gospodarskim or ganizacijam. Razni rcferati. Nato so sledill referatl: Ivan Vesenjak: Našo kmetijstvo v sve- tovnem gospodarstvu. Vlado Pušenjak: Standarizacija. Vnov- čevanje kraetijskih pridelkov. France Jerebič: Organizacija izvoza naših kmetijskih pridelkov. Marko Kranjc: Kmetijaka zbomica. Na predlog gospoda ministra v pok. Ivana Vesenjak sprejme občni zbor solasno naslednje sklepe: \J Na letnem občnem zboru Kmetske zvezs v Mariboru zbrani zastopniki krajovnib. in okrajnih organizacij Kmet3ke zveze po tei_*< ljitem razmotrivanju vzrokov in posledic iz-i redno težkega položaja slovenskega ma-loi kmetijstva ugotavljamo: I. Splošna svetovna gospodarska kriza i/na svoj začetek in svoj višek v kmetijski krizi in je v nekaterih panogah zadela uničujoča naae kmetijstvo, v drugih pa ga je izredno oslabila. Vzroki našemu težkemu stanju so sicer ps-etežno svetovno gospodarskega značaja, vondar tiCijo tudi v zaostalem načinu našega pri dobivanja in prodajo in v naši državni in samoupravni upravi. Zato se v svrho izboijSanja in olajšanja našega težkega stanja obrnčaino na tri strani in to: na našo vlado, na druge pridobitvene sloje in stanove in treije na svoje stanovske tovariša. Centralno vlado v Beogradu in banovinsko upravo v Ljubljani prorimo, da usmeri svoje delo za gospodarsko rGaitov kmetijstva v tt!j smori kakor smo predložili to v svojih pro.-injah in spomenicah, katerih vsebino ob loj piiliki ponavljamo in vladi zopet priporočimo. Apeliramo na druge pridobitvene sloje in stanove, posebej na industrijsko in trgovska ter obrtniške, da prilagodijo tudi svoje c':n3 in svoj dobiček tcžkemu stanju našega kin_tijstva in njogovi oslabljeni kupovni moči ia to v interesu napredka in splošnega zboljšanja obstoječoga stanja. Svojo tovariše kmetovalce nujno opozarjarao, kako brezpogpjiio poirebna je izpopolni-« icv kmetsko-strokovne izobrazbe, preorijenta-rizacija v raznih panogah in v načinu proiz^ vodnje in prodaje, vse to na podlagi društvone in zadružno vzajemnosti, da zadovoljimo zahtevam svetovnega trga in da rešimo naš obstanek. V svrlio naše obrambe in našega napredka pozivamo vse tudi na vstrajno in vneto delo v Kmetski zvezi kot stanovsko stro kovni organizaciji. II. St__;*-_..*zacija ia vaovčsnjo.. Kriza pri vnovčevanju mnogih vrst kmetijskih pridelkov se da omiliti ali rešiti le potom poglobitve pridelave in izbire in določitve vrst kmet. pridelkov. Zadr. zvezo naj s podelovanjem kmetijskih družb, kmetijskih zbornic, kmetskih zvez, kmetijskih šol, kmetijskih strokovnjakov ter špecijalistov za trgovino izvedejo vprašanje standarizacije kms tijskih pridelkov. Država iina pri tem važno nalogo pomočl in kontrole blaga, namenjenega za izvoz. Za-i to pozivijamo vse kmetovalce, da delajo v tem smislu, vlado pa prosimo, da izvede kon- trolo in Iftlti Ur pospešuje prodajo »tandari•Lraoih prldelkov, III. O-fanizaciJa fzvcza. D» bo izvoi kmetijsklh pridelkov tudi za tatlo kmetijstvo uspešon, naj se koncentrira Sf ________ štvu. ,  Vl&do pozlvamo ln prosimo, da midl našira1 •adrugam, Id «8 pečajo i izvozom kmetijskih prldelkov, največjo podporo, posebno glede. potrebnih lnveaticij in propagande v zunan- j jem svetu. I  Prl trgovinskih pogodbah s tujimi državaBai, pred vsem _ Avstrijo, 6 ČehoslovaSko in ; s Nemčijo ter ostalimi evropskimi državami' naj zasigura naša vlada čim lažji izvoz iz ta ' države in skuša odstraniti vse, kar je v ško- \ do našega kmetijskega izvoza. j  Našim kmotovalcem nujno priporočamo, da: se oklenejo t vso vnemo svojih vinarskih,! sadjarskih In drugih kmetijskih zadrug, našo ! eadružne organizatorje prosimo, da čim preje j organizirajo vnovčeuje in izvoz naših kmetijskih pridelkov, posebej še naše živine ter _ drugega blaga na zadružni podlagi. IV. Ksietijsko zfeoraice. Kr. vlada hlagovoli čimprej izda.ti moderen -akon o kmetijskih zbornicah, ki bo temeljil: na načelu najširše direktne tajne in proporcijonalne volitve v kmetijske zbor-1 n i c e. Odločujočo besedo v zbornicah Imajo samo izvoljeni zast.opniki; stvokovniakom-nnmeščencem naj pripada le posve- i tovalna pravica. Posameznim kmetijskim' z b o r n i c a m pa naj zakon omogofa ! najširši razmah, da bo vsaka zbornica zamo- j gla vršiti svojo važne naloge v skladu s stanjem kmetijstva svojega okoliša. V. Glede Frekmu-Ja apolira Kmetska zveza na finančno oblast, da izenači zemljiški davek v Slovenski Krajini i zemljiškim davkom v Sloveniji sploh. OpoEori vlado, da je v socijalno gospodarskem in narodnem interesu, da se z domačini Prekmurci kolonizirajo posekani gozdovi, ki se naj epremenijo v mala posestva. Zaprosi bansko upravo, da pred leti po toči poškodovanim z ozirom na padec cen odpiše, odnosno olajša plačevanje za pšenico, kataro morajo v obrakih odplačevati še sedaj. Dalje so pri volitvi načelstva in preglednikov računov bili na preSlog člana vodstva gospoda Ljudovika Poljanec izvoljeni naslednji gospodje: I. Načelstvo: 1. šerbinek Ivan, posestnik ln banski svetnik, Svečina. 2. Bctljanič Andrej, kmot v Obrežu pri Središču. 3. Dežclak Mafevž, posestnik, Sv. Miklavž nad Laškim. 4. Falež šteian, kmet, Orehova vas. 5. Kiekl Jožef, župnik v pokoju, črensovci. 6. Kotnlk Beno, kmet, Podkraj pri Gu Stanju. 7. Kranjc Marko, tajnlk, Marlbor. 8. Dr. Leskovar Joslp, odvetnik, Maribor. 9. BSihelčid AlcjzlJ, župan In banskl evetnik, Celje. 10. Napctnfk Matija, posestnik, Tepanj ski vrh pri Konjicali. 11. Rajh Jakob, načelnik okrajnega cestnega odbora in banskl evetnik v Ljutomeru. 12. Steblovrdk IsJartln, župan iii banskl svetnik, Šmartno ob Paki. 13. Tcrk Ivan, poseslnik In naCelnlk okrajnega cestnega odbora, Smarje pri Jelšah. 14. Vessnjak Ivaa, minister v pokoju, član VZS, Krčevina pri Mariboru. 15. Vrhi-Jak Ivan, posestnik ln gostilničar, Sv. Jedcrt. II. P r e g 1 e d n i k 1: 1. Podvinski Franc, posestnik, Globoko pri Brežicah. 2. Babič Frasc, posestnik, Gornja Len dava. 3. Hrastelj Franc, podravnatelj Cirilovc tiskarne v Mariboru. Po volitvah se je razvila zelo živahna debata o raznih nujnih gospodarskih vprašanjih: lovski zakon, olajšave obrtnikom na deželi, &olske dajatve in bremena, šols-ki pravilnik, kontrolni listki, živinski potni listi, troša^ina, izvoz trt itd. Debate so se udeležili gg.: Šanc iz Laškega, Rošker od Sv. Jakoba v Slov. gor., Vrečko s Ponikve ob južni žel., Senegačnik iz Vojnika, Drob nič iz Olimja, Pintarič iz Hajdine, Vogrinčič iz Cankove in drugi. Občni zbor je trajal nad Stiri ure. Odlikovala ga jo velika stvarnost predavanj in debate. Udeleženci so se raz šli s krepko voljo- misel in organi_acijo Kmetske zveze zanesti in utrditi po vseh župnijah, občinah in vaseh. Bog daj Kmetski zvezi v drugem poslovnem letu enak blagoslov kakor v prvem! Potem bo prihodnji občni zbor naše stanovske organizacije še sijajnejši!