1965
R»qi«t«r.d <« »h« S.P.O., Sydiwy, for trantmiuion by pott a« « pariodical.
>;
>]
>;
>:
>'
$
>;
>:
>;
$
;♦]
A
»
MISLI
(Thoughts)
Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji ★
Ustanovljen leta 1952 ★
Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M.
6 Wentworth St., Point Piper.
Tel.: FM 1525
★
Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej
*
Naslov: MISLI P.O. Box 136 Double Bay, Sydney.
★
Tisk: Mintis Pty. Ltd., 417 Burwood Rd., Belmore, Sydney. Tel. 75-7094.
K NAPOVEDANEMU “BARAGOVANJU” MED NAMI V TEH DVEH MESECIH SPADA TUDI NABAVA. V AVSTRALIJI ** ’ NEZNANE KNJIGE Z NASLOVOM:
BREN O BARAGU
Sestavil dr. Filip Žakelj v Argentini Vsebuje opis življenja P' Ilugona, frančiškana
IN NJEGOVO VELIKO DELO ZA SPOZNAVANJE ŠKOFA BARAGA IN NJEGOVEGA SVETNIŠKEGA ŽIVLJENJA.
Vsi izvodi za avstralski knjižni trg imajo avtogram zlatoma* nika p. Bernarda.
CENA EN FUNT Naročajte pri MISLIH
NADALJE PRIPOROČAMO:
NARTE VELIKONJA:	LJUDJE Zbirka krajših povesti-
Založila Sl. Kult. Akcija v Argentini. — Vezana 30 šil, nevezan® 20. Poštnina 2 šil.
ANTON TRSTENJAK:	ČLOVEK V STISKI-
Polna primerov, kako si lahko iz stiske, preJvsem, duševne, s pomagaš. Nevezana 10 šil, poštnina 1 šil.
MOJ SVET IN MOJ ČAS, izbrana dela dr. Ivana Preglja — £1-®'®* (2 šil. poštnina).
A.M. SLOMŠEK, služabnik božji. Spisal dr. Fr. Kovačič. Knjtf^ je na novo izšla v Argentini za stoletnico Slomškove smrti. Zelo leP‘ zgodovinska knjiga stane £ 1-0-0.
TEŽKO PRIČAKOVANI MAUSERJEV ROMAN
LJUDJE POD BIČEM II. DEL
je dospel in je na ponudbo
CENA (imamo samo nevezanega) 30 šilingov s poštnino vred.
Kdor bi želel PRVI del, mu ga še lahko naročimo naravnost iz Argentine.
Cena ista: 30 šilingov.
Sporočajo, da bo tudi TRETJI DEL dotiskan še pred novim letom.
Tistim, ki ste DRUGI del vnaprej naročili, smo že pred tedni knjigo poslali. Upamo, da ie v redu prišla.
Močno priporočamo tudi naslednje knjige-
Ruda Jurčec: SKOZI LUČI IN SENCE, I- d|
2 ™
Vezana 30. šil., nevezana 20 šil. (DRUGI del je v pripravi.)
Poštnina
Simon Preprost (Osip šest): KAR PO | ! MAČE. Cena 20 šilingov s poštnino. Ta nam je že dvakrat pošla, dokaz, kako je Prl bljena.
JEZUSO'^
Ricciotti — Vodeb: ŽIVLJENJE Tudi to prelepo knjigo imamo spet v zalogi-na £2-10-0.
ff
leto XIV.
,JULY 1965
ŠTEV. 7
taktika se spreminja, cilj vedno isti
p danes korak nazaj, jutri dva na-
EJ| p0(j £em nava(jno zamolčanim geslom je ko-n*zem na delu za osvojitev vsega sveta. Umik
*	korak nazaj mu je od časa do časa potreben. ^.e °nia zato, da za kulisami spet zbere svoje sile, So se mu v odkriti borbi skrhale, deloma pa 0..0, da se nasprotnikom nasuje nekaj peska v j n-' ^ačno si domišljati, da je nevarnost komti-u ®*a v glavnem že minila in da se njegove sile *aJ'o že na vsej črti. Usodna zmota! jj- komunizma ostaja vedno isti, pa naj gre h0®OVa Pot naravnost ali po ovinkih. Osvojiti si ftitj6 V6S SVet *n to se Pravi’ ^a mora s sveta izgi-člo ^Se tisto, kar je ideal demokratično čuteči ^Veski družbi: svoboda mišljenja, svoboda bese-to' S,v°k°da vere, svoboda volitev. Ne gre mu za h-a si podjarmi le telesa ljudi, podjarmiti si tj,.® tudi njihove duše, To je tako imenovani “to-j^l rn>” cilj komunizma. Prav take cilje sta Za a ^a**zem in nacizem, le pobarvana sta bila poznanje drugače.
Nič
za to, če se v vodstvu komunizma poja-
v,.^0 velike in nenadne spremembe:	vsi novi
streme za istim ciljem. Za Stalinom je pri-2 ^ *usčov, obsodil je Stalinovo pot do cilja, niti ni obsodil cilja. Ko je leta 1957 Sovje fjavila 40 letnico komunistične revolucije, S» USČ0V govoril: Tretjina sveta je že naša, dru-^lna je zrela za nas, tretja si tipa svojo
č«L... ten,i- Pa mi si lahko vzamemo časa, znamo 1_
’ K° Vemo, da je pohod boljševizma po vsem
^ustavljiv...
1	^adar	komunizem	ne more doseči cilja
anio in kruto silo, si najde sto zahrbtnih
Mia);
potov, po katerih se razširja v še ne osvojeni svet z najpodlejšim hinavstvom. Če tako kaže, ga ni sram nadeti si angelske peruti, samo da ujame nove žrtve. V ta namen spreminja, spreminja jezik, spreminja pomen poedinih besed, spreminja svoj lastni obraz. O njem velja isto kot je bilo že neštetokrat rečeno o hudiču: Njegovo delo najbolj uspeva med tistimi, ki trdijo, da ga ni. Tudi komunisti ravnajo tako. Kak “mirovni kongres” pritegne k sodelovanju celo predstavnike verskih družb, ker so jim komunisti znali dopovedati, da kongresa ne organizirajo komunisti. Prav enake taktike se komunisti poslužujejo ob drugih priložnostih. Kaj radi sami zatrjujejo, da je nevarnost komunizma že davno minula in da komunisti niso niti v preteklosti — kajšele dandanes!
—	tako strašno rdeči kot jih razglašajo črni in beli.
Tako se komunizem globlje in globlje zajeda v svobodni svet in Avstralija pri tem ni izjema. Nič nikar si ne delajmo utvar, češ da je komunistična stranka po številu tu neznatna in spričo demokratičnih kar izgine. Dovolj je znakov, dobro vidnih in zelo lahko otipljivih, da je pa komunizem toliko bolj močan v podtalnem delovanju, kjer seveda misli ostati le do dne, ko bo tudi Avstralija zanj “zrela.” In bo zrela toliko prej kolikor bolj bo tudi tukajšnji človek taval “v temi” — po besedah Hruščova — in si domišljal, da je najbolje komunizem “pri miru pustiti.”
Nikomur s takim mišljenjem in delovanjem ne ustrežeš bolj kot prav komunizmu. Saj te je že prištel med svoje pristaše, po njegovem prepričanju si že “zrel.”
TAKOLE PIŠEJO
IN |E PRAV. DA BEREMO
i.
CERKEV JE KAMEN SPOTIKE vsakemu totalitarnemu režimu. Cerkev ima svojo trdno in od države neodvisno organizacijo. Totalitarci ne morejo prenesti znotraj države ničesar, kar se čisto ne podredi režimu, čutijo se ogrožene, če je Cerkev svobodna.
Cerkev oznanja božje razodetje — in to je trn v peti materialistični diktaturi. Cerkev oznanja in brani naravno pravo in z njim naravne pravice človeka, ki jih sleherni totalitarni režim zanika in krši.
Zarad osnovnega nasprotstva do nje in zaradi velike notranje moči se komunizem v Cerkev zaletava, pa se ob njej tudi upeha. Cerkev sama pa v času stiske in preganjanja osredotoči svojo skrb na obrambo take minimalne svobode, ki ji je neobhodno potrebna, da more opravljati svoje osnovno poslanstvo. Zato je pripravljena voditi razgovore tudi s komunističnimi režimi, kadar pokažejo voljo, da ji nekaj svobode tudi pravno zagotove.
Kdaj in kako se to ureja, odloča cerkvena oblast, episkopat dotične države in naposled papež. Merodajen za to “cerkveno politiko” je položaj Cerkve v državi, s katero se sklepajo dogovori, in pa položaj vesoljne Cerkve. Mnenja in stališče emigrantov, ki položaja ne poznamo direktno in
o	njem ne sodimo vedno popolnoma objektivno, ne živimo namreč v takem položaju, da bi se nas taki dogovori direktno tikali, Cerkev ne upošteva.
Vendar dogovori Cerkve z različnimi režimi — in seveda še posebno s komunističnimi — ne pomenijo, da jih Cerkve odobrava. Upošteva le dejansko stanje in razmerje do države skuša urediti na način, ki je v danih razmerah manjše zlo kot bi bil direkten odpir. — “Slovenska misel”, Canada.
II.
ZDI SE, DA JE ZA VEDNO KONEC tiste dobe, ko so bile cele dežele stoodstotno krščanske. Obnovo liturgije — cerkvenega bogošlužja ____________ mo-
ramo gledati v luči tega dejstva. Pred 60 leti si je na primer Slovenec še lahko privoščil več ali
manj dolgočasno mašo v neiaeumeljivem je«iktt Ni namreč tako krvavo potreboval tiste duhovne in moralne opore, ki mu jo nudi krščanska občin*' združena med seboj v evharističnem Gospodu.
Vse njegovo okolje je dihalo vero. cerkvice na gričih, znamenja ob potih, kmečko delo in navade, krajevna imena, narodne pesmi, sprevodi 1!l procesije, šmarnice* in zornice in tako dalje. M<>" dernemu kristjanu pa nudi nedeljska maša včasih edino priložnost, da sreča ljudi istega mišljenj* in se tudi sam okrepi ob njihovi veri.
Zato Cerkev skuša doseči, da bo nedeljsk® maša spet postala vernemu človeku pravo dozi' vetje, ne le v krščanskem duhovnem pomenu, PaC pa tudi v naravnem in družabnem pomenu bese' de. Dopovedati nam hoče, da pri maši nismo san» z Gospodom, ampak da Kristus pride k nam v družbi ostalih udov svojega skrivnostnega Teles9
—	in to skrivnosno Telo je božja Cerkev. P11' jateljstvo in ljubezen, ki naj vlada med kristjan1 se more pri maši po novem načinu bolje izraz®' nego se je moglo poprej. — “Slovenska misel • Canada.
III.
LAIKU SE ZAČENJA DAJATI in priznava'1 v Cerkvi mesto, ki mu gre — mesto polno in enH' kopravnega člana z vsemi odgovarjajočimi PraV1. cami in dolžnostmi. Ta zavest poslanstva laika ^ bila nikoli tako živa v Cerkvi kot danes. Laisj3 vernik se je seveda vedno zavedal, da prip1 Cerkvi kot njen član in njen otrok. Od Cerfc** je prejel nadnaravno življenje ter vso pomoc obliki nauka in milosti, da je mogel to življe*1^ ohraniti v sebi in dopolnjevati.
Po drugi strani se pa vendar ni mogel otres^ vtisa, da je v Cerkvi kljub vsemu le nekaj drug0' nega, skoraj manj vrednega, čutil se je vse Pre| več le kot poslušajoči del Cerkve, ne pa kot s° j odgovorni del za življenje in delo Cerkve. Zato ^ v cerkvene probleme skoraj ni vmešaval. Si®11 tral jih je za izključno stvar cerkvene avtorite I k Cerkev je praktično večinoma istovetil s paPe*lJ **> in škofi, morda še tudi z duhovniki in redovi11 j ue ter njihovimi pomočniki. Ni pa vključeval laik0 ‘I |)f,
dej
jt«!|
Novi pogledi katoliške teologije zadnjih setletij, s katerimi je obogatila nauk o Cerkvi skrivnostnem (mističnem) Telesu Kristusovem novozaveznem božjem ljudstvu, so prinesli n^.[ jasnosti tudi v vprašanje laika v Cerkvi. Ta j ^ gnanja teologov niso ostala mrtva črka.	S(/
kanski koncil je o njih na dolgo in široko	b/*1
vljal, jih odobril ter jim v konstituciji o Cet^ dal dokončno obliko in svojo avtoriteto.	1(*<
SKA”, Argentina.
IT.
najlepše bomo počastili dr. jane-
KREKA ob stoletnici njegovega rojstva, če j* bomo 0(j nje^a naučili razumevati svojega j. l2njega, četudi je drugačen kot mi, drugače mis-'n dela. Spoštovanje človeške osebnosti v sle-ernem človeku, celo kadar moramo stopiti v boj njim! Zlasti pa, če se bomo potrudili gojiti v 1 vedno najboljše, kar je v nas, našo najčis-.ejso slovensko človeškost, ter jo ohraniti zmeraj Zlv° in aktivno. — “GLAS SKA”, Argentina.
V.
IZ “PESMI MLADINE”
O domovina, kdor te ljubi zdaj, ljubiti mora s črnim gnevom v duši kdor se naučil ni kot papagaj besed svečanih, svete hrame ruši: kdor noče laži dvoriti lakaj, je kot drevo, bolehajoče v suši: glej, smešna krinka, opičji obraz — to boginja svobode je pri nas!
Oton Župančič.
"POD SVOBODNIM SONCEM” V NEMŠČINI
PRILJUBLJENI in visoko cenjeni finz-
RJEV ROMAN pod gornjim naslovom je pred ^ Hm letom izšel v nemškem jeziku. Natisnili nekje na Westfalskem. Vsa oprema knjiga M ?*CUsna> tako je rečeno v Književnem glasniku °horjeve v Celju, ki o njenem izidu poroča. Zanimivo je, kar beremo v isti publikaciji o f^eJšnjih poskusih, kako spraviti ta Finžgarjev 50 i8n na nem®ki književni trg. Poskusi so trajali 1^ Pa doslej vsi propadli. Bili so različni vzro-aštejmo jih po podatkih o zgoraj omenjeni
i	‘Slikariji.
in	kratkih	let	po izidu romana v Domu
svetu se je prevajanja v nemščino lotil Finž-gjjJev Prijatelj župnik Miško Horvat v Turjaku.
soseda, ko je Finžgar župnikoval v Že-2ini|etn- Horvat se je ukvarjal s prevajanjem dve
ln to brez Finžgarjeve vednosti. Z lepo spi-
Prevodom je pisatelja prijetno iznenadil
■n ta
>.	^ je nesel	pokazat založniku	Kleinmayru
l°žil	a*10, ki je	zlasti Cankarju več knjig za-
gDVo- izdal, čez čas je dobil Finžgar njegov od-
lca,. ^?a® roman sem z velikim zanimanjem res in dušku prebral. Tudi moja žena ga je brala zelo navdušena. Primerjal sem prevod tow, z izvirnikom. Žal je sicer ta popolnoma .. J111	nemščina,	vendarle taka, da	ni sposobna
Syet-	*3levajaIec	ni literat. Zato bi	bil moj na-
pisi
’ Skušal bom dobiti drugega prevajalca
n ‘m na profesorja Funtka. Je pesnik, obvlada
8cin0 'er
'n je že dokazal, da dobro prevaja. Tak
naljl prevod bom takoj založil — prvič v majhni Se^ da prvo izdajo pošljem v Nemčijo, kjer bi bi)aZVez' s kakimi 70 knjigarnami. Prva izdaja ji Prjjj a *e opozorilo, reklama. Prepričan sem, da
6» ^'sli
p. “ njo še druga in tretja.” lnzgar je dobil za to prvo izdajo (namera-
vano) že del honorarja v znesku 300 kron, za tiste čase že lep honorar. Funtek se je res lotil prevajanja in delo dokončal. Ko pa je imelo iti v tisk, je v tiskarni izbruhnil štrajk. Potem je prišla vojska in spet ni bilo nič Po vojski pa Ivleinmayra ni bilo več v Ljubljani. Finžgar in Funtek sta roman ponudila neki založbi v Nemčiji. Bila je pripravljena, da ga natisne, toda pod pogojem, da se nekatere stvari “prilagodijo” za nemške bralce. Na to Finžgar ni mogel pristati in rokopis je obležal, prof. Funtek ni prejel za prevajanje nobene nagrade. Ko je kmalu potem umrl, je prišel rokopis v roke založbi “Deutcher Alpenverlag” v Innsprucku. S tiskanjem so pa odlašali in odlašali in tako je nastopil Hitler. Zdaj je bilo gotovo, da bi cenzuru natisk ustavila, zato so rokopis vrnili Finžgarju.
Med vojno je Finžgar sam pregledoval rokopis in ga primerjal z izvirnikom. Prevod se mu je zazdel nekam šolarski. Tedaj je naprosil gospo profesorja Samca, rojeno Nemko in visoko izobraženo, naj prevod preuredi. Gospa je trdo delala dve leti in dokončani prevod je Finžgar poslal neki založbi v Švico. Odgovor je bil: Silno zanimivo, žal pa slaba nemščina (ein schlechtes Deutch).
Končno je dobil prevod v roke dr. Kolednik. Iskal je novega prevajalca, pa ne našel. Lotil »e je dela sam, ga dokončal in končno našel tudi založnika v Westfaliji. Tako je roman po dolgih poskusih prišel na nemški književni trg.
V	poročilu Književnega glasnika Mohorjeve (celjske) beremo tudi opazko: “Prav ob tem delu vidimo, s kakšnimi težavami si je slovenska književnost utirala pot v svet. Danes gre to laže, saj smo samo v povojnih letih doživeli več prevodov naših leposlovnih del v tuje jezike kakor prej v 50 letih.”
Delo emigracije za slovensko svobodo
Poslal v objavo V.S.
LETA 1945 SMO MNOGI SLOVENSKI PROTIKOMUNISTI izgubili svojo domovino. Polastil se je je komunizem in to zlasti z odločilno podporo kratkovidnih zapadnih sil. Danes — po 20 letih — predstavlja naša emigracija drobce slovenstva razpršenega po vsem svetu. Doma vlada komunistični režim, ki se čuti povsem varnega. In v resnici se mu ni treba bati ne zunanjih sovraž-nkov ne notranjega prevrata. Komunistična partija in njena policija vladata nemoteno. Težave komunističnega gospodarstva pa so vsaj dosedaj rahljali Amerikanci iz zunanje političnih razlogov s stotinami milijonov dolarjev. Tako je režim doma lahko kazal napredek in pridobitve sicialistič-nega sistema.
Na prvi pogled se torej zdi, da je slovenska emigracija po vseh kontinentih popolnoma brez moči in ne more z ničemer vplivati na usodo naroda doma pod komunistično diktaturo.
Vendar ni tako. Trezna presoja nam pokaže dva važna činitelja, ki jima je mogoče odločilno vplivati na položaj in bodočnost naroda.
Prva važna stvar je notranja praznina in zlagana socialna plat komunistečnega sistema v domovini, pa tudi dejstvo, da je partija postala reakcionarni razred vlastodržcev, ki za vsako ceno hoče uživati oblast.
Drugi teh činiteljev je okolnost, da imamo Slovenci izven jugoslavanskih državnih mej v svobodnem svetu narodne manjšine na Primorskem in Koroškem, preko katerih moremo izvajati vpliv na razvoj dogodkov doma.
1.	Notranja slabost režima v domovini
Poročila iz raznih virov in od oseb v domovini se strinjajo v tem, da komunizem notranje ni uspel in si idejno ni osvojil večine ljudstva. Marksizem kot ideologija v narodu nima korenin. Napravil je sicer ogromno moralno škodo in s svojim materialističnim naukom ustvaril idejno praznino. Mladino je spravil tako daleč, da število rojstev pada in je po samih statistikah komunistov danes prvič v zagodovini fizično obstoj naroda v nevarnosti. Vendar celo tisti manjši del naroda, ki je marksistično usmerjen, počasi prebija led in se podzavestno ozira po globljih duhovnih vrednotah, ker je v bistvu razočaran.
Nadalje je treba poudariti dejstvo, da so nekdaj borbeni komunistični agitatorji in voditelji
postali sedaj priviligiran novi razred, ki uživa ob-last in vse iz oblasti izvirajoče prednosti. O te® razredu je zapisal eden od njih, znani Djilas, kaže izrazite znake pokvarjenosti in korupcije-
To bi bil, na kratko povedano, prvi stvarn1 činitelj, na katerega se lahko emigracija uspesno opre v svoji borbi proti komunizmu.
2.	Slovenske narodne manjšine
Slovenski manjšini na Primorskem in Kor°8 kem se lahko odtegnejo komunistični diktatur1 za mejami in moreta gojiti na slovenskih tleh P*8' men svobode. To pomeni za nas izredno prednos1 v boju s komunizmom, zakaj to so naši ljudje in na zemlji, ki je že od nekdaj slovenska.
Po vsem videzu je trenutno v najtrši borbi n» ša narodna manjšina na Tržaškem. Svobodni Sl° venci raznih strank in skupin so se trdno P0?e zali v Slovensko skupnost, ki nastopa na sir° fronti narodne sloge in solidarnosti vseh del®® kratsko mislečih. To je edina pot, ki more vod*1 do uspehov med manjšinami, pa tudi v emigracij’' Slovenska skupnost dejansko vodi borbo na dve frontah: proti itallijanskemu pritisku na sloveni živelj in proti slovenskim marksistom. Na °be fronah so bili doseženi važni uspehi.
Z odločnim nastopom so na primer naši dje dosegli podpis od strani italijanskih obla^*1 da se ne bodo postavljala velika stanovanj®'' poslopja v slovenskih občinah, s čemer bi SloveI|, ci v lastnih občinah postali manjšina. Naspi® slovenskim marksistom, ki rajši volijo italija113^ levičarje kot slovenske narodnjake, so nekate občine že iztrgali iz komunističnih rok, dru£.. pa vsaj občutno zmanjšali število komunisti^1 svetovalcev.
Za Italijani, ki pritiskajo na slovensko manJ8'.
no, je ves laški državni aparat, za slovenski marksisti je uradna Jugoslavija. Demokratski “ venci so na žalost domala prepuščeni sami® ^ bi. Zato se ne sme zgoditi, da bi se ne zanje niti demokratična slovenska emigia' Njihovi ideali so tudi naši ideali, njihovi borb* tudi naša borba! Zato dokažimo, da kri ni in da slovenski čut v nas še ni umrl. Prisko®’ jim na pomoč! Nujno so potrebni naše m°r* • in materialne podpore. Z vsakim načinom te P® pore stopi slovenska emigracija v ofenzivo P1!?.
komunizmu doma. Podprla bo tiste zdrave
Misli, July,
gjl* 1 $
v
ž
d
C|
Ul
&
D,
lo.
Po
se na slovenski zemlji — čeprav za mejo — bo-ri3o zoper marksizem. Vsak funt ali dolar, ki ga Pošljemo našim ljudem tam, pomeni udarec komunističnim silam, zakaj s podpiranjem naših lju-jačinio njihovo voljo in možnost za odpor.
bo
Zaključek.
Na ta plamen svobode in voljo do življenja se gotovo ozirala mladina v domovini, že zdaj se ozira, vedno bolj se bo. Dogodki zadnjih let do-ma •— spomnimo se na razburjenja okoli ukinjenih "Perspektiv” — nedvomno dokazujejo, da so Se morali oblastniki zateči k uporabi sile, da so VSaJ na zunaj zajezili nove tokove med mladino.
Slovenski svobodnjaki na Primorskem in Koroš-.em bodo s svojimi idejami in nastopom nujno In'eli pomemben, morda odločilen vpliv na dogajanja doma. Nemogoče je namreč, da bi se komu-lstična miselnost materializma in razrednega so-kT^Va mog^a za daljšo sobo kosati z globoko eJo krščanstva in ljubezni, pa še z idejo svobode,
ki je človeku že prirojena. Sloneč na teh temeljih pa moramo tudi upoštevati potrebe današnjih dni in tem načelom pridružiti še socialno pravičnost in zaščito. V našem programu moramo imeti pred očmi tak sistem, ki bo na eni strani ohranil osebno iniciativo, na drugi pa omogočil gospodarski razvoj in napredek družbi. Delavec in nameščenec morata imeti resničen delež na dobičku, ne samo tako, kot ga na papirju obetajo komunistični zakoni.
Slovenska emigracija ima brez dvoma v sebi moč in možnost, da pomaga ustvariti močne demokratske skupnosti na Primorskem in Koroškem.
Tako bo ta slovenska zemlja postala tisto mostišče, preko katerega se bo vodil boj za osrčje slovenske zemlje. Od nas samih je torej odvisno, ali bomo stopili na pot, po kateri nam je v sedanjih okoliščinah mogoče vplivati na razvoj doma ter storiti nekaj za svoj narod in slovensko zemljo. Mislimo na to in odločimo se za konkretne cilje!
V ARGENTINI JE UMRL DUHOVNIK JANEZ HLADNIK
T VSA SLOVENSKA IN MNOGA ARGEN-SRCA je globoko pretresla nenadna no-
■	a’	dne 20. junija izdihnil svojo blago du-
j Po 29 letnem bivanju v Argentini monsignor . Hladnik, žalostna novica je planila med ve-^ „° naših ljudi tam doli prav med procesijo sv. jgSn^ega Telesa v kraju Ramos Mejia. Zadela ga re.„sržna kap v starosti šele 63 let. Bil je najsta-'Zseljenski duhovnik med Slovenci v Argen-r . ln s> je zanje nabral nevenljivih zaslug. Sko-dye desetletji je bil sam za vse argentinske de°Vei?Ce’ katerim je poleg ogromnega drugega izdajal in urejeval mesečnik DUHOVNO „s,.r~ENJE. p0 končani vojni je tisočim begu-°čet Sor°Jak°v Zgladil pot v Argentino in iim jjj. ovsko pomagal, cla so se v novem kraju zna-
},0v ^er je bilo med novodošlimi lepo število du-n*kov in so ti za duhovno življenje Slo-
'eticev i l	—
*uPn °bro poskrbeli, je on prevzel argentinsko
dojvJJ? 'n se čudovito uveljavil med ondotnimi
lni- Njegovo delo je priznala tudi domača ena oblast in mu izposlovala v Rimu čast ^norja.
' Janez Hldanik je bil doma iz Rovt nad Lo-1)^ 1 v splošno spoštovani Hladnikovi družini. lo„°V«'k je postal leta 1927. Leta 1936 se je od-Po v Z.^ misijonsko delo med rojaki v Argentini, c>ni Primorci, ki so se bili umaknili tja dol
pred preganjanjem pod fašizmom. Pred nekaj leti je bil v domovini na obisku in je zanimivo opisal svoje doživljale. Izvlečke iz opisa so objavile tudi naše MISLI.
Rajni ima v Avstraliji bližnjo sorodnico, go. Štefko Fretzetovo v North Sydneyu. Naj sprejme naše sožalje. Enako naši rojaki v Argentini, ki žalujejo za njim kot za svojim očetom. Bog mu vsa dobra dela tisočero poplačaj!
SOLZNE SO OČI I. Burnik
Daleč od ljudi z žalostno prevzet gnjavim bol — poet-očka v grobu spi . . .
Neugnani čas
niha in beži,
poln je padel klas —
solzne so oči.
Konja si Se sedlom, k mamici me vleče skrb Zuljeva je dlan, kramp z lopato grb.
G
★ NA NEDELJO DNE 20. JUNIJA smo prvič dobili v kapelo Marije Pomagaj krsto. Na Princess Street v Kew je preminul osemdesetletni g. Ciril Smoljan, po rodu Hrvat. Sin Metod, ki je bil že večkrat pri nas, je želel, da bi oče ležal v naši kapeli in bil od nas v ponedeljek tudi pokopan. Seveda smo izpolnili željo Smoljanove družine, kateri izrekamo iskreno sožalje ob izgubi.
★ Žal sta bila tudi med Slovenci od zadnjih “Misli” dva smrtna primera.
V	soboto dne 19. junija je v Royal Melbourne Hospital-u umrla po večtedenski bolezni gospa Marija RAZBORŠEK, ki je živela pri svojem sinu v Glenroyu. Pokojnica je bila rojena dne 3. avgusta 1895 na Savi pri Litiji v Ocepkovi družini.
V	zakonu s Florjanom Razborškom, ki je že pokojni, je imela osem otrok, od katerih žive trije tukaj v Avstraliji, dva pa doma. V Avstralijo je dospela na “Toscani” dne 16. junija 1959.
Pogrebno mašo smo imeli v sredo dne 23. junija v kapelici Marije Pomagaj v Kew, pogreb pa se je vršil popoldne iz kapelice pogrebnega zavoda Tobin Bros. na keilorsko pokopališče v bližino slovenskih skupnih grobov. Sožalje družinam sinov pokojne gospe Marije. Naj počiva v miru božjem.
★ Nas vse je v soboto dne 26. junija pretresla zgodba in slika na prvi strani Heralda: tovorni avto je prišel pod vlak. . . Bila je objavljena tudi slika smrtno ponesrečenega voznika, v katerem smo spoznali Štavarjevega Mirka. §e pred enim mesecem, ko smo začeli kopati za slovensko cerkev, je s svojim tovornjakom ves dan brezplačno odvažal zemljo. . .
Pokojni Vladimir štavar je bil rojen dne S. junija 1932 v Šmihelu pri Pivki (zdaj Dolane), v družini Pavla in Marije r. Matko. Bežal je v Italijo, kjer se je 17. avgusta 1957 v Cremoni poročil z Marijo Sušelj. V Avstralijo sta dospela k Marijinemu bratu Stanku na “Toscani” dne 13.
avgusta 1958. Domek sta svoji družinici Un’* dve punčki) ustavarila v Prestonu. Mirko in Sta11 ko sta imela <lo nedavnega svojo mehanično e lavnico v Kew, končno pa sta si nabavila tovor®* avtomobile in začela s tovorjenjem pri gradt>er tvrdki. — Nesreča se je zgodila v soboto 26. juj1’ ja zjutraj na Mountain Highway, na prelazu zC lezniške proge v Bayswater. Mirko je bil zelo Pre viden voznik, zato je težko razumeti, da ni vil: morda so odpovedale zavore, morda ga je -pilo vzhajajoče sonce. . . Vlak, ki je vlekel to*® I rni avto 50 yardov pred sabo, je iztiril. Mirka . vrglo iz kabine. Umrl je med prevozom v boli” šnico.
V	sredo ob pol desetih smo imeli mašo za šnico v kapelici Marije Pomagaj v Kew, pogrej molitve ob krsti pa v kapelici pri Tobin Bros. ® enajstih, nato se je vršil pogreb na keilorsko kopališče. Lepa udeležba je pokazala, da je pokojni Mirko zelo priljubljen in znan.
Izrekamo iskreno sožalje žalujoči ženi,
oč-
koma Nadji in Zorki ter svaku Stanku, v d01”*
vini pa staršem, bratom in sestrama ter ostale •
t)C
sorodstvu. Mirko, Tebi pa še enkrat hvala zs v moč, ki si jo ponudil in tudi dal pri zidavi Bi cerkve. Bog naj Ti bo bogat Plačnik! Počiva miru božjem!
★	Zdaj pa že vsak obiskovalec slovens*1 centra v Kew lahko vidi veliko jamo. Tri do* pol jo je kopal velik buldožer, ki je opravi' ^ ur dela. Podjetje je s svojimi vozili (med vozn sta bila tudi dva Slovenca) odpeljalo v tem 1,709 yardov zemlje. Naši vozniki, ki so prvi s prostovoljnim delom priskočili na pomoč, odvozili 489 yardov. Pokojni Mirko Štavar , odpeljal 146 yardov, njegov svak Stanko S® 120 yardov, Rudi Iskra 91 yardov, Alojz K'e^
68 yardov in Ivo Peloza 64 yardov. Odvozili ( torej nič manj kot 2,198 yardov zemlje med * vnim izkopavanjem, 50 yardov zemlje, ki j nabrala pri ročnem izkopavanju temeljev, Pfj kasneje odpeljal še Alojz Klekar. — G.
Alojz Klekar.
Misli, July.
Čolnik, ki je vodil izkopavanje, nam je podaril tri dni in pol, da ne omenjam vseh potov in telefonskih klicev zaradi prodaje zemlje. Tudi je dal civa in pol dni na razpolago svoj traktor. Ignac Valenčič, ki je obljubil vso pomoč, zaradi nena-^ne pokvare tovornega avta ni mogel priti. Je pa zato svojemu prvenu daru za cerkev dodal 3e trideset funtov.
Celotni stroški izkopavanja so znesli £450-5-0, 2a zemljo pa smo od Golf-kluba v Kew prejeli ček Za 461-6-0. Torej smo pokrili vse stroške in še nam je za cerkev ostalo £11-1-0 — po zaslugi Prostovoljnega dela rojakov. Vsem iskrena zahvala!
Zdaj fantje Baragovega doma z nekaj pomo-cn,ki kopljejo temelje za zgradbo samo, obenem Pa Pripravljajo železno ogrodje (koše). Delo pote-a pod vodstvom Alojza Markiča in Rudija Ko-^oinija. Do prihodnje sobote (17. julija) mora bi-vse gotovo in pripravljeno, da nasledni dan (18 Julija.) temelje zacementiramo. Kdor je v teh dneh v°ljan priti na pomoč, dobrodošel!
*	Vesel sem na zadnji seji Slovenskega rustva poslušal sklep odbora, da bo društvo svo-Prihodnjo zabavo (d ne 24. julija v Prahran Citv aI‘) namenilo za zidavo cerkve sv. Cirila in Me-
■ Prepričan sem, da bo dvorana polna in va-m vse rojake na prijeten večer. Ti večeri, ki
ze deset let prireja naše društvo, so že tra-C]onalni in bi jih melbournski Slovenci težko ogrešali. Odboru, ki tako požrtvovalno dela in Slovensko društvo spet dvignil na višino, pa e Z(!aj iskrena hvala.
,	* Celotni znesek, ki smo ga do danes za cer-
izT *>re^e^> znaša: £6,930-9-2. Stroškov (občina.
°PaVanje in nabava železja za temelje) je bilo P,i^ *~~l’ ^	•)e	v^u^en tudi depozit £25-0-0
občini Kew, ki bo kasneje povrnjen. Naj tu v Potnnim, da so računi sleherni čas na razpolago Pogled vsakemu, ki se zanje zanima.
j. * Predstava “Prisegam” je prinesla naši akci-Prih° 0'štetju stroškov £74-0-0. Igralke gostujejo k'odnj° nedeljo (11. julija) tudi v Geelongu, i: or sem objavil v prejšnji številki, ko sem 3e
zahvalil.
djjj* ^'ede zabave orkestra “Bled” bi rad pou-la to, da jo NI prirejal pater, ampak je nasta-^ Po lastni iniciativi članov orkestra. Bil je tu-tka^eSP°razurn me^ patrom in fanti takoj spoče-’ Pater je razumel čisti dobiček, večina orke-Čano pa dar za cerkev. Ni bilo VSE osebje pla-
■ Ivan Urbas, Janez Burgar in Ivan Horvat
so od orkestra ponujani dar dveh funtov za pomoč odklonili v prid cerkvi, prvi je temu dodal tudi dvanajst šilingov, ki jih je prejel za prevoz. Orkester je svojo “plačo” za celovečerno igranje priložil daru za cerkev (razen bobnista, ki je bil najet) in Branko, ki še plačuje svojo drago kitaro, je odklonil ponudbo orkestra, da mu plačajo en mesečni obrok. Celotni znesek, ki ga je prejel fond za zidavo cerkve od zabave, je bil torej £50-18-0. Moja zahvala vsem! Upam tudi in sem prepričan, da zabava Slovenskega društva teden kasneje zaradi zabave v St. Albansu ni bila prav nič manj obiskana.
★ Poroko smo imeli v tem času eno samo: Viktor Ferlin, doma od Sv. Vincenca v Istri, je obljubil zakonsko zvestobo Jelici čurčič, doma iz Jakova v Srbiji. Poroka se je izvršila v cerkvi Karmelske Gospe v Middle Parku, čestitke!
* Je bilo pa zato krstov več: Dne 5. junija je bila krščena Kristina Marija, hčerka Alojza Baumana in Jožice r. Gobin, Collingwood. — Dne 6. junija je bil krščen EIvU Andrej, prvorojenec Antona Tomšiča in Magdalene r. Dikanovič, Clifton Hill. Za Wendy Terezijo bodo klicali hčerko Slavka Koprivnika in Teodore r. Reynen, Clayton, ki smo jo krstili isti dan. — Marija Ana je hčerka Jožefa Pozveka in Ana r. Krajnovič, Fawkner; krst je bil dne 12. junija. — Prav iz Gringille, N.S.W., so prinesli (pardon, pripeljali!) dne 13 junija Elizabeto Virginijo, hčerko bivših Melbourn-čanov Alojza Dobaja in Marije r. Požgan. Isti dan je bil krst Mojce, hčerke Janeza Ivca in Bogomile r. Hrib, Breakwater. — Tri krste beleži 20. jinij: Sonja Marija je prirastek družinici Alojza Valenčiča in Marije r. Fabjančič, Favvkner; Suzana Frančiška je hčerka Luka Korče in Sonje r. Smrdel, Glenroy; Aleksander pa je novi član družinice Ferruccia Bizjaka in Marije r. Terencio, tudi Glenroy. — Dva krsta sta bila 27. junija: Eddy Peter je sinko Petra Mofardina in Marije i'. Muraro, North Springvale, Elizabeta pa prvorojenka Vinka Drofenika in Ludgarde r. Zammit. Ivanhoe. — Dne 4. julija smo krstili Anico, hčerko Alojza Kavaš in Marije r. Režonja, Hawthom.
Vsi krsti, razen krsta Elvisa Andreja (BI. Nikolaj, Clifton Hill) in pa Mojce (Sv. Družina, Bell Park — Geelong), so bili pri Mariji Pomagaj v Kew. Iskrene čestitke vsem blagoslovljenim družinam!
OGLAS str. 210 OGLAS
JURIJ KOZJAK
Josip Jurčič
ŠESTNAJSTO POGLAVJE (Zaključek)
Oh postojte, govorite, al’ še iiv je ljubi oče?
J. Bilc
_ POT, PO KATERI SO UPALI ZAJETI v klo-šter z obzidja rešiti se pred silo, zasuli so zdaj sami, ker je bila sovražniku znana, torej brez prida, lahko pa v škodo. S tem je bilo skoraj vsako upanje podrto, da bi mogli kdaj na skrivnem zapustiti svoj zapor. Da pa se ne bodo mogli dolgo braniti, spoznali so do dobrega to noč, kajti ubranili so se že zdaj z največjo silo. Imeli so pa ujetega glavarja turškega; to je bilo nekaj, kar je cigan, najboljši izmed vseh brambovcev, tudi brž porabil. Poslal je namreč enega ujetih Turkov v tabor nazaj, veleč mu, naj naznani Turkom: Kadar se prvi Turek predrzne sovražno bližati se ozidju, da se tačas glava glavarjeva nad kloštrskimi vrati na drog natakne. To strašilo je storilo, da so Turki nekaj dni mirno čakali, kaj bo zapovedal veliki poveljnik turški, ki je bil z vojsko blizu Ljubljane.
Gori v najvišji sobi v kloštru je hodil z zvezanima rokama janičar Jurij Kozjak gor in dol. Oče njegov, stari Marko, moral je pač s težkim srcem privoliti in videti, kako so mu podložni zve-zovali sina (kajti cigan mu je bil razodel, da je le-ta njegov edinorojenec), kako so njegovega ljubega otroka, po katerem je zdihoval in jokal leto za letom, zdaj v železne spone vklepali! Ali spoznal je, da ni drugače. Debele solze so padale starcu na lice, ko je videl dolgo zaželenega pred seboj, ravno takega, kakor je bil on sam v mladosti. Videl ga je pred seboj, pa ni ga mogel objeti, ni mu mogel razodeti očetovskih čutil. In vendar je bil njegov sin, sin njegove rajnice žene. Kako bi mu povedal, da je on oče njegov? Bode mu li verjel? Bode li ga razumel?
Cigan mu je obetal, da bode on dognal to reč. Tudi je bilo samo njemu mogoče, zakaj ni bilo človeka med obzidjem, ki bi se bil mogel sporazumeti z janičarjem razen cigana. Bilo je nekaj dni, kar je bil zaprt janičar v kloštru. Zamišljen koraka z zvezanima rokama po sobi. Misli in misli in 3e
domisli tudi svojega doma. “Kje je pač moj dom?” misli sam pri sebi in domišljal se je zmerom bolj in bolj na mlada leta otroška. Kakor sanje mfl je vršelo pred očmi: ljubi mož, ki ga je zibal malega dečka na kolenih, hudi stric, potem zli moa, ki ga je posadil na konja, itd. Vselej, kadar se je domislil nazaj, prišel mu je stari prijazni menili pred oči, ki je skrbno stregel vsaki njegovi želj>> ki je vselej solze točil, kadar ga je videl. Nehote je janičar spoštoval starega moža, smilil se mu .1« in vendar ni vedel, kaj mu je in da je on vzrok tej starčevi žalosti in skrbi.
Počasi, vsak dan nekoliko, pravil mu je cigan njegovo lastno zgodbo; kako je imel bogat oce sinka, kako je odšel na vojno, kako ga je poten1 stric mužu prodal in ta ga je odpeljal na Tursko in za janičarja prodal. Cigan se ni motil.
Janičarju je ta povest zbudila veliko premij ljevanje in naposled, ko se je posameznih stvar' vedno bolj spomnil in ko so se popolnoma s®' njale s pripovedjo ciganovo, prišla mu je mis®’’ da je morda on tisti sin. “Kje je pač moj oče?’ mislil je. “Morda je star in zdihuje po meni. jaz? Jaz služim tujcem. Za vero Mohamedovo
—	Ali nisem nekdaj veroval nekaj drugega, leP' šega, kar so me učili dobro ljudje — ah, tisti j® moral moj oče biti, ki me je učil. Nekdaj sem kristjan, posilili so me v to vero in v janičarj®’ to je gotovo, to sem videl vsak dan na drUg^1 zgledih. Zapustiti hočem to družbo, poiskati očet®’ da, jaz moram vendarle tudi imeti človeka, ki je ljubil.”
In janičar pokrije obraz in sede zamišljen
Ko pogleda zopet kvišku, vidi pred seboj e]' gana in poveljnika kloštrskega, starega Mar** svojega nepoznanega očeta. V pogledu, kakor janičar pogledal starčka, bilo je nekaj tako W^e’ ga, da je Marka čudno ganilo in privabilo glob0 zdihljaj iz njegovih prsi.
Prvo, kar je janičar cigana vprašal (kajti menihom ni mogel govoriti, ker jezika ni ra**' mel), bilo je to: ali ve za tistega očeta, o kater®1" mu je pravil že večkrat?
“To se ve da, poznam ga, ni daleč od toA odgovori mu cigan, proti Marku pa reče: jemlje se, prijemlje!”
“In kako si ti vse to izvedel?” popraša j®1"
čar.
“Prijatelj, jaz sem bil zraven, jaz sem dečka na konja in sem ga spremljal noter na ^ rško; pozneje sem ga večkrat videl, poznam še tudi dandanes prav dobro.”
“Ti ga poznaš?” reče janičar, vstane, P® usede zopet kakor človek, ki se je zmotil sa®1 seboj.
“Poznam ga”, odgovori cigan mirno, kakor ’ izrekel kaj vsakdanjega. “Dobro vem, da si ti tisti, ki sem ga jaz na Turško odpeljal.”
Janičar — strahovit v boju — vstane; na licu se mu je bralo, kako mu vre po glavi. “Govori, človek, ako pripoveduješ resnico, kje je moj oče?” Smeje zavije cigan na čuden način usta, se-fe Po svoj nož, prereže janičarju vezi na rokah ln> kazaje na starega Marka, govori: “Tu stoji, ^ 1'ce mu poglej in videl boš očeta svojega lice.” n obrne se k očetu, rekoč: “Gotovo je tukaj Ju-rlJ Kozjak, še lepši od tedanjega, ki je jezdil z rner>oj na Turško.”
„	"Moj	sin!” zavpije stari Kozjak	v tem tre-
j	. 'n	je Padla stena med dvema	srcema, oče
sm sta si ležala na prsih. Beseda sin srcu in ®su nekdaj ni bila neznana, že dolgo pa je ni
0	uho pod turbanom turškim.
Pač marsikaj bi bil rad poprašal starec novo bit n6ga s*na> a*' za zc*aJ rnoral zadovoljen ’ je mogel govoriti s srcem. Sicer je pa an tolmačil med njima, kar je bilo potrebno, bilo težko priti zdaj iz kloštra. Jurij Ko-pre "p- prejšnji janičarski glavar — ta je lahko &ri'	SV0Je dozdanje pajdaše, rekši, da so se
.	vdali	vsi v kloštru s to pogodbo,	da oprostijo
sti &a ’n tri ujete tovariše, ako se jim dovoli pro-Pje 0<^’ pa da Turkom prepuste kloštrsko poslo-laz .^an*®arjem je bilo vse povšeči, da bi bili le aJ dobili svojega hrabrega poveljnika. Sicer
so menili, da kristjanom ni treba mož beseda biti, ali ko so videli, da je njihovega glavarja v resnici volja, pripeljati sovražnike, ki so se mu vdali, v varstvo, niso si upali malemu krdelu ničesar storiti, ki je skozi sredo turškega tabora jezdilo z vsemi znamenitejšimi dragocenostmi in bogatijami kloštrskimi. Celo ko je glavar namenil se, da hoče kristjane spremiti do grada, da bi tako do zadnjega besedo spolnil, ni se mu upal nihče upirati, dasiravno se je to vsem več ko čudno zdelo. Veliko krdelo je hotelo iti ž njim, da ne bi kristjan j e ugovoru kljub zopet zaprli poveljnika. To se ve, da se je ta temu ustavljal, rekši, da ni potreba, in nazadnje vzel le čisto majhno število s seboj.
Vendar kmalu pride to krdelce v turški tabor nazaj in naznani preplašenim janičarjem, da jih je glavar popustil in šel s kristjani v grad Kozjak. Jeza, ki se je zaradi tega vnela med Turki, ska-zala se je v tem, da so brž zapalili velikansko kloštrkso poslopje in razvalili ga s cerkvijo vred. Kaj radi bi se bili maščevali nad izdajalcem samim, kakor so ga imenovali; vendar vedeli so, kako nevaren bi jim bil njihov prejšnji glavar, ako se zedini z domačini proti njim; zato se podvizajo da gredo za veliko vojsko.
Že medpotoma so bili poslali cigana z dvema hlapcema naprej v grad Kozjak, da bi tam oznanili veselo novico, da pride pravi mladi go • spodar Jurij, še posebej je rekel Marko poročiti bratu Petru, ako bi bil že v gradu, da se mu ni ničesar bati, vse je pozabljeno, kar mu je bil hudega prizadejal.
V	gradu veselja ni bilo ne konca ne kraja, ko se je razširila ta novica, zlasti med starejšimi hlapci.
Ko bi bil Bog s svojo mogočno strelo Petra z vedrega neba udaril, ne bi se bil bolj prestrašil, kakor ga je prestrašilo naznanilo, da se vrača njegov — po njem na Turško prodani nečak in brat Markov na grad, da je vsa njegova hudobija prišla na dan, da mu ni več živeti med ljudmi. Kar sta hlapca poročila, da je nekaj veleval stari gospod Marko, da je pozabljeno, tega Peter že ni slišal, kakor hlapca nista vedela, kaj govorita.
“Proč je, proč!” vpil je Peter z glasom, ki je vse prestrašil, kateri so ga čuli. “Pogubljen sem na večno!” Rekši je šel ven in nihče ni šel gledat za njim.
Ko se je vse veselilo in kričalo v gradu, Vide novega gospoda v turški pbleki, manjkalo je Petra. Zastonj je stari Marko, ves solzen od samega veselja, za njim popraševal, zastonj so družina ves grad pretaknili, Petra ni bilo. Tudi cigana ni bilo videti.
Konec str. 213
SVETEMU VLADIMIRJU
DAJMO, KAR MU GRE
Lepo število naših naročnikov sliši na ime Vladimir ali Vlado Eden od njih je potožil, da BARAGOV KOLEDARČEK ne pozna njegovega patrona na dan 15. julija. Res to ni lepo. Seveda pa tudi to ni lepo, da naši Vladimirji kaj malo vedo o svojem patronu. Kdo
je bil, kdaj je živel? BARAGOV KOLEDARČEK se bo prihodnje leto poboljšal, pričujoči spis naj pa nekoliko pouči naše naročnike o sv. Vladimirju. — Ur.
SVETI VLADIMIR JE EDEN TISTIH REDKIH SVETNIKOV, ki ima slovensko ali slovansko ime že od rojstva in krsta. To se pravi, da njegovim varovancem v slovanskem svetu ni treba imena šele sloveniti, kot mora napraviti kak Branko, Drago, Cvetko, Milko in še polno drugih. To seveda ne pomeni, da je svetnik Vladimir vreden kaj več kot Frančišek, Karel, Florijan ali Klemen, zanimivo je pa le.
Sveti Vladimir ima poleg svojega imena še priimek ali naslov: VELIKI. Je moral biti torej dosti pomemben mož. Res, bil je kievski nadvojvoda in “vladar vesoljne Rusije” — čeprav pogosto bolj na papirju kot zares. Imel je nemreč veliko nasprotnikiv in se je moral za svoje “pravice” veliko vojskovati. Vsekako je bil po rodu polnokrven Rus.
ZA BISTRE GLAVE
DVA BEDUINA POTUJETA PO PUŠČAVI. S seboj imata kruh: eden dva hleba, drugi tri. Nasproti jima pride tretji beduin. Nima kruha, ima pa denar. Sporazumejo se, da bodo skupaj pojedli vseh pet hlebov, tretji beduin bo plačal, kar bo prav.
Posedejo po tleh, postavijo v sredo vseh pet hlebov in jih razrežejo. Vsak hleb da tri enake dele in drugega za drugim pojedo. Nič kruha ri ostalo.
Tedaj reče tretji beduin:
“Plačam pet kosov, ki sem jih pojedel, vsake-
202
Rodil se je leta 956 kot tretji sin še poganskega očeta Sviatoslava. Vsi trije so bili seveda pogani, brata sta ostala to do smrti, le Vladimir se je že v visokih letih dal krstiti in je postal zgleden kristjan, da, svetnik. Verjetno je krščanstvo poznal že od zgodnje mladosti, saj je bila njegova babica po materini strani sv. Olga, menda prva ruska svetnica. Tudi sicer je bilo krščanstvo že nekoliko udomačeno v Kievu in to od časov sv. bratov Cirila in Metoda. Na splošno so pa še veljali v deželi stari slovanski bogovi:	Perun,
Daždbog, Stribog in drugi. Vladimir jim je zve' sto “služil” in pospeševal njihovo češčenje. P°" polnoma pogansko je bilo tudi njegovo življenje. Vojskoval se je z lastnimi brati in spravljal s P°' ti vse, kar mu je oviralo neomejeno oblast. Kot zakonski mož je bil brez vesti, ženske si je izbiral kot kak turški paša, dane besede je prelamljal na debelo in široko. Leta in leta ni prav nič kazalo, da bi še po tisoč letih kdo s ponosom nosil njegovo ime — Vladimir.
Čas je tekel in Vladimir, “gospodar vesoljne Rusje,” je začel spoznavati, da je poganstvu na evropskih tleh skoraj odklenkalo. Ves svet oko' li Rusije se je bil že otresel poganskih bogov in veroval v enega samega, naj je že bil krščanski, judovski ali mohamedanski, bil je vendar le Eden-Vladimir je hotel svojo Rusijo v veri in civiliz®' ciji vsaj približati ostalemu svetu, v kolikor g8' je poznal, in je razmišljal, katero vero naj bi njegovi Rusi sprejeli. Zgodovina — morda je sam° legenda — ve povedati mnogo zanimivih prigodi kako je Vladimir klical na svoj dvor predstavnike raznih ver in pri njih poizvedoval, kaj učijo. Nobena mu ni bila všeč in dolgo se ni mogel odločiti.
ga po zlatniku. Tu jih imata pet, pa si delita denar. kakor vesta, da bo prav.
Oglasi se tisti, ki je imel tri hlebe:
“Jaz dobim tri zlatnike, za vsak hleb eneg8' ti pa vzemi dva, ko si dva hleba prispeval.”
“Ne boš”, pravi drugi, “saj nisva pojedla vsa^ svoj kruh, bili smo trije, ki smo jedli. Torej jva denarja vsak pol.”
Prvemu to ni bilo prav, zahteval je zase ®’1 zlatnike, šla sta in vložila tožbo pri kadiju, Ta odločil, da dobi tisti, ki je imel tri hlebe, 4 tnike. Drugi, ki je prispeval dva hleba, naj dobi en zlatnik. — Zakaj? Ali je kadi pravično razs°' dil?
Misli, July, ^
Zdi se, da je sv. Olga posegla vmes in izgla-dila pot za nekake zveze med Vladimirjem in rsčanskim dvorom v Konstantinoplu. Vladimir ^ .le seznanil s krščanskim bogočastjem v tem drugem Rimu”. Službo božjo so obhajali nad
■	se veličastno — vsaj na zunaj. Vsekako je Via-■rnirju to imponiralo in ga privlačevalo. Počasi ^ Prišlo do tega, da je cesar Bazil II. ponudil ‘adimirju za ženo svojo sestro. Ano, ki je bila odlično krščansko vzgojena. Vladimir je bil že to-k° nagnjen h krščanstvu, da se je dal pred po-'oko krstiti in seveda dobro poučiti v krščanski Veri- Ko je pa postal kristjan, je svojo vero vzel 2ares in temeljito spremenil nekdanje pogansko Oljenje.
Svojo deželo je odprl krščanskim misijonar-Jeni na široko in ni blio dolgo, ko je bil ves na-'°d prilično zrel za krst. Res je, da je veliko vpli-zgled vladarja Vladimirja, saj v tistih časih ljudstvo rado sledilo vladarjem tudi v verskih ijadevah. Tako je prišlo leto 990 in z njim zgo-'nskiprizor ob reki Dnjepru. Tam je stala obge°^na podoba boga Peruna, ki je bila ta dan *la °Jer>a. v razpad. Vladimir in žena Ana sta pri-
1	obdana s škofi in duhovniki pa z veliki mno-
0	vdanega naroda Ves pestri zbor je molil in 2a Peval himne krščanskemu Bogu in ga hvalil ^Pravo spoznanje. Ostre sekire so razsekale lese-
0	Perunovo podobo in s tem je bila Rusija za-an® edinemu pravemu Bogu.
(Dobrih 900 let pozneje se je pojavil v Rusiji drug Vladimir — Iljič Uljanov (Lenin) — ki se je zavzel, da se mora Rusija otresti Kristusa in se vkloniti Karlu Marxu . . . )
Vladimir Veliki je z veliko gorečnostjo vodil pokristjanjenje Rusije in sam dal pozidati celo vrsto cerkva. Na mestu, kjer je nekoč stala Pe-runova podoba, je zrasla lepa cerkev, posvečena sv. Baziliju. Omeniti je treba tudi to, da je Rusija pod Vladimirjem sicer sprejmala krščanstvo iz Konštatinopla (Bizanca), ni pa sledila kmalu Bizancu v razkol z Rimom. Nasprotno, rusko krščanstvo, zlasti v Kievu, je priznavalo papeža. Še potem, ko je v letu 1054 Bizanc dokončno prelomil z Rimom in mu je po stoletjih sledila Moskva, je kievski metropolit ostal z Rimom vse do srede lfi. stoletja.
Vladimir je uvedel v Rusijo prve šole, spre jel v svojo vlado nekaj demokratičnega postopka, odpravil smrtno kazen za zločine in se močno zavzemal za lajšanje uboštva. Sam je veliko daroval v ta namen. Skrbel je za mir v deželi in opustil nekdanje vojne pohode. Rusi so še po stoletjih govorili in pisali o “zlati dobi”, ki je prišla mednje s pokristjanjenim Vladimirjem.
Umrl je leta 1015, njegova žena Ana pa 4 leta poprej. Imela sta dva sina: Borisa in Gleba. Vladimirja je papež proglasil za svetnika v letu 1257, pa tudi njegova sinova, pravkar imenovana, sta bila kanonizirana.
P. BENO KORBIČ. O.F.M. — V SREBRNI GLORIJI
ta 1^ars'*iateri rojak se bo še spominjal p. Beno-tra]',° je skupaj s p. Klavdijem deloval tu v Avs-letj,Jl ^Ve leti. To je bilo pred kakimi trinajstimi Jlj ' ~~~ Letos obhaja p. Beno 25-letnico mašni-]janef Posvečenja. Dne 7. julija 1940 ga je v ljub-^°Vo ' S*;o*n'c* Posvetil škof dr. Gregorij Rožman. Sijj]	je	pel naslednjo nedeljo v rojstni fari
°dpel*.k na Gorenjskem. Leta 1944 so ga Nemci z j Ja'* skupaj s p. Klavdijem v Dachau, kjer je B°eu^i tisoči trpinov veliko pretrpel. Pa hvala cisti-’ Je *e osta' Pr’ življenju. Po razpadu na-j&kj1116 ^emčije je nekaj časa deloval med ro-drj na Nemškem. Nato je pršel v Združene r°jak* ^lic po pomoži v dušnem pastirstvu med
1	v Avstraliji, ga je ganil in se mu je odmisli t i
*	July, 1965
zval. Pozneje je vršil službo samostanskega predstojnika v Lemontu. Sedaj pa je že pol leta v Johnstownu v državi Pennsylvania, kjer oskrbuje podružnico sv. Ane na Moxham-u. Tam je tudi praznoval svoj srebrni jubilej.
P. Benotu želimo še veliko plodovitih let pri delu za duše in mnogo uspehov pri vseh njegovih naporih. Dobre volje in smeha pa itak že ima dovolj po naravi in s tem si zna pridobiti srca svojih ovčic. S svojim veselim razpoloženjem je že marsikateremu razvedril srce in mu pomagal v težkočah življenja. — Ob njegovem srebrnomaš-niškem jubileju molimo, da bi mu bilo dano opravljati to delo še dolgo vrsto let! — P. Valerian
MED PATROM HUGOLINOM
in Ivanom Cankarjem
Mira Mar
IVAN CANKAR SE POGOSTO “OGLASA”
V	MISLIH, seveda po zaslugi urednikovi. Tudi jaz ga cenim. Veliko zelo lepih stvari je napisal in nič nisem nejevoljna, če kdaj berem, da je Cankar “najboljši slovenski pisatelj”. Tukaj želim povedati, kako sem se z njim dobro seznanila, namreč z njegovimi spisi. Pisatelj je bil že pokopan, ko sem začela hoditi v šolo.
Da sem se začela zelo zanimati za pisatelja Cankarja, je bil posredno “kriv” p. Hugolin Sat-tner, znani skladatelj,takrat župnik pri frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Prav nič ne vem, kaj je mislil o Cankarju, če je sploh kaj mislil. Jaz samo vem, da sem rada poslušala pridige p. Hu-golina. Nekoč je pridigal nekako takole:
“Nekateri bi radi ljudem vzeli vero v Bog'a in odpravili deset božjih zapovedi. Jaz bi takim rekel: Preden vzamate ljudem Boga in preden odpravite deset božjih zapovedi, dobro premislite, kaj boste ljudem namesto tega dali. Vzeti je lahko, dati je težje. Ali se zavedate, da je milijonom ljudi na svetu edina opora v življenju misel na Boga? Ali pomislite na to, da bi mnogi, če ne večina od njih, kar obupali nad življenjem, če bi ne imeli vere v Boga in pravično poravnavo v prihodnjem življenju? In kako boste vzgajali mladino, če odpravite deset božjih zapovedi? Kaj boste dali mladim ljudem namesto njih?”
Tako nekako je pridigal, seveda se besed natanko ne spominjam, smisel pridige sem si pa dobro zapomnila. In moram reči, da me je dobri mož do dna prepričal in sem šla iz cerkve bolj verna kot sem vanjo prišla. Z menoj je bila v cerkvi moja sošolka, o kateri sem vedela, da hodi v cerkev bolj zato, ker mora, ne toliko iz vere. Nisem pa tedaj še vedela, da je že tako daleč. Na poti iz cerkve sem jo vprašala   nekoliko zmagoslavno, priznam — kaj bi ona dala sebi in drugim, če bi vero izgubila ali zapravila.
Tovarišica se mi je poredno nasmehnila in rekla: “Nič!”
Močno sem se začudila. Torej njej patrova pridiga ni čisto nič pomenila. Umolknila sem, nobena misel mi ni prišla, da bi kaj rekla. Tudi ona je nekaj časa molčala. Preden sva se ločili, mi je rekla:
“če te zanima, bova o tem še govorili. Pridi k meni, ti bom nekaj pokazala. Takoj boš videla» da patrove besede ne drže tako pribito, kot se je tebi zdelo.”
Postala sem silno radovedna in sem takoj pristala na to, da pridem in bom videla, kaj ®l bo pokazala.
Res sem šla in ona je odprla veliko knjig0' bil je Ljubljanski zvon iz prejšnjih časov. Brala mi je iz neke Cankarjeve ocene, kaj natančnega ne vem več. Te besede sem si dala izpisati in j**1 še imam:
“Vsako laž je treba pregnati iz glav ljudi, Pa naj bo tista laž še tako lepa. Laž je laž in jo Je treba preganjati. Nič se ne smemo ozirati na tiste ljudi, ki pravijo: Če laž spodbiješ, moraš n* njeno mesto ljudem kaj drugega dati. Ali ni dovolj, če sem spodbil laž, zakaj bi bilo treba ne njeno mesto dati kaj drugega? To ne drži, ni" česar ni treba dati. Je kar dovolj, če po odhodu laži ostane — prazen nič. . . ”
Pomislila sem in zdelo se mi je pametno. enkrat me je Cankar zanimal. Zdi se mi, da se# takrat poznala Kačurja in “Podobe iz sanj-Vprašala sem:
“V kakšni zvezi pa piše to? Kakšno laž ima mislih.”
Porogljiv nasmeh je bil ne njenem obraz11' ko mi je odgovorila:
“Vero v Boga in deset božjih zapovedi.”
Kar zavrtelo se mi je. Vedela sem, da je ta*10 odgovorila zavoljo pridige patra Hugolina. ČV®' la sem se do tal poraženo. Da bi se prehitro ne ll dala, sem vzela Cankarja v obrambo:
“Pa saj je bil Cankar veren človek!1 K*?* lepo piše o Bogu in veri vanj. Pa sem tudi vide!l podobico za njegovo smrt in tam je bilo rečenC da je umrl previden s tolažili svete vere.”
“To je tako: podobico je dal napraviti ^ Karel, ki je bil duhovnik. Je pa tudi čisto če, da se je Ivan nazadnje spreobrnil ali Pa ( hovnika vsaj spodil ni. Saj nekaj takega je Pr>. v temle spisu takorekoč naprej napovedal, ko F I še o smrti pesnikov Ketteja in Murna. Na, S*"1« beri!”
Misli, July,
Hlastno sem pograbila knjigo in brala. Pa se sPet ne spominjam besed, samo smisel mi je os-
Pisano je bilo, da Ketteju in Murnu ne sme-1,10 zameriti, da je eden na smrtni postelji držal v rokah križ, drugemu je pa visel na steni ob Postelji rožni venec. Sta pač mlada človeka, globoki pesniški duši, tako hrepenela po neki zad-nJ* resnici, da sta se vlada — laži. Pa če bolj natanko pogledamo, bomo morali reči, da tisto m bilo spreobrnenje, tudi ne najdba “zadnje res-nice”, ampak čisto navaden — obup!
V	meni se je nekaj hudo zamajalo. Zamis-a sem se in sošolka je mojo zadrego dobro izrabila :
‘Podobno je pisal že Janko Kersnik in se naPrej opravičil zaradi morebitne previdene smrti, pa ne sanl0 svoje. Zamislil se je in pove-al> kako se je zamislil. Na smrtni postelji je člo-Vek tak siromak, da nima več jasnih misli in še lllanj odpornosti, da bi odklonil, kar je zoper nje-g0v° Prepričanje. Siromak pusti, da napravijo z kar hočejo, potem pa vržejo v svet, da se tak in tak mož na smrtni postelji spravil z °£om in cerkvijo, pa lepo krščansko umrl.”
Tudi to je bilo meni novo. Kersnika sem ne-'ko poznala, pa se nisem mogla spomniti, da
1	bil kaj takega pisal. Moja sošolka mi je ne-ja |0Ina Ze*° 'mPon'ra^a — koliko več ve kot ^ ■ Ali morda prav zato, ker je vero že skoraj
0	konca zavrgla in je zadovoljna s tem, da ima nič?
m
sem
Pri
znam, da sem odšla od nje vsa zbegana
moja vera se mi je občutno podirala. Potem g dolgo grabila v vse to in kolebala med p. ]e]'SO''nom 'n Ivanom Cankarjem. Zelo sem že-bi mogla ostati pri patru. Sprva že samo °> ker je Cankar imel na svoji strani mojo ‘01ko, za patra pa nisem vedela, če ima koga
xrjv' -
ko
Poniral mi je kot umetnik—skladatelj, kar ta-
Un ne morem odreči naklonjenosti, čeprav je 6, ni^	Cankar.	Počasi	sem	sprevidela,	da
»lej ^am samo med dvema človekoma, ampak ]j dvema idejama. In sem se vrnila k razmiš-
°stati
ce je tisto res, da mora po odpravi laži
im 1 samo Prazen nič. Zazdelo se mi je, da
1	odgovor. Stopila sem k tovarišici in ji rekla:
1^. ^eš kaj, Nuša, jaz pa le mislim, da je ne-H ’ ar stopi na mesto laži, kadar ji spodmak-tla. Ne more biti samo — nič!”
(<Pa kaj naj bil bilo?”
Resnica!”
pojdi no, kaj je resnica?”
Sov ra* se nisem zavedala, da je dal tak od-h0lft Ze	Sklenila	sem pa dvoje: Prvič ne
nic več govorila o teh rečeh s tovarišico,
drugič, dobila bom v roke več Cankarja in skušala dognati, kako pisatelj ve, da je vera v Boga
—	laž. če bom spoznala, da to res ve, bom tudi jaz pustila vero in p. Hugolin me ne bo več imel med svojimi poslušalci . . .
Izposojala sem si Cankarjeve knjige in nekaj sem jih tudi kupila. Ne morem reči da	sem	vsega	prebrala,	večinoma pa.
Hitro	sem	opazila,	da je	beseda	Bog
v njegovih spisih zelo udomačena, pa moja sošolka bi verjetno rekla, da je to samo “simbol”. Toda če je simbol, kaj naj pomeni? Vsak simbol mora nekaj pomeniti, ne stoji nekje kar tjaven-dan. Morda je Cankar bil v globinah srca bolj veren, kot se je delal nazunaj? Morda je samo iz jeze do političnih in kulturnih nasprotnikov kdaj zapisal, da je vsa vera v Boga gola — laž?
Brala sem	še in še. §e in še mi je	spregovoril v	žarkih	stavkih	o iskanju	zadnje	resnice,
o	hrepenenju po njej, o žalosti, da je ni mogoče najti, in podobno. Prizna, da jo je že poznal in imel, da jo je pa izgubil — in skoraj joka nad to izgubo. Nikjer prav za prav ne prizna, da je brezverec, prepričan brezverec. Govori o dvomih, skepticizmu, negotovosti, iskanju in spet iskanju, če se mu včasih zazdi, da je vera v Boga laž in zamahne po njej z blestečo pisateljsko silo, pa mu kmalu pride druga misel, morda samo drugo občutje.
Z eno besedo: Cankar niti sam zase ne ve za gotovo, da je vera laž, kako naj jaz to od njega izvem? Tudi sem videla, da je tisti “nič” namesto “vere-laži” sprejel iz pisanja nekega drugega pisatelja, ni zrasel iz njega samega. Trenutno mu je stvar prav prišla, ko je bil ravno slabe volje, pa gotovo ni minilo veliko ur, preden je tisti “nič” spet spoznal za — tujo učenost . . .
Bolj ko sem ga brala, lažje sem verjela, da je res umrl pošteno z Bogom spravljen in ne samo na pritisk brata Karla, duhovnika. Vse dvome sem vrgla iz srca in še hodila poslušat p. Hu-golina, dokler sem ostala v Ljubljani. Z Nušo se pa nisva več videli. Ne vem, kam je odšla in kaj je bilo z njo pozneje, želela bi ji povedati, da se na Cankarja za svojo nevero ne more sklicevati, pa je že ni bilo več.
Vzemimo samo to! Dobro je znano Cankarjevo geslo: Mati — Domovina — Bog! Kdor le površno pozna Cankarja, ne more trditi, da sta mu bili mati in domovina samo — simbol. Vso dušo je imel za obe. Ko je postavil Boga v isto vrsto, kdo si upa reči, da je to napravil neiskreno in samo zavoljo lepšega?
PRAVLJICA O SREČI
Ta pravljica je izšla v tisku v današnji Sloveniji. Mnogi so se čudili, da je smela. Sicer je pa res, da je njen nauk potreben se marsikomu, ne samo komunistom. — Ur.
V	STAREM KOZOLCU POD GRIČEM je živela miška, ki je bila na vso moč nezadovoljna s svojo usodo.
“Ali je to življenje?” je venomer godrnjala. “Če se stisneš pod streho, te preganjata človek in mačka. Če živiš na polju, ti strežejo po življenja kača, jastreb in še drugih razbojnikov vse polno! Ali je to pošteno? Ali je to red? Veliki in močni zmerom zatirajo majhne in slabotne. Ne, to bi ne smelo biti.’ ’
Miška je bila divja na krivični svet.
“O, ko bi bila jaz velika in močna, bi nikoli ne preganjala majhnih!” je vzdihnila. Vneto je pripovedovala vrstnicam, kako lepo bi bilo na svetu, če bi vse živali, velike in majhne, živele v slogi in pomagale druga drugi, ne pa se preganjale.
Poslušalci so bili navdušeni. Miškine besede so se jim zdele zelo lepe in pametne, da so jo razglasili za najpametnejšo pod soncem.
Nekega dne pa se je naši miški primerilo, kar se ni še nikoli nobeni. Našla je kamenček sreče.
V	temi je namesto v korenček zagriznila v nekaj trdega in iz kamenčka ji je spregovorilo po mišje: “Draga miška, nikar me ne oglodaj! Še zobke bi si polomila. Bolje je, da me primes in odneseš na skalo, ki stoji pod tolmunom, in me z nje vržeš v globino”.
“Joj, zakaj pa?” je vzkliknila miška in se začadila kamenčku, da zna tako lepo govoriti. Radovedno si ga je ogledovala od vseh strani.
“Nikar me predolgo ne ogleduj, miška!1 Rajši naredi kakor sem te prosil. Za plačilo ti pa izpolnim željo, ki te najbolj pri srcu.”
“Željo?” se je zdaj še bolj začudila miška. “Kdo pa si, da imaš tako moč?”
“Kamenček sreče. Padel sem z neba, da bi vsem prinesell srečo. Že dolgo ležim ob cesti in opazujem svet. Toda spoznal sem, da sem prezgodaj prišel.”
“Prezgodaj? . . . Kaj svet noče sreče?” se je zelo začudila miška.
“Hoče jo že, tudi potreboval bi jo. Toda JU' kjer ni medsebojne ljubezni. A kjer ni ljubezni, ni modrosti, brez modrosti pa ni pravičnosti, brc* pravičnosti ni zadovoljstva in brez zadovoljstva #* sreče. Tako, vidiš, sem odveč.”
Miški se je kar v glavi zvrtelo. Kako naj bj razumela modrovanje čudežnega kamenčka? Saj je bilo še za človeka pretežko. “Res, kaj naj želela?” je začela napeto promišljevati.
Poglej jo no! Zdaj, ko bi si bila lahko izp*0' sila od kamenčka tisto, o čemer je vedno sanja-rila in navdušeno govorila — pravičnosti za vse zatirane in slabotne — si je po dolgem ugibanju ze lela to, kar bi si zaželela vsaka, še tako navadn* miška.
“Želim biti velika, mogočna ptica pod sinjim nebom!”
“Prav. Naj ti bo! Toda vedi, nič boljša nisi od drugih. Mislila si samo nase,” ji je hladno o govoril kamenček sreče. “Zdaj me pa primi in me odnesi!”
Miška je vsa zmedena še zamencala: “Pa ^0I” res postala orlica?”	„
“Seveda boš, kakor hitro me boš vrgla v vodo-
“Orel bom postala, orel!” je poskočila mišk8 pograbila kamenček sreče in odhitela z njim Pr°*' vodi.
“Orel postanem, orel!” je po poti klicala varišicam, ki so začudene kukale iz svojih luke11'' potem pa jo ubrale za njo.
Ko je miška prišla na skalo, je spustila menček v globino.
“Plunk!” je glasno plunknilo. In tedaj, čudo! Miška se je začela ta hip prečudno sPr®. minjati. Kratki vrat se ji je potegnil. Život se J' je naglo napihoval in raztegoval na vse strft®1 Gobček je dobil obliko zavitega kljuna. Spre<W‘ noge so se ji daljšale in spreminjale v krila, nje noge so se pa tudi potegnile in se oboro® j z ostrimi kremplji. Mišji repek se ji je sprem®1’ v pernato krmilo.
• v	.v	ni§^
Miške, ki so vse to gledale, svojim očem " mogle verjeti. Preden bi bile oglodale koren<Je je stal na skali mogočen orel. Že so mislile od strl! hu pobegniti, toda ptica je spregovorila:
“Le poglejte me, kako sem zdaj močna in 1,10 gočna! Prišel je tisti čas!”
“Da, naš čas, o katerem si nam vedno S° rila,“ so se navdušile miške in vse živalce, kar ’ je priteklo gledat to čudo.	...
“Da, tako je, tako”, je še golčala miška °r( ca, razprostrla mogočne peruti in se dvignil® sinje višave.
Miške so omamljene od sreče gledale za ^ in videle, kako ponosno kroži čedalje višje njimi. Nazadnje se je izgubila med oblaki.
“Zdaj, zdaj je napočil tisti čas, tisti lepi čas!
Nam vsem bo prinesla pravico!” so se veselile ži-	?*;
valce. Radostna novica se je kakor blisk raznesla J IGRALSKA DRUŽINA V SYDNEYU j*! P° okolici. Kmalu je bilo na skali premalo pro-	Jij
štora. Iz soseske so prihiteli krti, hrčki, zajčki in !♦:	bo	ponovila	Finžgarjevo	dramo	*♦;
Polhi, vsi slabotni. Radi bi bili priče velikega	jj*	H
dogodka.	v	3	dejanjih:	J-
“Vrača se, se že vrača”, so se zdajci razvese-	$	p
gledalci. Spet so zagledali orlico. Nestrpno 30 v	^
„,u„	I	razvalina življenja	a
ttes, miška orlica je krožila čedalje nižje. To-	A	>;
(ta kaj je to? Nenadoma je kakor strela šinila	J
Proti skali in — o groza! — zasadila je ostre %	Na	oder '° bo Postavila z°Pet
kremplje v rejenega hrčka in ga cepetajočega >!	v	režiji ,vana Koželja	§
"nesla v višave.
Gledalci na skali so otrpnili. “Ali je mogo- J	KDAJ?	—	V soboto 31. julija	j«!
Ce?” so razočarani zadrgetali in se razbežali.	S	.	.	,	„	®
v	>♦:	točno	ob	7.30	P.M.
O,	mogoče, mogoče!!” je bridko	vzdihnil	J	‘d
l(arnerLček sreče na dnu vode, ki je vse to videl.	H	KJE? — St. Francis Hall, Paddington.	£
In kdo bi to zameril miški, ki ie vendar nespa- V	•	u	1	,	.	.S
ivietna	ti	“14.	j • j. >•	V	zabava	s	plesom.	Igralci	nujno;*;
eina živalca. Toda prezalostno je, da je tudi na-	j	a	*	*	-	1	•	1
JUmneiSo 1-. ■	J	&	prosijo,	da	pridete	točno,	ker	igra	ni	kratka.;«;
mejse bitje pod soncem, človek, se vedno tak!	;♦;
Bo„2al°t" Je P0t0nil V blat0 na dnu vode	I	Vsi	prisrčno	vabljeni!	_	S.D.S.	S
v k	ve,	kako dolgo bo moral	še čakati	na svoj	v	35
cas.	K..................................................... *
Prizor iz 1. dejanja igre RAZVALINA ŽIVLJENJA.
Ž
,tof^e sama odrska scenerija v tako tesnem pro-	zamudite priložnosti in	pridite uživat to odlično
Je dokaz mojstrstva. Po gostovanju v Can-	delo odličnega pisatelja	v prireditvi odličnih igra-
j 1:1 ^1' julija bo naša Igralska družina ponovila	lcev!
° v Sydneyu. Več pove OGLAS tu zgoraj. Ne
KAJ SE VAM ZDI O
KRISTUSU?
ČIGAV SIN JE?
(Mat. 22,42)
:
Vernim katoličanom je odgovor lahak. Vendar se je bati, da Kristusa premalo poznamo in malo vemo o njem. Pozabili smo. Prav bo, če ponovimo vsak mesec nekaj, kar so evangelisti o njem napisali. Poznanje Kristusovega življenja in delovanja bo poglobilo našo vero vanj.
Besedilo evangelijev imamo tu spodaj na levi strani, na desni pa pojasnila k besedilu, da nam bo laže razumljivo. Priložena je zemljepisna karta Palestine, da lahko sledimo, kje se dogodki evan-gelijezv vršijo.
Če pravimo, da smo Kristusovi moramo Kristusa kar najbolje poznati!
PRILIKA O DOBREM PASTIRJU
“Resnično, resnično, povem vam:	Kdor ne
pride v ovčji hlev skozi vrata, ampak preleze dru god, ta je tat in ropar. Kdor pa pride skozi vrata, je pastir ovac. Njemu Vratar odpre in ovce njegov glas poslušajo in on pokliče svoje ovce po imenu in jih vodi ven. Kadar izpusti svoje ovce, gre pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas. Za tujim pa ne pojdejo, ampak bodo zbežale od njega, ker ne poznajo glasu tujca.”
To priliko jim je povedal Jezus; oni pa niso razumeli, kaj je pomenilo, kar jim je pravil. Jezus jim je torej zopet spregovoril:
“Resnično, resnično, povem vam: Jaz sem vrata k ovcam. Vsi, kolikor jih je prišlo, so tatje in roparji, ovce pa jih niso poslušale. Jaz sem vrata: kdor stopi skoz mene, bo zveličan, in bo hodil noter in hodil ven in bo našel pašo. Tat ne pride, razen da krade in kolje in pogublja: jaz sem pri' šel, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju.”
JEZUS JE “VRATA" K OVCAM
Jezus je jemal svoje prilike ali prispodobe ** j-okolice, kjer je ravno pridigal in učil. Tako so t poslušalci najlažje razumeli. Ko je bil v GaliM1’ deželi poljedelstva in ribolova, je primerjal svol nauk setvi in ribiškim mrežam. Zdaj pa uči v de ji. To je dežeUi, ovčjereje in pastirstva. Pastirfl1 ovac so bili vsakodnevna prikazen. Njihove črcde se ostajale večji del leta pod milim nebom. čel dan so so se p^asle, zvečer so jih zganjali v sk11' pno stajo, ki je bil le s kamenjem in vejevjem ogi jen, pa nepokrit prostor. Pri vhodu v stajo “hlev" — je vedno kdo stražil. Tatovi in
volko" |
so mogli priti v stajo le čez ogra.jo, “zid.” ZjiotrM so prihajali pastirji in sklicali vsak svoje °vCf iz staje na pašo. Tu. običaj je ostal prav do na^ dni. V luči te razlage lahko razumemo, zakaj Je' zus imenuje samega sebe “vrata” v ovčji h*6 ' Kdor hoče biti voditelj Jezusovih ovčic, mora od njega pooblastilo.
*o>»tes
'Philippi
Cana
'J - o ^ Marorvth V	C	'	#	•	MT
I	TabPi
Scythopnlis Aerion* *
•Pella
Sebast* •
•Sichar
*ci j ltcll
•)^ebn>n
POZNA SVOJE OVCE
JEZUS NJ NAJEMNIK
“Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje 2>vljenje za ovce. Najemnik, ki ni pastir in ovce niso njegove, vidi volka priti in ovce popusti ter zbeži, in volk jih pograbi in razkropi. Najemnik pa zbeži, ker je najemnik in ga za ovce ni *krb. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oce in jaz Poznam Očeta; in svoje življenje dam za ovce. Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleVa; tudi tiste moram pripeljati: in poslušale bodo moj glas ,n bo ena čreda in en pastir.
Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, ga iznova prejmem, Nihče mi ga ne more vzeti* ampak ga jaz sam od sebe dam. Oblast imam. dati ga in oblast imam, zopet ga vzeti. To naro c,l° sem prejel od svojega Očeta.”
MED POSLUŠALCI — NOV RAZPOR
Vnovič je zaradi teh besed nastal razpor med *|udi. Mnogo izmed njih je govorilo*. Hudega duha 1ITla in meša se mu, kaj ga poslušate?' — Drugi S° S°vorili: To niso besede takega, ki je obseden; ali mar more hudi duh slepim oči odpreti?
POGOJI ZA SPREJM MED UČENCE
Ko so šli po poti, mu je nekdo rekel: Za teboj 0rn hodil, kamorkoli pojdeš. Jezus mu je odgo-voril; ‘‘Lisice	imajo	brloge	in ptice	pod nebom
Snezda, Sin človekov	pa nima, kamor	bi glavo na-
slonil.”
Drugemu pa je rekel: “Hodi za menoj!” Ta j* dejal: Gospod, dovoli, da prej grem in pokop Jeiti svojega očeta. Toda odgovoril mu je: “Pu-***> naj mrtvi svoje mrtve pokopljejo, ti pa pojdi ** °2nanjaj božje kraljestvo.”
Še drugi	mu je	rekel:	Hodil bom za teboj,
T°«pod, toda	dovoli	mi, da	se prej	poslovim od
or,*ačih. Jezus mu je rekel: “Nihče, ki roko po-021 na plug in se nazaj ozira, ni pripraven za °*je kraljestvo/'
Za lepoto in globino Kristusovih besed je te-0 najti primerno (človeško) besedo. Kar dou-etr>o in povemo, je le prispodoba in senca neiz-Sg nef?a in nedopovedljivega duhovnega sveta, ki . nam v Kristusovih besedah razodeva. Apostoli
1	eVangelsti so o Kristusovem življenju in de-Vanju dan na dan govorili. Sprva na pisanje Jt)rz niti mislili niso. Gospod jim je ukazal,
V	nadaljnjem razpletanju svoje prilike Jezus poudarja, da On ni le vrata k ovcam, ampak je tudi pastir — DOBRI PASTIR. Slika se spremeni v toliko, da iz noči prehaja v dan. Čez dan vrata. niso več važna, važen je /xi.stir, ki jemlje ovce na pašo in jih tam straži, da se ne prikrade ropar volk. Seveda misli Jezus na duše svojih vernikov, da jih obvaruje pred zapeljivci.
Že v starem testamentu najdemo pogosto podobno primero: Bog sam je kakor pustit', izvoljeno ljudstvo kakor ovce. Pa so se od časa do časa /rri-kradli samozvani voditelji naroda, ki jih ni poslal Bog — najemniki. To so poslušalci lahko razumeli, Razpor je nastal med njimi pač za.to, ker je Jezus zaključil priliko z napovedjo, d a bo dal življenje za ljudi in spet prišel mednje žir.
DVOJE MNENJ — NE PRVIČ NE ZADNJIČ
Ni dvoma, da so nasj/rotstvo zoper Jezusa tudi tukaj dvignili farizeji, ki so bili med poslušalci. Z napovedjo svoje prostovoljne smrti in vstajenja jih je kajpada “pohujšal.” Iskreni med poslušalci pa takoj najdejo odgovor na podtikanje farizejev in njihova beseda obvelja. Jezus že ve, kaj govori.
TREBA JE VELIKO ŽRTVOVATI
Vtis imamo, (ki je Jezus po našem mnenju kur s preveč ostrimi besedami odklonil pogoje, ki so jih postavili oni trije za članstvo v njegovi druščini. Njihove prošnje se nam zde jako človeške in zato sprejemljive. Toda Gospod je možem gledal v dušo in je vedel, da besedo niso svega povedale. Če bi jim bil Jezus takoj ustregel, bi pozneje prišli na dan še z nadaljnjimi pogoji. Takih “pogojnikov” pa nikakor ni mogel trpeti med svojimi učenci in stalnimi spremljevalci. Tako si smemo razlagati Jezusove ostre odgovore in svarila. Njegovo kraljestvo zahteva zase vsega in celegft' človeka, polovičarji niso za tak poklic. Nam se morda zdi že sama beseda, da Gospod nima, kamor bi glavo naslonil, nekako jrretirana. Toda če pomislimo, da ga niso s/trejeli ne v Galileji, ne v Sa/ntariji, ne v Jeruzalemu, nam je njegovo ču-stovanje kaj lahko razumljivo. Ni bil Samo Bog, bil je tudi cel človek!
da naj uče vse narode, ni pa zahteval, da naj o njem in njegovem nauku tudi pišejo. Pisanje knjig tudi poprej ni spadalo k njihovemu preprostemu poklicu. Če bi ne bili postali Kristusovi učenci, bi ne bilo njihovih imen v nobenem pisateljskem seznamu in v nobeni literarni zgodovini.
—	Stanko Cajnkar.
Cerkev sv. Miklavža
JE PA OSTALA
(Poglavje iz DRUŽINE o Slomšku)
KAPLAN A. M. SLOMŠEK je bil prestavljen z Bizeljskega v Novo Cerkev pri Celju. Njegov novi župnik in dekan pl. Jakomini ga je pričakoval že na dan 1. maja. Toda Slomšek je želel med potjo obiskati Olimje in Ponikovo, svojo rojstno faro. Zato je naprosil kaplana Straška v Vojniku, naj obvesti dekana Jakominja, da se bo za nekaj dni zamudil.
Tako je Slomšek prišel v Novo cerkev 3. maja zvečer. V župnišču so ravno večerjali. Dekan pl. Jakomini ga je slabo sprejel.
“Zakaj niste javili, da se boste nekaj dni zamudili?”
“Naprosil sem kaplana Straška, naj vam pove, Gotovo je pozabil.”
“Pozabil ni. Povedal je, toda to ni uradno. Pri meni je najbolj važno to, da se zgodi vse točno po predpisih. Vse mora biti uradno. Kar ni uradno zapisano, zame ni na svetu.”
Slomšek je odgovoril:
“Ta vaš nauk, gospod dekan, si bom zapomnil za vse življenje. Za ta moj prvi prekršek pa prosim odpuščanja. Upam, da bo zadnji.”
Ta ponižni odgovor novega kaplana je uradnega gospoda dekana spreobrnil. Takoj je postal prijazen in neuraden. Tako so v lepem miru povečerjali. Potem je kaplan Švarcl povedel Slomška iz obednice in mu rekel:
“Veš, našemu plemenitemu dekanu ne smeš zameriti, da je včasih tako uraden. Rad pozabi, da si moramo biti duhovniki kakor bratje. Kadar zaživi v njem plemiška kri, je samo plemenitaš.” “Ali je res plemiškega rodu?”
“Res. Na graščini v Blagovni pri Št. Juriju je bil rojen. Študiral je v Rimu in postal doktor. Tudi novo mašo je pel v Rimu. Kmalu je postal župnik v Novi cerkvi in dekan.”
“To je pa šlo hitreje, kot bo šlo pri meni in tebi”, se je pošalil Slomšek.
“Pri meni bo šlo počasi, in se bo hitro ustavilo. Pri tebi bo pa šlo hitro in Bog ve, kako visoko se bo ustavilo.”
“Zakaj tako misliš?”
“Kaplan Strašek kar naprej prerokuje in trdi, da so ti že v bogoslovju napovedovali škofovsko kapo.”
“Gospod dekan mi je pa danes skoraj prero-kival škofovo palico po plečih, če me bo raznanil uradno na škofijo.”
“Nič se ne boj! Te dni pride sem prošt Ješe-nak in kadar pride on, govori samo o tebi. Torej prošt bo vse uredil zate pri Jakominiju. Njemu dekan sam prizna, da je včasih preveč uraden. Morda ne veš, kako je bilo leta 1785? Cesar Jožef II. je zaukazal, da se morajo v novocerkovški de-kaniji podreti naslednje cerkve: sv. Katarina v Lembergu, sv. Jernej v Vizorah, sv. Tomaž ' Landeku, Devica Marija na Gori in v Dobrni sv-Miklavž. Dekan Jakomini je takoj vsem tein cerkvam odvzel posvečenje in res so jih podrli, le cerkev sv. Miklavža je ostala. Dekan je šel sicer tudi tja in cela četa vojakov ga je spremljala-Ko so prišli do cerkve, so jo našli zaprto, okoli nje pa trumo dobrskih deklet in žena, ki so bile oboroženo s srpi, kosami,	vilami,	grabljami	in
burkljami. Grozile so,	da se	spuste v boj, če se	kdc
cerkve pritakne. Ko je poveljnik vojaške čete to videl, je dejal: Z ženskami se pa mi vojaki ne bomo borili. In je dal povelje za odhod.”
“In cerkev še stoji?” je vprašal Slomšek.
“Stoji. Deželna vlada se je vdala in objavila odločbo, da se cerkev sv. Miklavža ne podere-Prošt Ješenak je pa rekel dekanu Jakominiju: Vi* diš, da je včasih zdrava pamet boljša kot uradu* odlok.”
“Gotovo je bil Jakomini zavoljo te pripombe na prošta hud.”
“Ni bil hud, celo priznal je, da se je že veC’ krat kesal, zakaj je bil včasih tako uraden. Žara-di tega je celo hotel	proč	iz Nove	cerkve, no	P°'
tem pa le ni šel.”
M
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE vljudno vabi
NA DRUŠTVENO ZABAVO
v soboto 24, julija zvečer.
Znana dvorana V predmestju Prahran
Odlična godba in prijazna postrežba _ Čisti dobiček pojde za novo cerkev sv. Cir'lai in Metoda Vsi dobrodošili!
ODBOR SDM J ► » + + ♦»»♦++♦■♦»♦++»♦♦♦♦♦♦ » ++++++++++*
Misli, July, l9®5
OB STOLETNICI SLOVENSKE MATICE
Janez Primožič
SLOVENSKA MATICA JE POLEG MOHO-RJEVE DRUŽBE, ki je pred 11 leti praznovala svojo stoletnico, naša najstarejša kulturna ustanova in založnica znanstvene ter leposlovne literature. Obe ustanovi sta v stoletju obstanka šli skozi krize in vzpone, skozi plodna in manj plodna obdobja. Premnogi vidni kulturni delavci, ki so pustili za seboj častna imena, so delovali pri obeh ustanovah.
Zanimivo je, da je pobuda za ustanovitev Matice prišla iz Maribora. V teku je bila nabirka za spomenik Valentinu Vodniku, pa je iz Maribora Prišel poziv, naj ne postavljajo kamenitega spomenika, nabrani denar naj postane glavnica za ustanovitev Slovenske Matice. Ob nadaljnjem razpravljanju so se pojavljali glasovi, naj se Matica ne ustanavlja v Ljubljani. Naj se rajši slovenski izobraženci naslonijo na Zagreb, ki naj postane kulturno središče za vse južne Slovane. To mnenje je odločno spodbil Levstikov “Naprej’ ’in tako je vendar prišlo do ustanovitve Matice v Ljubljani. Dan 4. februarja 1964 se smatra za nJen rojstni dan, zakaj takrat so bila potrjena njena pravila.
Tik pred proslavo svoje stoletnice je Slovenska Matica izdala dve znameniti knjigi: Jubilejni Zbornik in Bibliografijo Sl. Matice.
Jubilejni Zbornik obsega celoten pregled Matične dejavnosti od ustanovitve do stoletnice. V nJeni založniški dejavnosti lahko sledimo splošne-
mu kulturnemu razvoju našega naroda. Težišče njenega udejstvovanja je bilo sprva zlasti v izdajanju šolskih knjig. Šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je Matica dobila stike z domačo naravoslovno znanostjo, v začetnih letih tega stoletja se je začela razvijati na leposlovnem področju. Velik napredek je dosegla pred prvo svetovno vojno pod vodstvom Frana Levca, ki je njen knjižni program zelo raztegnil. Do takrat se je njena knjiga omejevala na narodno vzgojo v obliki le-topiskov, koledarjev in nekaj skromnih literarnih publikacij. Fran Levec je pritegnil nove sodela-vce, začel izdajati ZBORNIK z znanstvenimi razpravami, pa tudi knjige z izvirnimi domačimi literarnimi deli.
Vse te in take naloge Slovenske Matice so pozneje postopno prevzela druge ustanove: univerza, razna strokovna društva, Akademija znanosti in umetnosti itd., vendar z vsem tem delokrog Matice ni postal utesnjen, za njeno udejstvovanje je še vedno dovolj prostora.
Zanimiv je ščitni ovitek Jubilejnega Zbornika. Prikazuje nam pogled na staro Ljubljano z nekdanjim Kongresnim trgom, kjer še vedno stoji hiša Slovenske Matice. Je zares častitljiva stavba, v njej je skozi sto let potekalo življenje ’n delovanje ene naših najstarejših in najbolj zaslužnih knjižnih založb. Prav je, da se vsi Slovenci zavemo, kako pomembna je za nas stoletnica Slovenske Matice.
nadaljni darovi za sklad
(in druge namene)
■£4-0-0: Ivan Plesničar; £3-0-0: Kristjan Tinta;
£2-0-0: Stanko Kolarič, Frančiška Štibilj, Edvard Polajnar;
£1-0-0: Angel Batič, Lojze Filipič, Ivan Bogataj, Stanko Kalc, Ivan Mesar, Pavle Arhar, tanko Andrejašič, Rudi Novak, Ana Sertič, Stan ® Fabian, Neimen., Branko Kalc, Joško Kariš, ^arjan Peršič, Friderik Breznik, Stane Kragelj, ranc Gašperin, Janez Marinček, Mirko Drolc, ado Racman, Neimen., Vera Zadnik, Ivan Ha-
rej;
£0-10-0: Ivan Bogataj, Vinka Markovski, Alojz elko, Marta Velkovič, Jože Konšak, Anton Kra-®lna, Kristina Janežič, Emil Torbica, Frančiška ueek, Dragica Babič, Žarko Lutman.
ZA KOROTAN: Slov. društvo Sydney £10-0-0, Miša Lajovic £4-0-0, Adolf Vadnjal £1-0-0, Dragica Babič 10 šil.
ZA P. PODERŽAJA. Branko Cvetkovič £6-0-0, Antonija Stojkovič £2-0-0, Lojze Filipič in dva neimenovana po £1-0-0.
ZA SLOMŠKOVO ZADEVO: Dr. Mihael Colja £5-0-0, Lojze Filipič £1-10-0, Lina Grassmapr, Ri-hrad Bogateč in ena Neimenovana po £1-0-0, Marija Uršič in Ivanka Kariž po 10 šil.
ZA SL. DOM V SYDNEYU: Dr. Mihael Colja £10-0-0, Jože Lipec £5-0-0, Alojzij Filipič £2-0-0, Jože in Marina Plesničar £2-0-0-.
ZA CERKEV V MELBOURNU:	Marija in
Hermina Brodnik po £1-0-0, L. Lumbar in Ivan Harej po 10 šili.
Za vse te in bodoče darove moj zlatomašniški BOG POVRNI! — P. Bernard.
HUDOURNIKOV LISKO
Fr. Sal. Finžgar
(Nadaljevanje) Ilustriral Evgen Braidot
Še: Hudournikov* ta mlada
UŽALJENA JE SESTRIČNA SEGLA V NAHRBTNIK IN potegnila iz njega prebel robček, s čipkami ograjen. Z njim je osnažila nož.
“Jn če ga uničim,” je govorila bolj sebi kot bratrancu, “ljubše mi je kot da bi se okužila.”
Hudournik je stal pred njo in gledal predrobno rezanje in rezljanje, lupljenje, obrezovanje, izbiranje in zametavanje zelišč, ki jih je Fani pripravljala v pisano rezanico.
“Na, prstan mi shrani, da ne boš stal brez dela kot lipov bog.”
Snela je briljanten prstan in zakonskega z njim vred.
“Da mi ne izgubiš! Sta dosti več vredna k^t tvoja bajta. Za prvi moj god mi ga je kupil rajni mož. Dvomim, da bi še kaka ljubljanska dama imela takega. Oh, moj rajni — —“ je vzdihnila, skremžila sicer res lepi obraz v neprijetne mrde in skušala jokati.
“Francka, lepo te prosim, le tarnati nikar!” jo je moledoval Hudournik, ki bi bil spričo take narejene in nepotrebne žalosti najrajši zbežal vrh Stola.
“Tebi je vse teater, ki so čisto brez srca. Saj sem ti že povedala da me ne pitaj s to kmetavza-rsko Franco. — Alo, brž po mrzle vode, da operem in osvežim zelenjavo.
Hudournik je zgrabil kanglo in se podvizal k studencu. Ko je prinesel vode, je velela: “Poplakni mi skledo!1”
“Da preženeva tudi iz nje bacile,” je mrmral Hudournik. Nato je nalil vode v skledo. Sestrična je pogledala vodo, ki se je lepo bleščala na soncu.
“Kaj pa to?” je zagledala, da plava v vodi smrekova iglica, ki je ob natakanju priletela v vodo.
“Smrekova iglica, nič drugega. Kar dobra bo-če jo skuhaš z drugo rezanico vred. Je za zdravje, zoper jetiko.”
Gospa je zagrabila skledo in vlila vodo po travi.
“Po drugo! Če nočeš, pojdem pa sama.” In že je držala kanglo za roč.
“Ne burjaj, saj niti ne veš, kje je studenec, ji je potegnil Hudournik kanglo iz rok in šel nerad k studencu. Ko je srečno natočil vode brez smrkekovega igličevja in jo prinesel, mu je Fan' ukazala, naj pazi na ogenj in prinese polenc. Ju' ha da mora dolgo in močno vreti.
Hudournik je šel v drvarnico in treščil naročje tlrv pred ognjišče. Gospa sestrična jih zagleda.
“Kaj, take rogovile imaš! Ali so to drva: Jaz jih imam za zimo že 12 metrov pripravljenih-Taka polenca so, kot da bi bila pooblana. In to v Ljubljani. Tu sredi gozda pa mi navlečeš to grdo brkljarijo, da si je še prijeti ne upam brez rokavic. Saj bi se zbodla in bi se mi ognojilo.”
“Nič se ne boj, saj bom sam polagal na ogenl-
So	pa ti jelovi in borovi okleščki imenitna drva-Gore ko žveplo.”
Namašil je poln štedilnik. Zagorelo je, da so bile plošče kar rdeče razbeljene.
“Vročino res dajejo”, je s težavo pritrdil* gospa sestrična. “Sedaj pripravim takoj tudi zre’ zke.”
Segla je spet v nahrbtnik#in iz njega prinesi« nekaj v rožnat papir zavitega. Ko je razvila, se je razodel bel predpasnik, krojen spodaj na ve-!’ ke okrogle zobe, po najnovejši modi. Ko si ga pripasala, je uprla roke v boke in se postavi^ pred Hudournika: “Le poglej me, ljubi svetnik-Ali sem ali nisem?”
“U, kuharica za na kraljevski dvor,” jo je Pohvalil Hudournik, dasi se mu je zdelo vse to hu do odveč.
“Vidiš, dragi bratranec, takole gospodinjo Hi S1 ti moral dobiti za ta mlado. Potem bi imel red Pn hiši.”
“Kako neki, ko si pa ti edina v vsej Ljublja-ni » se je namuznil Hudournik, si hitro dal nekaj opraviti pred drvnico, kjer se je naskrivaj prekrižal in vzdihnil: “Bog me varuj! Pod zemljo me spravila.”
‘Halo, halo, kje imaš sekačo za zrezek? In desko?” je zaklicala Fani.
“Desko bi dobil. Na podstrešju imam nekaj ostankov, ko smo bajto krili. Sekačo? Sekiro ■•nam. Včeraj sem jo nabrusil; kar dobro je ostra.”
“S sekiro nad zrezke? Saj	ti	nisem privlekla
Cele četrti vola. — No, pokaži	mi	desko!1”
Hudournik je splezal na podstrešje in privlekel konec dosti čedne deske. “Ali ne bo pripravna?”
“Ne rečem. Toda drže se	je	pajčevine.	In
“og ve, če niso že miši plesale	po	njej.”
“Saj jo obrišem.”
•'Obrišem, to ni nič. Podrgni in umij jo!” Hudournik je začel drgniti s peskom po deski, da so se kar trske luščile od nje. Nato je šel po sekiro, ki je bila proti ušesu hudo smolnata, in jo zasadil v tnalo. “Fani, sedaj je vse pripravljeno.”
Fani je prinesla meso. Ko je zagledala smolnato sekiro, je kar onemela. “Torej s tem naj sesekljam zrezke! No, če se danes ne zastrupim, se ne bom nikoli. Umij jo!”
Hudournik je umil sekiro, ki jo je napol obrisal ob pomparice, kakor prej nož. — Kakor se je kuha začela, je šlo vse dopoldne. Hudournie si ni utegnil niti enkrat natlačiti svoje ljube čed-re. Ukazov je kar deževalo nanj: Brž po vode! • — Prideni na ogenj! — Kje imaš pokrovko? .— Zapri	okno,	da	ne bo prepiha! — Odpri, strašno	je
vroče. —	V	kotličku voda kipi, dolij mrzle!1
Lisko	je	tekal za njim, nazadnje je obupal.
Na	deželi	je	odzvonilo poldne, Lisku je krulilo	po
želoddčku. Zleknil se je na sonce in se ni več ganil. Zatisnil je bolno in zdravo oko ter sanjal o žgancih in mleku, česar bi se bil že davno najedel, da ni prišla ta nesrečna ta mlada k hiši.
(Se)
^ o Z J A K (Konec)
^ Šele drugo jutro na vse zgodaj je prišel mlad aPec strahoma staremu Marku grozovito novi-Co Povedat, da gospod Peter doli pod gradom v Sozdu — na vej{ vjsi mrtev. Da je bilo to naznanilo grenka kapljica v pijači novega veselja, to si lah-p° mislimo. Opat Udalrik, ki je bil že popred s etrom v grad prišel, rekel je z žalostnim glasom: akoršno življenje, taka smrt.”
... ljudje, katerim je bilo zaukazano, da so na em sneli Petrovo truplo z drevesa in ga poko-Pravili so pozneje, da je cigan iz gošče pri-Pil in smeje se mrtvecu rekel: “Zakaj si me v vodo vreči, trap! Ne bi se ti bilo treba si-ktl	To	so	bile	zadnje besede, ki jih je
° čul iz ciganovih ust, kajti od tistega dne ga ce več ni videl v slovenskih krajih. Ne dolgo erri je bila dežela rešena nemilega gosta: Tur-
•	siti prelite krvi, pomaknili so se spet nazaj, bij. Z°Pet se prikažejo slovenski kmetji, ki niso Padli v boju z ljutim sovragom pod krivo sa-
bij o ali ki niso morali v sužnost med nečloveške Turke. Pela je sekira v starem hrastovem gozdu; razkopavali so upepeljene kupe, ostanek svojih poprejšnjih stanovanj, in k Bogu zdihovaje so si stavili nova pohištva.
Opat Udalrik je dal s pomočjo okoli stanujočih plemenitašev, sosebno mladega Kozjaka, sezidati nov klošter v Stični. Sploh pa so si prizadevali po vsej deželi, da bi zacelili rane, ki so jih vsekali Turki.
Marko Kozjak vendar ni dolgo užival veselja, živeti pri svojem sinu, ki je bil, vsem sosedom čudež, najboljši mož med kranjskimi plemenitaši. Ime janičar mu je bilo sicer ostalo, vendar nobena tistih grozovitih lastnosti, katere so se vezale navadno s tem imenom. Kmalu je Jurij pokopal svojega očeta, ki je umrl rad in vdan v previdnost božjo, katera mu je bila zadnji del življenja tolikanj olajšala. Tudi opat Udalrik je šel kmalu za njim počivat v Bogu, ki vse dobro plačuje, vse hudo kaznuje. Bodi torej češčen in hvaljen!
^ CP ček <:U etrov
ZA DVAJSETLETNICO (1945 — 1965) slovenske narodne nesreče so protikomunistični Slovenci v Argentini organizirali vrsto spominskih prireditev, ki so se vršile ves mesec junij. Za te prireditve so se skupno zavzela vsa društva in organizacije v argentinski Sloveniji. Da so opozorili na te prireditve in njihov pomen tudi argentinsko javnost, so že v maju kot nekak uvod v vse drugo priredili pogostitev argentinskih in inozemskih časnikarjev. Vabilu se jih je odzvalo lepo število in slovenski predstavniki so jim pojasnili, za kaj gre. Mnoge publikacije v Buenos Airesu in drugih mestih so v naslednjih dneh pisale o Slovencih in zasužnjenju njihove domovine pod komunizmom.
BROŠURO V ŠPANŠČINI o Slovencih so izdali rojaki v Argentini in jo razpečavajo med ondotne domačine. Tudi to je bilo na programu junijskih spominskih proslav. Knjižico sta spisala Ruda Jurčec in prof. Alojzij Gržinič. Med prireditvami v juniju je bila velikega pomena tudi razstava slovenskih knjig in drugih publikacij, izi-šlih v izseljenstvu. S posebno pozornostjo so si to razstavo ogledovali tuji časnikarji in o njej tudi pisali.
V	ZAHODNI NEMČJI se dijaki visokih šol vedno bolj zanimajo za slovanske jezike. Razume sa, da je v ospredju zanimanja zlasti ruščina. Vsako leto že nekaj časa sem se število prijavljenih k pouku ruščine množi. Od lani do letos je naraslo kar za 40 odstotkov.
LETOS V NOVEMBRU bomo obhajali stoletnico rojstva velikega slovenskega moža dr. Janeza Evangelista Kreka. V Argentini so že začeli naši rojaki s primernimi proslavami. Prvi kulturni večer SKA je imel na programu predavanje o Kreku pod naslovom: Krekova osebnost in skrivnost njegovih uspehov. Predaval je dr. Vinko Brumen. Veliko se bo letos po vsej izseljeni Sloveniji pisalo o Kreku. Na primer DRUŽABNA PRAVDA bo izdala v ta namen posebno spominsko številko. Dr. Janez Krek se je rodil pri Sv. Gregoriju nad Sodražico dne 27. novembra 1865 kot sin ondotnega učitelja Valentina Kreka.
NA BOLGARSKEM so pred meseci poskusili vreči vlado predsednika Todorja Živka. Vemo, da se je poskus ponesrečil. Čez čas se je zvedelo, da so se Živku vendar močno hlače tresle. Ko se je
spet pomiril, je ponudil vso Bolgarijo Sovjetom: Želimo postati ena sovjetskih republik pod vlado Moskve, potem bo gotovo, da bomo varni pred prekucuhi. Iz Moskve je pa prišel odgovor preko ust Suslova: Ne maramo vas sprejeti, da ne razburimo ostale satelitske vladarje ob zapadnem robu naše Sovjetije!
POZABLJIVOST zahteva grenkih zdravil. Dobra žena v No. Sydneyu je poslala upniku ček, pa ga je pozabila podpisati. Banka ji je pisala ljubeznivo pismo in jo prosila, naj priloženi ček po dpiše. žensko je ganila ljubeznivost banke, odgovorila ji je s še bolj ljubeznivim pismom, priložila ček in odposlala. Toda ček je spet pozabila podpisati, ker je bila zaradi ljubeznivosti banke preveč ginjena. Naslednji dan je spet dobila kuverto s čekom, pa brez ljubeznivega pisma. Brž je ček podpisala in odposlala banki brez ljubeznivih vrstic.
ZA MATERINSKI DAN je neka Amerikanka napisala pismo tedniku THE PILOT v Boston, Mass. Piše, da se boji, da je materinski dan le še lepa lupina brez prvotne vsebine. Pravi, da so materinski dan ustanovili v časih, ko je bila mati res mati in mati z dušo in srcem. To je bil njen poklic. Dandanes pa izhajajo v tisku dolgi članki in cele knjige, ki dokazujejo, da se poročena žena ne sme omejevati na svoj družinski krog, ampak mora imeti “poklic” izven doma: v tovarni, v pisarni, na univerzi, v parlamentu itd. In res današnja poročena žena sprejema te in take nauke, njeno zanimanje je vse drugje kot v družini in pri ot-rokih — če jih ima. če torej materinski dan nima več namena, da bi mater vrnil družini in otrokom, je svojemu namenu doslužil in naj se preneha praznovati. Saj dandanes je materinski dan P°' treben samo še kramarjem in trgovcem, ki ji111 “nese.” — Tako piše Amerikanka v ameriškem tedniku.
TUDI DRUGE MEDDRŽAVNE ZVEZE nimajo veliko sreče dandanes pri urejevanju sveta. Angleški Commomvealth se je z veliko vnemo lotil dela> da bi ustavil vojno v Vietnamu. Komunistične države so se vsem poskusom uprle, vsaj za javnost, šušlja se sicer, da še ni vse upanje izgubljeno. —^ Afro-azijska meddržavna zveza se je z velikim1 upi pripravljala na vrhovno konferenco v Alžir'J’ Pa je padel nekdaj tako mogočni Ben Bella in konferenco so morali odložiti, če že ne opustiti in
nanjo pozabiti. — Povezava svobodnih držav zapa-dne Evrope se krha zaradi razporov v Skupnem frgu in tudi v politiki. De Gaulle še vedno hodi svoja pota. — Koeksistenca med Ameriko in So-vJetijo tudi nima posebno močnih obročev. Tako J® podobno, da svet še vedno bolj verjame v “ra-združene narode” kot v “Združene. . . ”
V	JUŽNOVVZHODNI AZIJI in na južnem Pacifiku bridki in grižeči vetrovi tulijo okoli dvoran zgodovine, premnogi Avstralci pa lahkoživo sedijo okoli komodnega in ogrevajočega ognja na svojih bogatih ognjiščih, kjer se počutijo vsi srečni v sv°ji nevednosti. Jedi in pijače jim ne manjka, za drugo se ne menjo. Ne zavedajo se mednarodnih viharjev, ki so že pometali precej opek s streh mnogih hiš. . . Tretja svetovna vojna, pa ocemo ali nočemo — in seveda nočemo — že Ivja v džunglah na Borneu, v Mialaji, v Laosu in ' Južnem Vietnamu. — Tako piše revija z naslovom: Australian International News Review.
SLOVENSKA ZASTAVA v svojih treh barvah Je Prišla na platnice avstralske revije. Zgoraj omenjeni Australian International News Review je lrnel na platnicah v juniju med drugimi narodni-mi zastavami priseljencev iz Evrope tudi slove-.• V vodilnem članku pa ta številka revije po-l0ca o razočaranju priseljencev in dežel pod komunisti v to dežello in to zaradi neresnosti Av-pj cev in njihovih oblasti v zadevi komunizma, enialo odločnosti in aktivnega odpora zoper ko-nizem je med njimi. Za Slovence je v reviji ana izjava našega rojaka Ljenka Urbančiča.
teol,
ŠVICARSKI KARDINAL JOURNET, priznan °g, je napisal skrbno premišljeno razpravo o eW ali nepotrebi atomskega oboroževanja. m govo dobro podprto mnenje je: Dokler se ko-treu1S^ne države tako oborožujejo, je nujno po-DaH n-°’ se ena^° oborožuje tudi svobodni za-Pferi11 SVet' Edino na ta način je upati, da bo stran bo<j	uničenjem	zadržal	komuniste	in	ne
nim0'2^6^ uničevalne vojne. Kardinal misli, da j,a^(a-10 Prav tisti kristjani in drugi idealisti, ki be ?vvaJ°> naj Amerika uniči svoje atomske bom-Na' C6S t'a S° same na seb* z^° 'n torej nemoralne. sVet^r°^ temu kardinal misli, da v današnjem 8>-e ? n' V6Č vPrašanje, kaj je dobro in kaj je zlo, M e. za vprašanje, kaj je manjše zlo. Zaključuje: VojnJSe zi° je imeti atomsko orožje za odvrnitev da ? *{ot biti brez njega in pustiti komunizmu,
S1	osvoji ves svet.
v n2DKL'2em NARODI s svojo organizacijo UN w Yorku zadnje čase bolj in bolj izgubljajo
svoj pomen in veljavo v svetu. Eden vzrokov je v tem, da cela vrsta včlanjenih držav, v prvi vrsti Sovjetija, dolguje društvu letno članarino za dve leti ali več. Take članice bi po pravilniku morale biti izljučene, toda ostale članice nimajo poguma, da bi izključenje izvedle, Rajši se delajo nevedne in z lepimi besedami hodijo okoli “nefinančnih” članic. Do kakega resnega dela pa društvo v teh okoliščinah ne more, le to skuša prečiti, da ne pride do razpusta. Dokler društvo obstoji, je še upanje, pravijo. . . Nekako v takem vzdušju se je vršila tudi letošnja proslava 20. rojstnega dne UN v San Franciscu. Bila je prav klaverna, pa o kakem metanju puške v koruzo ni govorila. Še je upanje!
O	IZSELJENCIH vedo doma več kot mi v tujini. Objavili so, da pride kak časopis, ki ga tiskajo doma, komaj na 100 ljudi med izseljenci. Nasprotno pa izseljenci naročajo časopise, ki se tiskajo v izseljenstvu, v taki meri, da pride po en časopis na 2. Izseljenske matice v vseh republikah v Jugoslaviji se morajo zavzeti, tako je rečeno, da bodo izseljenci bolj naročali tisk iz Jugoslavije, pa manj iz izseljenstva.
SLOVENSKI ROJAK iz Amerike je šel na obisk v Slovenijo. Iz Ljubljane je pisal v Ameriko, da so cene tam približno iste kot v Ameriki. Drug tak rojak je zatrdil, da bi si kupil stanovanjsko hišo v dolarjih ceneje v Ameriki kot v Sloveniji. Tretji je pristavil, da je v Ameriki delavska plača okoli 100 dolarjev na teden, v Sloveniji pa 60 dolarjev na mesec — če namreč preračunaš dinarje v dolarje po pravi vrednosti.
HUD MRAZ KONEC MARCA po vsej Jugoslaviji je prinesla močna sapa iz Belgrada. Zvezna vlada je namreč končno izdala ukaz, da morajo vse cene in plače “zamrzniti” v tistem stanju, kot so bile dne 22. marca. Zamrznilo je pa še več drugega. Mnoge gradnje so obtičale nedovršene, mnoga manjša podjetja so ustavila obrate.
V	NOVEM MESTU so dogradili novo tovarno za izdelovanje ravnega stekla. Financirale so jo slovenske občine in stanovanjske skupnosti. Potrebne stroje so imeli naročene iz držav Zapa-da, pa jim Belgrad ni dovolil deviz. Po daljših pogajanjih so smeli stroje naročiti na Poljskem. Dospeli so, toda tako veliki in obilni, da je bilo treba tovarno takoj povečati. Stroški zanjo so se dvignili za poldrugo milijardo dinarjev. Upajo, da bo v teku nekaj mesecev tovarna začela obratovati in bo izdelala letno 3,000,000 kvadratnih m stekla.
KOTIČEK NAŠIH MALIH
To sem se naučila
Moje ime je Walter Pahor. Star sem deset let. Vsem bi rad povedal da že znam toliko slovensko pisati, da pišem ta spis.
Eno leto je minilo, odkar sem začel hoditi v slovensko šolo. Dobro se spominjam, kako v strahu sem prvič šel k pouku. Solze so mi prišle v oči. Ali premagal sem se, da nisem jokal. Moj brat, ki je tri leta mlajši od mene, je pa začel jokati. Potolažil se je pa hitro, ko ga je gospodična Anica prijazno pobožala. Hitro sta postala dobra prijatelja.
Zelo rada hodiva v slovensko šolo. Dosti lepega smo se že naučili. Znam že celo vrsto pesnuc-Večkrat veselo z mojo mamico zapojeva.
Za vse se lepo zahvalimo gospodični Anici, ki se toliko trudi z nami. To je konec mojega prvega spisa. — VValter Pahor, E. Bentley
Striček Mraz prišel je k nam, vsem prav dobro je poznan. Eni se ga vesele, drugi prav tako boje. Hudomušen je, šaljiv, vendar tudi je zmagljiv.
V	ušesa reže, v nosek ščiplje, lička s prsti vsa pretiplje in pobarva jih rdeče.
Tople škornje na nožiče, rokavice na ročice!'
Zdaj pa hajdi v borbo z njim! Kdo se še boji pred njim? Prav nič se ga ne bojimo, v šolo vsak dan mi hitimo, marsičesa se učimo.
Lepo pozdravlja vse otroke Eda Tomažič, Eurobin, Vic.
Nastopila sem v igri.
V	maju smo imeli igro “Prisegam.” Jaz sem bila za kuharico. Morala sem mesiti potico. Igra je bila dolga in lepa. Učili smo se jo dolgo. Gospodična Anica nas je dekleta iz kuharskega odseka večkrat okregala. Smo se pretrdo obračale. Bala sem se, kako bo šlo. Pa je bilo nazadnje vse dobro, tako so rekli. Ko sem prišla na oder, sem bila nerzvozna, a sem se kmalu umirila. Kadar pa sama nisem bila na odru, sem izza kulis kukala, kako so druge igrale. Nam učencem Slomškove šole se je zdelo zelo smešno, ko špelica (naša učiteljica Anica) ni znala citati. Je imela tako vlogo. — Jelka Pinterič, Melbourne.
Sv. brata Ciril in Metod
Danes smo pri slovenski maši imeli pridig0
o	sv. Cirilu in Metodu. Vsega nismo razumel1! zato smo se potem še v slovenski šoli o njima učili. Bom napisala, kar sem si zapomnila.
Sveta brata sta bila misijonarja med Slo" venci, našimi predniki. Imela sta veliko uspeha* ker sta učila krščanski nauk v slovenskem je*1* ku. Nemški misijonarji so bili nevoščljivi in' 3° sveta brata tožili v Rim. Rekli so, da učita kriv° vero. Papež ju je poklical v Rim. Bil pa je zelp zadovoljen z njunim poučevanjem. Ciril je v R1' mu umrl, Metoda je pa papež potem posvetil za škofa. Metod	se	je vrnil	med Slovence	i11
Nemci so ga zaprli	za	dve leti.	Umrl je leta
na Velehradu, ki je mesto na Moravskem.
Sveta brata sta	že	v tistem	času maševala	P°
slovensko in Nemci	so	bili hudi. Danes pa imaj0
vsi narodi sv. mašo v svojem jeziku. Kako je lepo> da bo nova cerkev v Melbournu posvečena sv. rilu in Metodu. Danes so tudi naši pevci zape1' v cerkvi pesem o sv. Cirilu in Metodu. — Maj4*® Uršič, Melbourne.
REKLAMA ZA NOVO KNJIGO:
k’>-
“Da ne utonete, kadar se greste kopat, pite to knjigo. Če se boste nevarno potapljali, P* ne veste, kako je treba ravnati, da ne utone*®; poglejte na stran 35 v tej knjigi, pa boste n* natančna navodila, kako se zavarujete pred pitvijo.”
MATI
Odlomek iz povesti: Otoški Postržek
PREHITRO JE MATI VZELA SLOVO. Poljubila se je s svojo materjo in sestro Markovo, dru-je dala roko. Teta Rezika in jaz sva jo spremila na postajo. Ker se je še tu in tam na vasi ustavljala, je tetka odšla z bremenom daleč nap-reJ- Tako sva se mogla na samem pogovoriti. Ma-me je vprašala, če mi je včasih kaj hudo. Potrdil sem in rekel, da mi je bilo najhuje zadnje dni, roorda bom bolan. Rekla je: To pride odtod, ker rasteš. Moli, daruj eno sv. obhajilo za duše v vi-cah in dobro bo.”
“Saj mi že zdaj ni več hudo,” sem ji vrnil. Toda mater sem imel lepo na samem, hotel sem izrabiti priliko. Ojunačil sem se:
“Mati, povejte mi po resnici: V šoli se učimo, da je Bog človeka ustvaril, in tudi mene je Bog Ustvari], ste rekli vi. Kako pa?”
“Zakaj to sprašuješ?” In pogledala me je vm v skrbeh.
“Zato, ker slišim od starejših dečkov včasih tako čudne reči, da me je sram in vam jih ne
morem povedati.”
Mati je vzdihnila in nekoliko pomolčala. Potem je rekla:
“Tudi sedaj še vsakega človeka Bog ustvari, ko da očetu in materi tako ljubezen, da se imata hudo hudo rada. Zaradi te ljubezni vsadi materi pod srce otročiča in mu ustvari dušo. Je pa tako majčken in nebogljen, da bi precej umrl, če bi prišel na luč. Zato ga ima pod srcem tako dolgo, da je dosti velik za življenje na zraku, potem pa pride na svet”.
Mati je premolknila in opazil sem, da je težko sopla. Bližala sva se postaji. Tedaj je še rekla:
“Vidiš, to so velike reči in polne skrivnosti. Če me imaš kaj rad, ubogaj me in se o teh rečeh nikoli ne pogovarjaj z dečki. Samo mene vprašaj ali pa očeta, Ali boš?”
“Bom”, sem dahnil.
Mati me je pokrižala, preden je stopila na vlak, in roka se ji je tresla.
SLOVENEC MED FOTOGRAFI
V	BOMBAYU
EDEN SLOVENSKIH MISIJONARJEV V IN-1J1 je salezijanski brat Ivan Kešpret. O svoji Prisotnosti na lanskem evharističnem kongresu v °mbayu je poročal s svoje postojanke v Indiji Ustu KATOLIŠKI MISIJONT naslednje:
V	Bombayu sem se mudil dva meseca. Pokli-
cr.1i
i	so me bili tja, da pomagam v kongresnem JOtoj
foto;
ografskem uradu. Moram reči, da je bilo za j. '°Krafe kaj težko, kajti vsi obredi so se vršijo0.110®* (zaradi vročine? — Ur.) in pa: redarji v°^i neizprosni in zlepa niso pustili fotografov iizino oltarja. Žal sem mogel napraviti le malo aivanih slik, kajti sredi gneče se mi je kmalu
i	fotografski aparat pokvaril.
Konres je lepo in veličastno uspel. Nekristja-ni so ' najve
so občudovali red in lepoto obredov. Seveda,
Jim6 Privlačnost je bil papežev prihod. S svo-
vsori nas^°P°m in prijaznostjo je osvojil vse. Po-
**m0'- *tamor Je so £a pričakovale ogromne
2	Zlce b"udstva. Obiskal je tudi naš salezijanski
jy,„°v v Bombayu, kjer je v angleščini nagovoril ‘urior*
žico navzočnih študentov.
£	ROMARSKA NEDELJA V SYDNEYU	J
>:	Za praznik Marijinega VNEBOVZETJA
i	*
15. AVGUSTA
Cerkev sv. Benedikta, Broadway
>;
£	Za to cerkev	smo se odločili, da bomo	la-I«!
hko	po cerkveni	pobožnosti uporabljali	DVO-j*;
RANO, ki nam je dobro znana.
J	Od	2:30 — 2:40	zbiranje za cerkvijo	ijj
>;	Ob	2:40 sprevod	okoli cerkve v cerkev
Ob 3:00 sv. maša, med njo pridiga, po maši J ■J: pete litanije Matere Božje.	!*;
Program v dvorani S Nastopili bodo naši ŠKRJANČKI v sliko-;«; ■J« vitih nošah (za oko) in zapeli nekaj pesmi J (za uho in srce).	H
>:	Za zaključek našega BARAGOVANJA
bo spregovoril p. Odilo in pokazal lepe skio--J i*: ptične slike.
Zahvalna beseda ustanovitelja Baragove.J: zveze.	*
i	♦;
  ...............................................  k
VABILO K MOLITVI ZA BLAGOR DOMOVINE
Iz Slovenske Duhovniške Pisarne n.s.vv.
V	nedeljo 1. avgusta popoldne ob štirih se bo-mo zopet zbrali v znani kapelici ob cerkvi sv. Frančiška v Paddingtonu in molili k Bogu za blagor domovine in njen duhovni napredek. Lepo vabljeni dosedanji in še novi molilci!
Zavedajmo se, da je za vse napore ljudi p0-treben božji blagoslov in da si tega najhitreje 1Z' prosimo pri skupni goreči molitvi!
Tel. za p. Valerijana: FA 7044
Službe boije
Nedelja 18. julija (tretja v mesecu): Leich-hadt, SV. Jožef, (ponovitev zlate maše za okolico) ob 10:30
Nedelja 25. julija (četrta v mesecu):
Sydney, St. Patrick, ob 10:30
Villawood (Gurney Rd.) ob 10:15
Nedelja 1. avgusta (prva v mesecu) :
Croydon Park (sv. Janez) ob 10:30
Hlacktown (stara cerkev) ob 10:15
Nedelja 8. avgusta (druga v mesecu): Sydney, St. Patrick, ob 10:30 WolIongong (katedrala) ob 5. pop.
Nedelja 15. avgusta (tretja v mesecu, praznik VNEBOVZETJA)
Leichhardt, SV. Jožef, ob 10:30 Broadway (sv. Benedikt) ROMANJE ob 3:00 POP.
PRISRČNA ZAHVALA
Za Vse zares številne čestitke in zagotovila, da ste se me spominjali v molitvah, ki sem jih prejel ustno ali pismeno o priliki zlate maše, vsem najlepša zahvala. Bog obilno povrni! Zahvaljujem se tudi za lepo udeležbo pri <<p°navUanju,> zlate maše v raznih cerkvah. Končno za darove v do-\. ločene namene, ki jih objavljam na drugem mestu, posebno še tudi za vse zbrane in poslane podpise za pospeševanje Baragove beatifikacije. Lepo število sem jih že prejel, seveda boste pa s tem nadaljevali vse do 15. avgusta. Še enkrat:	Bojj
povrni vsem! — P. BERNARD , zlatomašnik.
O PROCESIJI V MANLVJIT
BILA JE NA PRAZNIK PRESV. TROJICE 13. junija. Imeli smo prijeten sončen dan. To Je pripomoglo k lepi udeležbi na splošno, pa tudi n®' ši rojaki so se vabilu dobro odzvali. Narodne skupine — vključno naša — so bile številnejše druga leta. Od Vivian ulice smo morali na daljs° pot od lanske po semeniških prostorih, da se ,ie procesija mogla razviti.
Veselje je bilo videti toliko naših narodnih noš, ki se množe od leta do leta. Letos so zlasti “Škrjančki” izredno popestrili procesijo s svojin1' sllikovitimi nošami in s tem v veliki meri povečali privlačnost naše skupine. Njim in vsem drugi111 iskrena zahvala.
Počasi in vendar stalno si rojaki in rojakinj« nabavljajo lastne narodne noše. Nekaj si jih izposodimo. Tako nam je p. Bazilij za omenjen1 dan posodil tri, Slovensko društvo Sydney je P°' sodilo tri otroške in eno žensko, ki jo je podarite društvu ga. Pichler iz Nevvcastla. Bila je doslej last njene hčerke. Slovenska Karitas si je pa tud1 nabavila dve naravnost iz domovine. To pot sta ju nosila Ernest in Marija Kovač. Upamo, da D0 narodnih noš vsako leto več.
Če kdo želi navodilo in vzorec za nabavo na' rodne noše, se lahko obrne na gdično Anico SrneCi 110 Napier St., Fitzroy, VIC. Tudi podpisani vam lahko preskrbi narodno nošo, po kateri boste w0' irli napraviti ali dali napraviti svojo.
Za nedeljo 15. avgusta
Na to romarsko nedeljo za praznik Marijine?® Vnebovzetja se obeta spet nekaj novih narodu1 noš. Dobrodošle. Seveda se bodo spet pokazale to di dosedanje ob treh popoldne pri cerkvi sv. nedikta na Broadway v mestu. Po cerkveni P° božnosti bomo v dvorani proslavili našega °^8 rnega kandidata škofa Baraga. Spregovoril bo njem in kazal skioptične slike p. Odilo, ki nas ^ za to priliko spet obiskal iz Melbourna. To je n8sl vsakoletno romanje, gotovo bo udelečba tudi tos zelo lepa. Na svidenje! — P. Valerijan.
ZLATA MAŠA
V	zgodnjem jutru 22. junija je p. Bernard
V	sestrski kapeli na Point Piperju opravil svojo zlato mašo. Billa je peta, latinska. Poleg sester nun sva bila navzočna — nenapovedana in nepovabljena — p. Bazilij iz Melbourna in jaz iz Pad-dingona. čeprav sva vedela, da zlatomašnik to Jutro ni hotel nobene udeležbe izmed nas, sva se vseeno ukradla v kapelo, molila z njim in mu po maši čestitala.
Opoldne isti dan so se zbrali domala vsi oo. frančiškani iz Sydneya in okolice k intimni domači proslavi in obedu v glavni frančiškanski hiši na Waverleyu. Slavljencu je bilo izrečenih nekaj so-bratskih čestitk in p. provincijal mu je izročil čestitke ter voščila iz Rma: blagoslov sv. Očeta Pavla VI, napisan v slovenščini in opremljen s Papeževo sliko, ter čestitke, vrhovnega frančiškanskega predstojnika ali generala, p. Avguština kepinskega. Ves sestanek je potekel v prijaznem bratskem vzdušju.
Zvečer so frančiškanske Marijine misijonarke na Point Piperju priredile kratek pa prisrčen sPrejem svojemu hišnemu kaplanu-ljubilantu in mu zapele v slovenščini ter angleščini po eno pesem. Slovensko besedilo so še znale iz časov, ko jih •>e naučil po naše peti p. Odilo. Najlepše je izgovarjala slovenske besede neka nuna Kitajka.
Naslednjo nedeljo, 27. junija, je pater “ponovil” svojo zlato mašo kar dvakrat, obakrat peto v slovenščini. Dopoldne je bila pri sv. Patricku v mestu, popoldne v cerkvi Srca Jezusovega v Vil-a'voodu. Obakrat se je zbralo lepo število roja-
kov, dosti več kot ob drugih nedeljah. Tudi pridigal je zlatomašnik obakrat sam. Iz hvaležnosti za svoj duhovniški poklic, ki ga vrši že 50 let, je priporočal gojitev duhovniških ni redovniških poklicev v naših družinah ter izrekel željo, da bi bila pri slovenskih službah božjih vedno lepa udeležba.
Naslednjo nedeljo smo zopet imeli dve “ponovitvi”, eno dopoldne v Croydon Parku pri sv. Janezu, drugo popoldne v Blacktownu. O obeh velja isto kot o prvih dveh.
Cerkveno petje je pri sv. Patricku je spremljal g. Ludvik Klakočer, v Villawoodu in potem v Blacktownu ga. Milka Stanič, v Croydon Parku pa gdična Tončka Vodopivec. Vsem iskrena hvala!
P. Valerljan
PRAZNIK SV. KRIŠTOFA Nedelja 25. julija
Sv. Krištof je priprošnjik za varnost avtomobilske vožnje. Z mislijo nanj se vozniki izročajo v roke božje in v lastno previdnost.
Pač smo lahko hvaležni rojaki v NSW, da že več ko leto dni ni bilo slišati — kljub ogromnim številkam v poročilih o nesrečah — da bi bil kak naš rojak ubit v prometni nezgodi.
V	zahvalo in s prošnjo za nadaljnje varstvo bomo v nedeljo 25. julija blagoslovili po maši v Villavvoodu avtomobile in njihove voznike.
Pri sv. Patricku ni lahko zbrati avtomobile, bodo blagoslov prejeli kar v cerkvi vozniki, pa tudi za svoja vozila. Ob takem blagoslovu se znova zavemo, da tudi pri vožnjah z avtomobili ne smemo pozabiti: V rokah božjih smo!
Skupina narodnih noš pri procesiji v Manly-ju
Misli, July, 1965	219
IZ POPOTNE TORBE
Dr. I. Mikula
PRETEKLI MESEC JE MOJA TORBA romala z menoj po daljnem zapadu. Pravijo pa, da je raztrgana in pušča. Ne čudim se, zvesto mi služi že 20 povojnih let na mojih pohodih po treh kontinentih. Izrabila se je seveda zlasti na najmanjšem, ki je pa kar prevelik, da bi z lahkoto našel po njem razkropljene "naše gore liste”. Tako sem v preteklih 5 tednih premeril s potjo v Perth in nazaj dobrih 10,000 kopnih kilometrov. Le bežni čas je bil hitrejši od vlaka, avta, puščavskega tovornika in mojih podplatov . . .
V	pero mi sili spomin na Melbourne, kjer sem se ustavil že tja grede in se šetal skupaj s p. Odilom po trati, kjer je bila že zasajena prva lopata za bodočo slovensko cerkev. Potem so začeli izkopavati in na povratku, ko sem se spet nekoliko ustavil, sem videl dolgo, široko in globoko vdolbino, ki bo sprejela vase fundament za dvorano in svetišče nad njo. če bi bilo treba oditi v katakombe ali zaklonišča, bi melbournski Slovenci prav zdaj ne bili v zadregi. . . Pa namesto tega jim želimo, da bi čimprej vstala cerkev in bi jo rojaki polnili z ljubeznijo in vnemo prvih kristjanov.
Adelaide
Naneslo je, da sem se v Adelaidi srečal s p. Bazilijem, ki je imel na plečih težak misijonski teden, da je po dvomesečnem presledku spet duhovno postregel rojakom v tej naselbini. Obilo de-
la si nakoplje s svojim obiskom, pa je vendar vedno veder in nasmejan. Vesel sem bil, da sem mu lahko pomagal pri službi božji. Ko sem se z lece oziral po cerkvi, sem imel vtis, da se jih j® prav dosti zbralo. Pred cerkvijo sem P8 videl več avtov kot kje drugje naših vernikov. Pogrešal sem pa po maši sestanek s čajanko. Mislim, da bi bil na mestu, ko se tako redko z vseh vetrov zbrani srečamo.
Dalje proti zapadu
V Port Augusti sem se toliko ustavil, da sem shranil svoje cerkvene potrebščine za Andamoo-ko, ki je čakala name, da jo obiščem med povratkom. Do Kalgoorlieja me je vlekel vlak noč in dan na svojih čudno brzih kolesih skozi že znano dolgo, pusto in prazno puščavo, očesu silno enolično.
V Kalgoorlieju sem se ustavil in smo se dvakrat zbrali okoli naše Marije Pomagaj, ki je romala z menoj z vzhoda. Na povratku smo isto napravili še v tretjič. Zapeli smo litanije MB. v Pre' lepi cerkvi St. Mary’s, da je bilo bolj slovesno kot kdaj poprej.
Proti Perthu smo se vozili z gosposkim avto«1 z našimi možmi, ki niso šli v Perth samo na uro gledat. Ne vprašajte, kako smo brzeli! Zdelo se i*11 je, da kar frčimo po tistih ravnih cestah in da zato ni bilo na spregled kengurujev, ker pač ne le' tajo po zraku . . .
Skupina rojakov z g. dr. Mikulom v Perthu
220	Misli,	July,	l965
■J
Perth se razrostira po ravnini, tokrat je pa postal za slovensko skupnost mesto na gori. Smo 36 namreč prvič zbrali v cerkvi, ki je bila dana sa-mo Slovencem. Stoji takorekoč sredi mesta, v Leedervillu in še na ulici Tower — kot bi nas sa-ma božja Previdnost bodrila, naj bomo trden stolp verske in narodne značajnosti. V njej smo se zbirali kar k dvema tridnevnicama — ena je veljala Srcu Jezusovemu, druga Mariji Pomagaj 7- in čeprav je deževno vreme skušalo nagajati, Je bil obisk in je bilo sodelovanje pohvale vredno. Dobro mi je del vzklik nekaterih: “O, da bi bilo tako vsaj dvakrat na leto!”
Na dolgem potovanju, koder sem obiskoval rojake v krajih Bumbury in Manjimup, me je vo-Z>1 moj dvojček Polde in nato v najlepše avstralsko pristanišče Albany. Tam smo se dolgo v noč pomudili v gostoljubni družbi rojakov, pa je bilo se prekratko. Med mašo mi je misel uhajala k oni Prvi maši na avstralskih tleh, ki jo je opravil davno pred mučeniškim Fr. Therryjem na tej oba-
11	kaplan francoske jadrnice ob skali, ki se ji še
STARANJE
Dr. L. Ukmar
Pričujoči članek uvršča urednik v naš list v prvi vrsti sam zase. Zakaj pa ne bi smele
misli tudi v njegovo korist kaj pisati? Lahko pa berete tudi drugi — nekoč bo tudi vam Prav prišlo, upajmo. Izjema je dr. Mikula, ki neprestano “cirkulira” in ne	potrebuje	takih nasvetov. Zato	naj tega ne	bere. Ima	v*e
>n še več — v torbi! — Ur.
POSTARAŠ SE HITRO ALI POČASI. Sta-ranje je v veliki meri odvisno tudi od tebe sa-'nega. Dokler obdržiš veselje in voljo do dela, fi-^cnega jn duševnega, toliko časa nisi star, pa naj 0 še toliko let. Sam vidiš, kako živahno še ve-jjo	koraka pred teboj	“mladenič”,	ki mu je	že
s *	° 80 let, a srečaš	drugega, ki	drsa noge	za
*	°j> a je komaj preko 60 let, da dobiš vtis, kot
da h- V6^ Za ^ svet’ da	dodelal,	pa ni nujno,
to bil bolan, je le ostarel, opešal.
_ Sedaj že skoro vsakdo ve, kako zmotno je t^nje nekaterih, ki rečejo: “Vse življenje sem pft2 ° 5ara*’ no’ se^aJ sem v Pokoju, sedaj bom bij' *)0’^Va*- Pokojnino imam, nekaj prihrankov, ,e°, ni se mi treba več ubijati z delom.” slo ** dela tak uP°kojenec ves dan? Sedi v na-zinjažu> gleda televižen, je in pije, pa kmalu opa-’ so mu opešale noge, čez pol leta že toliko,
danes pravi “Mass Rock” — mašna skala. Od te prve avstralske maše je gotovo poteklo že 5 zlatih jubilejev. Mi smo se pa z besedo in molitvijo spominjali našega zlatomašnika, urednika MISLI v Sydneyu, in mu tudi z brzovajom izjavili čestitke vseh Slovencev zlate zapadne Avstralije.
(Stokrat boglonaj! Kar je še v torbi, mora pa počakati za drugič. — Ur.)
V drugi polovici julija bom misijonaril po Queenslandu od Rrisbana do Cairnsa in Dimbule.
Čas obiska in božje službe bom sproti sporočal poedinim krajem ali pismeno ali po radiu. Drugače na take razdalje ni mogoče.
Določno morem povedati že zdaj le za Tully:
V	nedeljo 25. julija bo naše cerkveno opravilo. Pridite tudi iz okolice in sosedom povejte, da bo prilika za spoved tudi v hrvaščini, nemščini in italijanščini. Naj se te lepe priložnosti poslužijo.
—	Na svidenje — Dr. I. Mikula.
da si ne upa več na cesto. Postaja nervozen, siten, izgublja apetit, spanje, vidno hira in čez kaka tri leta ga ni več med živimi.
če hočeš ohraniti telo in pamet zdravo, se moraš na starost še bolj ubijati z delom kot v mladosti, če pa zapadeš v obup in lenobo, je pa hitro po tebi. Samozavest ti pa lahko ubije že malenkost kot na primer; zavrti se ti v glavi, da se loviš za ograjo, pa narediš prehiter sklep:: “Zdaj vidim, da sem za v staro šaro.” Zavlečeš se v kot, stokaš in premišljuješ, zgubiš veselje do življenja, do svojih otrok in vnukov, hitro hiraš, postaneš v pol leta starček, betežen, v nadlogo sebi in drugim. Pa za malenkost!
Kdo drugi si zlomi nogo, pa se ne zna več izmotati iz te nesreče, tretji izgubi prihranke, zopet drugega potare, ko so ga nasilno upokojili. Res hudo je, če ti umre kdo ljubljenih domačih. Žalost te zgrabi za srce, pa ne sprejmi tega, kot da je umrl za te celi svet. Narava je ljubezniva, pomaga ti pozabiti grenko izgubo z delom in zaposlitvijo, ne pa morda na način, da se sam sebi smiliš, gojiš žalost in iščeš pomilovanja drugih.
če si slab brez pravega, tebi nepoznanega vzroka, zateci se k zdravniku, da ugotovi, če si morda slabokrven, če se te je lotila sladkorna bolezen, ali kaka druga. Zelo mnogo bolezni se da danes pozdraviti, kar je bilo pred dvemi desetletji, kar je bilo pred dvemi desetletji še nemogoče. Ne čakaj, da bi popolnoma oslabel zaradi bolezni. Bolezen te tudi lahko potare in ti vzame voljo do življenja, kot vsaka druga nesreča, čeprav je ozdravljiva.
iNEVV SOUTH WAI.ES
Mayfield. — Objavljeno je bilo v MISLIH, da bo letos v avgustu 9 let, odkar je bila v Malfieldu za Slovence v New Castleu in okolici privkrat služba božja, ko sta prišla k nam p. Bernard in p. Bazilij. Posebna opomba k temu je dostavila, da se morda tega še kdo med nami spominja. Kaj se ne bomo spominjali, saj če bi drugače morda pozabili, nas zmerom spet spomni na to slika, ki je bila takrat narejena. Ako te slike pri MISLIH nimate, jo pošiljam jaz, podpisani. Vesel bom, če jo hočete v MISLIH objaviti, pa še kdo naših ljudi bo vesel, če jo bo videl. Vračati je pa ni treba, obdržite si jo za spomin od nas. Saj imamo še druge. Prav lep pozdrav in na svidenje 29. avgusta.
—	Emil Andrej Mavrič.
Dapto. — Najprej čestitamo p. uredniku za njegov zlatomašniški jubilej. Daj Bog, da bi dočakal tudi bisernega in še mnogo let! — Zdaj pa k ugankam! Mislim, da teh ugank ne more rešiti človek, ki tistih krajev ne pozna. Kako naj na primer kak Šta jerc ali Dolenjec pride do Smlednika in Mavčič? Še Velesovo bo težko našel. Jaz sem te seveda našla, nekaj drugih pa ne. V večini krajev, ki so skriti v teh ugankah, sem pa že bila. Zadnjo veliko noč, ko smo odhajali od doma, sem bila tudi v Babni gori. Toda mi smo rekli na Babni gori. Tako se nam je zdelo prav. V toliko mi te uganke ugajajo, ker mi naredijo veselje, ko se spominjam teh znanih krajev. Kolikor jih pa ne najdem, pogledam pozneje objavljene rešitve in se tako na novo seznanajam z našo ljubo domovino. Prav lep podrav. — Albina Konrad.
Concord. — Tega pa gotovo zlatomašnik še ne ve, pa verjetno tudi vi druži ne. Na Japonskem v Tokiju je slaven zdravnik, ki zdravi po kakih 50 bolnikov na dan samo s tem, da jim postreže s kakimi 30 ali več čebelnimi piki. V sobi, kjer sprejema bolnike, ima 50,000 čebel. Odkar tako zdravi ljutii, je porabil že tristo milijonov čebel. Čebelni pik se je izkazal dober za celo dolgo vrsto bolezni. Pri nas so pravili, da je čebelni pik dober zoper revmatizem, pa nismo nič radi verjeli, ker smo se pikanja čebel bali. Japonski zdravnik, ki mu je ime Tomomi Ikuma, je pa verjel in začel poskušati. Pa je odkril, da čebelni pik ni dober samo zoper revmatizem, ampak sko-
raj zoper vse bolezni. Sem nekaj slišal, da je tudi naš zlatomašnik čebelar. Hm, dokler ima opraviti z listom MISLI, menda ne bi imel časa za zdravljenje s čebelnim pikom. Če bodo pa MISLI konec vzele, pa lahko s tem začne. Morda mu bo zdravljenje s čebelnim pikom bolje neslo. — Pepa Metulj.
Islington. — Ko se z vsem srcem pridružujem čestitkam za zlati jubilej patra urednika, mi misli uhajajo k mojemu bratu, ki se tudi pripravlja na mašniški poklic in študira bogoslovje v Ljubljani. Prav zdaj pa odslužuje svoj vojaški rok in je nekje v Srbiji. Kar sredi leta je moral pustiti bogoslo-vnico in obleči vojaško suknjo. Lahko si mislimo da je bilo to zanj zelo težko. Bog daj, da bi srečno premagal vse težave in prispel do oltarja tudi on. Spomnite se ga v molitvi. — A.L.
SOUTH AUSTRALIA
Ottaway. — Z velikim zanimanjem sem bral v junijski številki o novi maši na Dobrovi pred 50 leti, ker tiste kraje tudi jaz dobro poznam-Veliko spominov se mi je obudilo iz časov, ko sem tudi jaz tam prisluškoval grmenju topov na soški fronti. Prav dobro se tudi spominjam, kako nam je teta s Hrastenic povedala, da je imel “Trno-včev gospod” novo mašo na Dobrovi. Res sem uz:" val, ko sem bral junijsko številko, zakaj znani so mi vsi kraji v dobrovski okolici, pa tudi v brezovski in polhograjski župniji. Spominjam se obiska Trobčevega gospoda, ki je prišel iz Amerike domov pogledat. Dobro poznam Babno goro in zna* ni Tabor ob njej. Po Grmadi, na gori sv. Lovrenca in v Mačkovem grabnu smo pa iskali Blagaje'' volčin in jožefce, ki drugod niso rasle. Prav tako dobro poznam vas Brezje s sveto Nežo, ki je Pa' nala stare Vipavce, kot smo brali v MISLIH. Koliko spominov mi je branje junijske številke MlS' LI obudilo! še to mi je prišlo na misel, kako stfi® med prvo svetovno vojno vozili žito mlet v Pekel> ki je tudi prav blizu Dobrove. Vedno sem ra^ študiral slovenski jezik in zemljepis Slovenije m mi vsako branje o znanih krajih vzbudi najdražje spomine iz preteklosti. Lepa hvala za objavljene stvari v juniju! Tudi v zadevi baragovanja se”1 ves z vami. S svoje strani bom storil, kolikor bo mogoče. Ne dvomim, da bodo tudi drugi. Vse t°' jake lepo pozdravlja — Stanislav Frank.
IZ MATIČNIH KNJKf N.S.W.
K r • t i
Margaret Ljudmila Sotlar, CamperdovtTl. Oče Alojzij, mati Aristea, roj. Kaliganis. Botrovala sta Silvester in Ljudmila Logar — 5. junija 1965.
Helena Angela Sotlar, Camperdown. Oče Alojzij, mati Aristea, roj. Kaliganis. Botrovala sta Jenaz in Angela Jamšek — 5. junija 1965.
Irma Cvetka Salobir, Petersham, Oče Stanko, inati Marija ,roj. Jezernik. Botrovala sta Alfred ln Jelena Brežnik — 5. junija 1965 .
Marija Božičevič, Paddington. Oče Drago, mati Vera ,roj. Dominko. Botrovala sta Josip in Ka-l|ca Miletič — 13. junija 1965.
Robert Vincent Uljan, Tempe. Oče Angel, 'wati Olga, roj. Cergol. Botrovala sta Danilo in Zofija Šajn — 20. junija 1965.
David Angel Uljan, Tempe. Oče Angel, mati ga, roj. Cergol. Botrovala sta Emil in Emilija
ej — 20. junija 1965.
Toni Kimovec, Unanderra. Oče Rudolf, mati °zalija, roj. Rehberger. Botrovala sta Emil in Marica Pantner — 20. junija 1965.
Brigita Breda Stepančič, Erskineville. Oče eter, mati Marija r. Peterlin. Botrovala Janez in A«ica Marinček — 5, maja 1965.
Sonja Katarina Robar, Mt. Druitt. Oče Janez, jttati Ljuba r. Duma. Botra Edvard in Aleksandra Uuma — 2. maja 1965.
Susana Sabina Sklepič, Dickson, ACT. Oče
*	eks, mati Sabina r. Oblak. Botra Slavko in Ma-’1Ja črep — 9. maja 1965.
Ivan Pataftar, Dickson, ACT. Oče Ivan, mati
Ana r. Marič. Botra Marko in Katica Markovič
—	9, maja 1965.
Marijan Ferdinand Žagar, Dickson, ACT. Oče Jožef, mati Cecilija r. Barbič. Botra Johan in Slavica Kopic — 9, maja 1965.
Štefan Uroševič, Watson, ACT. Oče Milan,
mati Marija r. Klobučar. Botra Hijacint in Ruža Andreata — 10, maja 1965.
Poroke
Rudi Novak iz Kapele v Slov. goricah in Kristina Zajc iz Št. Vida pri Ptuju. Priči Jože in Lojzka Košorok — 5. aprila 1965.
Franc Korošec iz Ljubljane in Barbika. M. Borštnik tudi iz Ljubljane. Priči Štefan in Anica Šernek — 1. maja 1965.
Jože Štres iz Borjane in Marica štres tudi iz Borjane. Priči Ernest Stržina in Slavko Hrast — 8. maja 1965.
Jože Cetin, Ostrožno Brdo, in Vera Šekli, Livek. Priči sta bila Rudi Brežnik in Rudolf Weg-miller — 12. junija 1965.
Jakob Božič, Rajhenburg, in Ljudmila Drmo-ta, Žiri nad Škofjo Loko. Priči Franc in Ivanka Valenčič — 12. junija 1965.
Franc Potepan, Mala Bukovica in Ivanka Černe, Gorica. — Priči Anton in Anica Šajn — 19. junija 1965.
Rudolf Kimovec, Bukovica (župnija Vodice nad Ljubljano), in Rozalija Rehbergar, Cerklje pri Kranju. Priči Emil in Marica Pantner — 20. junija 1965.
Po prvi slovenski službi božji v Mayfieldu leta 1955
KAKO JE PRIŠLO DO KNJIGE “GENOSSE FEIND”
PO NAŠE BI SE REKLO: TOVARIŠ SOVRAŽNIK. Knjiga je izšla v Bonnu in seveda v nemškem jeziku. Zakaj zanima tudi nas?
Za seboj ima zapleteno zgodovino. Opisuje zverinska početja sovjetske soldateske ob vdoru v Jugoslavijo leta 1944 in 1945.
Ko je Stalin leta 1948 izključil Tita iz ko-minforme, je nastala ostra in surova besedna borba med Sovjetijo in Titovino. Tedaj je Tito imenoval posebno komisijo, ki naj po pričevanju očividcev zbere podatke o vedenju sovjetskega vojaštva ob vdoru v Jugoslavijo ter nabrani mate-rila objavi v posebni knjigi. Trije znani jugoslovanski veljaki so se lotili dela in nabrali grdobij sovjetskih vojakov toliko, da so se zbiralcem samim ježili lasje. S tako knjigo so si upali jugoslovanski komunisti Stalinu pošteno dati pod nos. Natisnili so jo v Belgradu v 8,000 izvodih leta 1953. Naslov: ZLOČINSTVA POD PLAŠTOM SOCIALIZMA.
Preden je pa šla knjiga na trg, je bilo konec
—	Stalina. Tito, ki ie bil sprt s Stalinom, ne pa s Sovjetijo, sprva ni vedel, kako bi se obrnil. Morda se bosta pod Stalinovim naslednikom So-vjetija in Titovina lahko spet sprijaznili? Ne kaže črniti sovjetske armije pred svetom . . .
Ob tem razmišljanju je Tito poslal v tiskarno tovorni avto, ki je naložil vso zalogo knjige in jo odpeljal v papirnico, kjer so knjige zmleli v papirni zdrob. Tako se je Tito “rehabilitiral” za ponovne poskuse prijateljstva s Sovjetijo.
Pa se je zgodilo, da je en izvod knjige ušel usodi in čez čas prišel v roke Nemca Hendrika van Bergha, znanega pisatelja in radijskega ko mentatorja. Njeno vsebino so prevedli v nemščino in tako je končno izšla v nemščini namesto v srbohrvaščini. Videti je, da njen izid Titu ni škodoval, saj so ga nedavno v Moskvi sprejeli, ko je prišel na obisk, z vsemi mogočimi slovestnostmi.
V	Sloveniji je bilo z divjaštvom sovjetske soldateske prizadeto samo Prekmurje. Londonski KLIC TRIGLAVA je objavil nekaj izvlečkov i* knjige, je pa baje v njej dosti tako ogabnih dogodkov popisanih, da bi jih slovenski tisk kar ne mogel prenesti. Spominjamo se, da je svetovni tisk poročal o divjaštvih sovjetskih vojakov ?e takoj po končani vojni. Največ iz nemško govorečih dežel. Prijatelji Sovjetije so tista strašna poročila skušali označiti s “propagando” zoper Ruse. Ko zdaj Nemci berejo knjigo, ki jo je dal sestaviti Tito, eden najbolj gorečih komunistov, jim je gotovo v veliko zadoščenje.
TUDI DINAR SE SPREVRAČA
V	DOLARJE
ŠE DOBREGA POL LETA in in izginil bo naš funt, namesto njega dobimo dolarje. Zaslužek nam bo izplačan v dolarjih, cene za nakup potrebščin bodo označene v dolarjih. Funte in kovance v šilingih bomo zamenjali na bankah in zanje dobili cente.
V	Ljubljani se stvari podobno razvijajo, le da poleg dolarja igra vlogo tudi nemška marka. In še to je drugače, da v Ljubljani ne mislijo dinarjev zamenjati na bankah, ampak imajo drug načrt. Šaljivec v ljubljanskem dnevniku “Delo'* piše in naroča tako:
“Dinarske kovance dajte otrokom za fucanje
—	papirnate dinarje pa lahko s pridom uporabite za izdelovanje aerepolančkov, ladijic in podobne ga, saj jih tako več ne potrebujemo, če pa piše črno na belem v marsikateri izložbi: Hladilnik 74 dolarjev ali 296 mark. Kdor plača z devizami, dobi 50% popusta. (Računamo za dolar 1200 din,
marko pa po 300 din.) Sesalec za prah dobite z® za 40 dolarjev ali 160 mark. Sploh so tehnični predmeti v večini za dolarje ali marke. Dinarja spl0*1 nihče več ne omenja, kot da ne bi bil naše uradno plačilno sredstvo. Prav nič me ne bi čudilo, če bi branjevke na trgu začele prodajati po tem načinu: Solatka, solatka, poceni, za 50 centov ali dve marki! Kupite, kupite, dokler traja zaloga. Ja' jčka, danes samo za tri cente ali 9 pfenigov. ""
To je nova bolezen, DIVIZITIS ACUTA, ki se je razplasla zadnje čase in je resnično nevarna bolezen in zelo nalezljiva!”	]
Tako je torej šaljivec v	“Delu”	že pred we'	j
seci povedal bridko resnico,	da	je dinar v	Ljub'	^
ljani (in ne samo v Ljubljani)	—	skoraj	brez
vsake vrednosti. Kako dolgo mu bo uradna “za„' mrznjenost’ 'mogla ohraniti kaj veljave, bomo Pflt' videli.
Nič nas ni začudilo nedavno poročilo sKoroik*-ga, ki trdi, da že nekaj časa nobena aVitrij*!** banka niti pogledati noče — dinarja.
sr V -r? 03 Z* r~j
TAXATION RETURNS — DAVČNI OBRAČUN
Kakor doslej vsako leto, tako je tudi letos na ponudbo pomoč pri sestavljanju davčnega poročila pri uradih MIGRANT INFORMATION SERVICE (MIS), ki jih vzržuje avstralska COMMON-WEALTH BANKA. Ta pomoč je brezplačna.
V	SYDNEYU je imenovani urad v poslopju COMMONWEALTH banke na vogalu George in Market ulic v notranjem mestu. Uraduje tam slovenski rojak Savo Tory in bo vsakemu rad postregel v materinščini.
Najbolje je, da pridete kako nedeljo popoldne od 2. do 6. S seboj je treba imeti zadevajoče izkaze in potrdila osebnih izdatkov, na primer za zdravstvene namen, izplačan davek na hišne dolgove in podobno.
Enaki uradi (MIS) so tudi v drugih mestih in tudi tam boste našli uradnike, ki vam bodo postregli v materinščini, če ne veste, kje so, poizvedite pri rojakih ali avstralskih sosedih.
DOBER ODGOVOR
“Ti, tam gori, kaj pa delaš na moji češnji' Ali sem te zalotil, a?”
“Ne bodite hudi, sosed, nobene češnje še nisem utrgal. Splezal sem gor, da napravim samomor.”
“Lažeš!1 Da te ni sram! Pokaži, kje imaš vrv!” “Vrvi pa res nimam. Bom lepo počakal, da bo v češnjo udarila strela.”
I	C A R I	N I A	I
18 RAVVSON PLAČE, SYDNEY
EDINA PRODAJALNA V AVSTRALIJI, * S KI IMA V ZALOGI VSE PLOŠČE IZ JU- i»: £ GOSLAVIJE, KOLIKOR JIH JE MOŽNO DOBITI NA TEM	KONTINENTU	>!
Na	stotine	popolnoma novih	narodnih pe-	>.
srni in	plesne	godbe na ploščah	smo pravkar
J prejeli	iz Jugoslavije. Pohitite,	da izberete	£
J najboljše. Ali	pa pišite po naš	seznam, do-	[♦.
bite ga zastonj.	jtj
£	ZAPOMNITE SI, da	C A R I N I A proda-	j{j
ij: ja VSE plošče in knjige	v jugoslavanskih	je-	ij:
zikih.
■*'
REŠITEV JUNIJSKE UGANKE
Opatija — Šmartin — Ljutomer — Trnovo — Knežak — Koseze — Otlica — Menišija — Sveta gora — Kokra (Kranj) — Komenda — Kamnik
—	Smlednik — Mavčiče — Naklo — Velesovo — Borovnica.
NOVE UGANKE — PODOBNE (Iščite v obmejni pokrajini!)
Fant, slabo tvojo pamet lika moderna šola! Zakaj ta mlin moko tako črno melje?
Kako globoko so padle Šičičeve dekleta!
Vas Draga tu še ni nič moderna.
Živini cape in cunje nič ne pomagajo.
Zasople ter jezne so se ženske vrnile.
Nocojšnje plesalke se mično vrtijo.
Bile so tri, bučeče je odmevalo njihovo vpitje. Ves mesec je bil suh, orati se kar ni dalo.
Pred nosom mi vrata zapre, lokavo se mi posmehuje.
Želi biti velik gospod, zemeljska slava ga mika.
;DARILNE POŠILJKE :
živil in tehničnih predmetov (bicikle, motocikle, mopede, radijske in televizijske aparate, frižiderje itd.)
ZA SVOJCE V DOMOVINI
pošilja tvrdka
Stanislav Frank
CITRUS A G E N C Y
74 ROSEWATER TERRACE OTTOWAY. S.A.
Telefon: 4 2777	Telefon:	4	2777
SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO
—	BR2INA —
SO ZNAČILNOSTI NAŠEGA POSLOVANJA
Dr. J. KOCE
i	*	*
;♦=	!♦;
>i	G.P.O.	BOX	670,	PERTH.	W.	A.	*
£	1. ČE HOČETE ZAJAMČENO, SOLIDNO IN HITRO POSTREŽBO GLEDE DARILNIH	$
POŠILJK Z ŽIVILI, ZDRAVILI IN TEHNIČNIMI PREDMETI (RADIO APARATI,	%
MOTORNIMI KOLESI, BICIKLI ITD.)	S
♦:
>;	2. ČE HOČETE DOBITI SEMKAJ SVOJO ZAROČENKO, SORODNIKA ITD. POVDAR-	*
j*;	JAMO, DA IMA DR. KOCE PO TUKAJŠNJIH ZAKONSKIH PREDPISIH PRAVICO
>;	DAJATI INFORMACIJE GLEDE VPOKLICA OSEB V AVSTRALIJO.	>;
it;	3. ČE HOČETE PRAVILNE PREVODE SPRIČEVAL, DELAVSKIH KNJIŽIC, PO-
Š	OBLASTIL, TESTAMENTOV ITD. PRODAJAMO SLOVARJE IN VADNICE ANG-	>;
J	LESKEGA JEZIKA.	£
$	Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLIP,	65	Moncur St., Woollahra, N.S.W.	J
J	Tel.	32-4806	£
^Zastopnik za Viktorijo. Mr. J. Kapušin, 103 Fiftli Ave., North Altona, Vic.J
i	Tel.	391-4737	£
*!	>:
PHOTO STUDIO
N I K O L I T C H
108 Gertrude Street Fitzroy, N. 6, Melbourne, Vic.
Se priporoča rojakom za naročanje fotografij vseh vrst:	,
DRUŽINSKE ALBUME — POROKE — OTROKE — PORTRETE — ŠPORTNE SKUPINE — FOTOKOPIJE.
Nevestam posojam poročne obleke po nizki ceni
Telefon JA 5978