Političen list za slovenski narod.
r* ^Itl prejemu vtlj«: oelo let« predplačan 16 fld., pol leta S fld., xa četrt leta
4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. T admlnlitnetjt rrejeman Teiji: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., la četrt !eta • ffl4., la en aetee 1 fld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. ■artialat prejuia epravBiikvo (admi&itnaeija) in »kspedialja, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
ya<naiitla (inserati> le iprqemajo in velji tristopna petit-vrita: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr 3« se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjša
Bokoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Tredalitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Ithaja v«ak daa, izvzemši nedelje in praznike, ob ' (6. uri popoludne.

7 Ljubljani, v torek H), avgusta 1890.
Letiiik: XrVJJLT.
Dr. Rieg:i'a potovanje na Dunaj.
.Pester Llojd" je objavil naslednje pismo iz staročeškib krogov:
Dr. Rieger se je vrnil s svojega pota na Dunaj, sklical zaupne može staročeškege kluba iu nato odpotoval na svoje posestvo Malč pri Hoteboru. O čem se je razgovarjal z ministerskim predsednikom Taaffejem, ni še vse znano, kar se o tem v časnikih piše, je le ugibanje. Ali da je dr. Rieger šel na Dunaj, da pojasni ministerskemu predsedniku stvari tako, kakor so v resnici, da je govoril ž njim o spravnih točkah in omenil momentov, ki ne bi mogli samo pomiriti razdražene mase, nego tudi učvrstiti nestalne vrste staročeške stranke, dokazuje zopet njegovo neugasljivo rodoljubje, kakor to dokazuje tudi njegova nakana, da se ne umakne, temveč stoji trdno in se bori, dok ne zmaga njegova stvar, to je stvar češkega naroda. Pri tej priliki je omenil tudi tople želje češkega naroda, da se notranji češki uradni jezik uvede v čeških okrajih, ker bi se tedaj morda zopet zbrali staročeški zastopniki pod zastavo starega in izkušenega vodje. Mi ne bodemo tii zagovarjali zahtev češkega naroda, naj o njih sodijo io razmišljajo na dotičnem mestu; ker pa je temelj sprave jednakopravnost, ne glede na število, bilo bi gotovo dobro, da o tem vprašanju vsestransko razmišljajo. Ker se je na ožem nemškem jezičnem polju do gotovega časa omejevalo upotrebljevanje češkega jezika in je bil tako nemški jezik priznan kot edino veljavni, ker se pri razpisu za sodniška mesta večkrat ni zahtevalo znanje češkega jezika, zato se hoče s tem zavarovati jednakopravnost češkemu jeziku, da se v čeških okrajih urede češki kot notranji uradni jezik; da pa bi na Češkem ne trebalo uradnikov, ki znajo tudi nemški, o tem ni govora. Tega na češkem tudi nibče ni zahteval, o tem niso nikjer govorili
niti Mladočehi, akoravno sicer niso ravno skromni v svoj h zahtevah..	j
Vsled tega mora se to vprašanje dobro premisliti, ali naj bi to toplo željo vsega naroda pustili | neizvršeno, in skoraj neverojetuo je, da jegrofTaalie | to željo kratko in malo odbil. Verojetneje je, da je , zahteval neko zagotovilo, da se ta sprava popolnoma uresniči.
Kolikor mi je znano mnenje staročeških krogov, je v resnici tako, in oni poslanci, ki so omahovali vsled občnega mnenja, bili bi zopet obrabreni v svojem delu in večina za spravo bila bi zagotovljena. Mladočehov bi ne pridobili za spravo, ker njim ni do nje, nego da dobe večino in vladajo sami. Saj so .Narodni Lis(y' takoj pisali, dočim so prej zahtevali notranji češki uradni jezik, da bi sedaj ne bili prijaznejši spravi; trdili so tudi, da dr. Rieger nima pravice razpravljati o čem za češki narod.
.Narodni Listj" so takoj zahtevali, naj se prekliče naredba pravosodnega ministra z dne 3. febr. iu da se obnovi češko državno pravo. Naredba je v mnogem prenarejena z zadnjim pismom predsednika praškega prizivnega sodišča, a disciplinarne preiskave^nek&terih nemških sodnikov dokazujejo, da se jezikovna naredba iz leta 1880 v resnici izvršuje in da so vse pritožbe o tem neosnovane. Ko bi Mladočehom danes dali državno pravo, gotovo bi jutri našli zopet kaj novega, ker se bore le sami zd-se, a ne za narodne pravice. Zato njihov krik ne sme nikogar strašiti, resni politiki češki poznajo meje, do katerih smejo iti, ia češki narod ni tako slep, da ne bi znal presoditi, kdo dela za njegov blagor in kdo v njegovo propast.
O organizaciji našega novinarstva.
II.
Zahteve, kakeršne stavi dandanašnji v istini izobraženo občinstvo, razumni čitatelji do narodno-
konservativnega ali katoliškega novinarstva, so velike. Zahtevajo, naj primernim načinom razpravljamo politiška vprašanja, socijalna, obrtniška, gospodarsko - narodna, versko-politiška, cerkvena, šolska itd. Čitatelj zahteva, da ima v svojem listu zanesljivega in dobrega svetovalca. Kako obilo in dobro bil bi preskrbljen katolišk list, da bi glede velevažnega pomena svojega in koristi sotrudništva časnikarskega postal skupni cilj vseh razumnikov. Zal, da nas je razmerno še malo, kojim je pomen te zadeve dosti jasen in bi prijel za pero, da koristi katoliškemu časopisju.
Mnogo je tacih, ki so jako mlačni do konservativnega časopisja in nebrižni vzlic temu, da se odlikujejo po svoji lepi nadarjenosti za to ali ono novinarsko stroko. Vsled tega se izborni zakladi stroge in občne vede zgubljajo. Ta veda pojavlja se v glavah mnogih katoliških učenjakov, koja je pa pokopana ž njimi vred brez koristi za potomce. Nasprotno pa liberalni tisek opleta krog sebe s puhlo učenostjo in s sleparijo potlačuje vzorno katoliško učenjaštvo.
Marsikak bistri, duhoviti mislec in politik se skriva med katoliško duhovščino in med konservativci, toda malokateremu pride na misel, da bi prijel za pero in stopil na javno torišče. Za to seveda imamo pa kritikov dosti, koji na dolgo in široko umejo razpravljati, kako naj se pisari v novine. Cesto se dogaja, da se po katoliških društvih izražajo in razpravljajo duhovita in premišljena predavanja, v zasebnih razumniških krogih pojavi se tudi marsikak umesten nazor, toda konservativni list nima nič od tega, ker se mu ne pošiljajo take reči v objavljenje.
Marsikdo je dober pripovednik, humorist, satirik itd , toda za vse na svetu ne bi spisal dogodbe ali smešnice, s kojo je bavil prijatelje svoje v ožjem krogu, in da bi ga vtaknil v škripec. Poznamo celo vrsto dobrih pripovednikov, dopisnikov, člankarjev,
LISTEK.
»Jezuit in prostozidar".
Povest. Spisal P. Louis Coloma. — (Iz Španskega po „Vater- i landu" Vladiboj.)	'
(Dalje.j
Stori se noč, dež lije; duri sosednih hiš se zapr6; ker pa jezuiti delajo vse narobe, odpro tudi sedaj duri na stežaje. Jezuit od davi prikoraka v vežo in pihne ondi obešeno luč.
V tem trenotku potegne močna sapa in rezka reumatična bolečina v desni nogi opomni prijaznega bralca, da se ne stoji brez kazni v deževji in sapi.
Ali te duri, ki so zatvorjene, kadar so vse odprte, in se odpr6, kadar se vse druge zatvorijo, obetajo toliko bogato bero zanimivih opazovanj, da se že sme zanašati na krepko drgneuje bolečega uda z opodeldokom.
Ko bije ura jednajst, ustavi se gori v ulici voz; visoka moška postava, zavita do ušes v dolg plašč, izstopi, prekorači urno ulico in stopi brez pomisleka skozi odprte duri v jezuitski samostan.
Zaman si beli lase ljubeznivi bralec dolge mučne tri ure, kdo bi utegnil biti ta nočni obisk, — tu stopi zopet naposled iz hiše na piano, hiti ravno tako hitro, kakor je bil prišel, po ulici proti vozu, sede vanj, in voz naglo ter glasno ropotaje oddrdra.
Duri jezuitskega samostana se zatvorijo, drdranje voza in peketanje konj izgubi se v daljavi, nočni čuvaj kliče drugo uro čez polnoč, in ljubeznivi bralec zapusti naposled svoje stališče.
Trdovraten katar, katerega si je to noč nakopal, pomnoži njegov srd do jezuitov, ki so, kakor meni, tega krivi.
No, bodisi krivda tu ali tam, — zabeležke ljubeznivega bralca hočemo spopolniti z nekaterimi podatki, ki jih imamo. *)
Brat Domingo klečal je bil pobožno premišlje-vaje pred najsvetejšim zakramentom jedno uro, in je potem, kakor je bila to sploh dan na dan navada, gospodu superijoru služil pri sv. maši. Ko je opravil dolžnosti Marije, obrnil se je k dolžnostim Marte, in skuhal za tri jezuite, — takrat jih ui bilo več v samostanu, — tri skledice šoklade, izpil na to sam stoje v kuhinji skledico kave, in šel, s košaro pod plaščem, naposled na trg.
Bil je 3. december, praznik sv. Frančiška Ksa-verija, apostola zahodne Indije, patrona misijonarjev družbe Jezusove, in brat Domingo sklenil je prazniku na čast postaviti na mizo očetov jed, ki jo je izumil sam. Brat Domingo je bil izvanrednost v svoji vrsti, pravi ženij kuharstva, ki pa mu je
*) Povest, ki jo priobčimo, ni nikakor izmišljena, temveč resnična. Iz previdnosti zamolčimo osebna in krajevna imena in omenimo le to, da se ta povest ni vršila na španskem.
pristrigovaio uboštvo peroti; moral se je torej pri kupovanji zadovoljiti z jako skromnimi rečmi, mej katerimi je rudeči guinejski poper igral glavno vlogo. Vračajoč se s trga zadene ob hišnih durih na starko, ki ga vpraša, je li bi mogla govoriti nekaj besed s P. Antonijem.
.Častitljivi gospod so v izpovednici," odvrne brat Domingo.
Starka bila je zaradi tega skoro jezna, in ni vedela, kaj bi storila. Potem pa privleče iz nedrij pismo in je izroči bratu, prose, naj je ponese prej ko mogoče očetu Antoniju.
Domingo obljubi in stopi v hišo. Kakor je bil navajen, pripre vrata na pol.
Mej tem stopil je bil oče superior v svojo sobo. Sedaj je prišla ura, da je mogel, po opravljenih drugih opravilih, baviti se nekoliko z najljubšim mu delom.
Superijor, mož živahnega duha, bil je znan pisatelj, čigar dela so bila prevedena skoro v vse evropske jezike in jih je cenil ves svet. Kot malokdo drugi moških vedel se je varovati laskavosti in zaničeval je obrekovanje; iz neke dragocene knjige vzel si je g^slo: .Boljši nisi, ako te hvalijo; in slabši nisi, ako te obrekujejo."
V kotu sobe blizu okna je stala miza, polna listin, starih in novih knjig, tiskanih v živih in mrtvih jezikih. Iz vseh teh spomenikov človeške
ki so jalto marljiii in dalavni — iaJ, ta liberalne nemške liste. Ti časopisi tudi često priobčujejo duševne izvore katoliških mislecev, radi sa ponašajo ■ tem, toda zajedno takoj na drugi strani sabavljajo z ^neumnostjo", „nazadnjaštvom in mračnjaštvom
med katoliki".
Menj izurjeni konservativni dopisniki imajo to
hibo, da izrecno pošiljajo novinam poročila' v cerkvenem okvira, ne da bi se ozirali po širjem obzoiji in pazili na potrebno raznovrstnost v svojih poro-čihh. S tem se uvaja jednoličnost v novine in dolgočasi najbolj odločnega katolika. Nekateri dopisniki kaj radi pišejo zopet dolge nekrologe. Dobrim dopisom seveda se ne da ustanoviti merilo, ker izber tvarine in vsebine tiči v opazovalnem daru dopisnikovem, a toli vendar treba opomniti, da se čitajo T novinah najraje dopisi, čem raznovrst-nejši in krajši so.
Najhvaležnejši je vrednik za take spise, ki se tičejo javnih vprašanj, katera so baš na dnevnem redu, in če v polemikah dobi dobro pomoč. Kadar se gre in razpravlja o utrjevanji konservativne organizacije, imajo dopisniki vedno prilivati in ne odjenjati, dokler se stvar ne izvede in izvrši temeljito.
Tudi dobrih katoliških listkarjev ali feljetonistov imeli bi na izber, da bi hoteli v javnost. Duhovščina naša peča se večinoma poleg pastirstva in bogoslovske discipline s to ali ono vedo, umetelj-nostjo, pesništvom itd., kar bi bilo često strokovnjakom v čast. Med duhovščino imamo dosti zgodovinskih raziskalcev, mnogo odličnjakov ua polji zgodovinske literature, kulturne histerije, topografije itd.; dalje imamo noveliste, lirike i. dr.; med duhovščino našo poznamo fizike, kemike, prave kapacitete v rastlinoslovji, rudninstvu i. dr.; in da se baš duhovščina slovenska marljivo peča s postopnim časovnim izobrazovanjem v stroki svetne vede, to labko dokažejo knjigotržna založništva.
Novo izšle knjige in druge spise največ kupujejo še duhovniki. In baš tu bi duhovščina mogla poročati in razpravljati o najzanimivejših dogodkih in v svojih glasilih razpravljati posamična vednostna vprašanja, najnovejše izumitve in napredek na polji splošnega razvoja. Tako delo dobro vpliva, ker vsak pisatelj razpravlja svoj omiljeni predmet, to je, t4ko vsebino in snov, kojo na podlagi podrobnih študij temeljito ovlada. To vpliva na čitatelja izpodbudno, podpira daljšo njegovo izobražbo, ter podeljnje novinam čvrstost in svežost.
Nadejamo se, da smo s tem dosti povedali in prispeli vsaj deloma v izpodbudo takih krogov, ki bi v dovršenost in popolnost konservativnih listov mogli pripomoči po svojih moč^h.
Poglavitna svrha, največji nalog žurnalistike pa tiči v tem, da politično vzgaja narod. Toda kakor se nahajajo poleg dobrih pedagogov i slabi, tako imamo tudi politiške pedagoge, ki zapeljujejo narod na slaba pota. Končujemo pa to razpravo z iskreno željo:
Slovensko novinarstvo se razširjaj in krepi ter narod vodi k cilju, k njegovemu blagru, ter mu bodi dober pedagog!	S.
Politični pregled.
v Ljubljani, 19. avgusta. JTatraml« deiele.
Volitve na Koroškem. .Earntner Volksblatt" je te dni objavil neveselo poročilo, da se nemški konservativci ne bodo vdeležili deželno-zborskih volitev, ker liberalci preveč besne zaradi znanega dogodka Podkloštrom in skušajo tudi drugje vprizoriti enake izgrede. Po vsem Koroškem, v vsaki vasi se je pričela silna agitacija osobito proti duhovnikom. Bil je ravno sedaj pravi trenotek, da bi se bile stranke pomirile, toda dotični krogi držali 60 križem roke in zato bodo doživeli prepir. Žalostno je pač, da se koroški nemški katoliki in konservativci ne upajo na dan.
CeSka. V nedeljo je bila v Pardubicih slavnost povodom desetletnice češkega šolskega društva. Med drugim je govoril tudi Moravan dr. Žaček o skupnosti Čehov na Češkem in Moravskem ter rekel: „Ne izgovorim fraze, ako trdim, da se vsak Moravan čuti srečnejšega na Češkem. Tu drugače sije solnce, tukaj lepše zelene gozdi, tukaj čutimo drugi, v resnici češki zrak, katerega pogrešamo na Moravskem."
Tnanje driaT«.
Rusija. O pomenu, katerega ima obisk nemškega cesarja na Ruskem, piše „Nordd. Allg. Ztg." mej drugim tudi to-le: »Pomen shoda nemškega cesarja z ruskim carjem je dovolj razviden v nedavnem pismu, katero je pisal car svojemu vojnemu ministru. V tem listu pravi car, da organizacija ruskega vojaštva nima napadnih namenov, marveč le obrambo in zavarovanje ruske države in njene časti. Obisk nemškega cesarja v Peterburgu in njegovo večdnevno občevanje z ruskim carjem bode le bolj utrdilo evropski mir. To je pač največja dragocenost, katero bode prinesel nemški cesar svojemu narodu s svojega sedanjega popotovanja v severni Evropi. Nemški narod mu bode za to gotovo hvaležen.
Francija. „Journal des Dčbats" vidi v obisku nemškega cesarja na Ruskem znamenje uljudnosti in dobrih razmer med Rusijo in Nemčijo. Imenovani hst ne veruje časniškim poročilom, da se utegne vsled imenovanega obiska izpremeniti splošni evropski položaj. — Kakor poročajo glasila francoskih delavskih krogov, nameravajo francoski socijalistiški delavci osnovati kongres v Chatelle-raultu dne 15. oktobra.
Anglija. Kakor je poročal državni podtajnik Fergusson v angleški spodnji zbornici, prenagljena so poročila, da se je sklenena portugalsko-angleška pogodba tudi že podpisala. Portugalska vlada prepušča Anghji Matabele in mašonsko deželo, kar je leži od Sambesija dalje proti jugu. Severni dei pa si pridrži Portugal. Vse Barotse- in Banganela-ozemlje bo pripadalo Angliji, istotako zapadni breg Njassa-jezera in reke Sire. Ozemlje med vzhodnim obrežjem imenovanega jezera in morjem, kakor tudi pokrajine na zgornjem Sambesiji bodo lastnina portugalska, toda Portugal mora priznavati svobodno plovbo na reki Sambesiji. Ker si država Kongo prisvaja Lundo, niso se mogle vravnati meje na severu in zapadu. Ko se Portugal z zadnje imenovano državo glede na Lnndo sporazumi, potem bo mogoče popolnoma omejiti angleško in portugalsko ozemlje.
Greeija. Grke pa res zelo boli, da je turška vlada ugodila bolgarski noti z ozirom na imenovanje bolgarskih škofov v Macedoniji. Tako so pokazali svojo nevoljo predzadnjo nedeljo v Atenah z
modrosti vzdigal se je oni spomenik božje modrosti in ljubezni, ki je postavljen za vse, ki hočejo iskati v njem rešitev iz svojih dvomov in trdna tla za svoje upanje: križ.
Oče snperijor vsedel se je bil zadovoljno vzdih-nivši pred svojo pisalno mizo na naslanjače in začel t knjigah in listinah prebirati. Na obrazu bralo se mu je vedno živahnejše delovanje, lica so mu zaru-dela, oči se mu iskrile; prijel je za pero, da bi pisal.
Ali predno začne, vzame podobo svete Device, stoječe v zlatem okvirju pod križem, pritisne jo na svoja ustna z istim spoštovanjem, kakor poljublja nedolžno dete roko svoji materi, in pravi glasnim tresočim glasom: „Quot grammata scribam, tot laudes tibi persolvo f" *)
V tem trenotku začuje trkanje po vratih. Ubogi superijor upre najprej svoj skrbipoln pogled na vrata, potem zopet na belo polo papirja pred seboj, vabečo ga, zapisati ninjo svoje misli. Ne da bi odložil pero, pravi mirno: ,Prosto I"
Jezuit vstopi; mlad mož je, v njegovem obrazu izražena je na neobičajen način tiha veselost in moralična utrujenost. Ako bi hotel slikati na zemljo izgnanega angelja — moral bi biti podoben njemu. Počasi stopi bliže, v eni roki čepico, v drugi držeč
V.wk» ('rka, ki jo piiem, bodi tebi v hvalo.
pismo, ki je je dala starka bratu Domingu. O. Antonijo je. »Pokrite se, za Božjo voljo pokrite se. Oče!" vzklikne mu superijor naproti in pristavi na to takim glasom, ki je brez njegove volje izdal, kako hitro želi pogovor končati: »Kaj je?" 0. Antonijo opazi, da je bil prišel o nepravem času in obrnivši se k durim pravi: »Gospod, ako imate delo"--.
„0 ne! — To se pravi pač", — toda nič ne de. Tega Damirona moram zavrniti — v tem trenotku našel sem nitko do njegovega klopčiča. On trdi, da neha biti človeška prostost tam, kjer se začenja Božja vsegavednost in — ali govorite oče".
»Blagovolite, gospod, prebrati to pismo", pravi o. Antonijo ter mu hoče predati pismo.
»Preberite mi pismo Vi, in prihranite mi delo", odvrne superijor, trudeč se na vso moč, da bi obranil v glavi misli, s katerimi je hotel zavrniti Damirona.
»Uboga, izgubljena ovčica hoče se vrniti nazaj v hlev", pravi o. Antonijo in razgane pisanje.
»Vrata ji moramo odpreti na stežaje", vzklikne ves goreč superijor. In kakor bi sedaj ne imel nobene druge misli, odloži pero, sname si očala in se nasloni nazaj v naslanjače položivši roke v naročaj.
(Dalje ilidi.)
objavo proti umeščenju bolgarskih škofov. Pri tej prihki se je zbralo t in zunaj timoioj« eerkve do 10.000 ljudij. Glavni govornik je bil neki profesor bogoslovja, po imenu Sjnodikos. V svojem navdušenem govoru je kazal shrani množici prafanjanja grških duhovnikov, učiteljev in niiteljle v Turčiji. Svoj govor je sklenil z naslednjimi, proti Turčiji naperjenimi besedami: fes grški narod se mora sdružiti, »da bo mogel varovati svoje nigvišje nd-rodno in cerkveno imetje pred tnrikia trinogom". Po službi božji je nagovoril isti govornik pred cerkvijo zbrano množico, ki ga je z navdušenjem poslušala in odobravala njegove nazore. Popoldni se je zbralo 4000 v Atenah bivajočih Macedoncev, Epirotov in Krečanov, katerim so se pridružili še grški duhovniki, učitelji in dijaki. V veliki dvorani mestne hiše so sprejeli ugovor proti turški vladi, ker zatira njihove cerkve ter so sklenili, da osnujejo v Atenah veliko demonstracijo, s katero bodo prisilili tudi vlado k »dejavni politiki".
Ttiriija. Vojno sodišče je obsodilo one osebe, katere so se bile vdeležile nemira in razgrajanja v armenski cerkvi proti tamošnjemu patrijarhu. Glavni razgrajalec in zločinec je obsojen na smrt, trije njegovi tovariši na petnajstletno in deset zločincev na šestletno ječo. Ministerski svet je potrdil obsodbo, katero so zdaj predložili sultanu.
Izvirni dopisL
Slavno vredništvo „ Slovenca" !*)
Prosim, da blagovolite na podlagi § 19 tiskovnega zakona vzprejeti sledeči popravek, prav za prav obrambo proti skozi in skozi neresničnemu dopisu »Iz Ljubljane, 7. avgusta, v št. 183". Ves ta dopis, dasi ni moje ime imenovano, je naperjen proti moji osebi, in pravico bi imel, da se obrnem do oblasti, da zasluženo kaznuje istega, kateri z obrekovanjem hoče škodovati bližnjemu. A le z nekaterimi besedami mu odgovorim.
Dopisnik je brezdvomno kak vinski trgovec, kateri je zgolj iz kruhoborstva, da bi meni Škodoval, priobčil dotični dopis, — gotovo ne iz človekoljubja — skril se je pod krinko anonimnosti. Ako je o svojih trditvah preverjen, naj bi bil slobodno podpisal svoje ime, vse občinstvo moralo bi mu biti zato hvaležno. Ako je moje vino fabricirano, potem bi pač uradni oblasti ne trebalo, da jo častni možakar in ž ujo občinstvo o tem poduč>, kajti politični kot zdravstveni urad, to je v tej zadevi c. kr. okrajno glavarstvo ljubljansko, bilo bi gotovo prvo, katero bi prodajo ponarejenega ali fabriciranega vina prepovedalo in prepovedati moralo v smislu obstoječih postav.
Moje vino, katero jaz prodajem, je pristno vino iz grozdja, in vsakemu so pristopne vse moje kleti zmirom in k vsaki preiskavi.
Ako dopisnik pravi, da prodam veliko vina, več ko vsi drugi vinski trgovci skupaj, je ta vzrok zgolj v tem, da sem zadovoljen z malim dobičkom.
V obče pa povem neznanemu obrekovalcn, da na nadaljne napade ne bodem več odgovarjal, da pa bodem, ako bi se isti še ponavljali, klical postavno pomoč proti njemu. To je moja prva in zadnja beseda.
Viktor BoUmo,
vinski trgovec v Kolizeju v Spodnji Šiiki in T Ljubljani.
Z Dunaja, dne 17. avgusta. Te dni od petka nadalje bivajo na Dunaji nemški pevski zbori iz Avstro-Ogrske in iz Nemčije — zbrani v ta namen, da se poskušajo v svojih nemških pesnih, da se navdušujejo za nemške ideje in da svetu v visoko-letečih frazah pokažejo, da je Dunaj izključljivo nemško mesto. Ker je mogoče, da se mnogo čitateljev zanima za ta v resnici velikanski pevski shod, popišem ga tu v kratkih potezah.
Dunaj s svojo letošnjo razstavo ima že tako naravo, da na-se tujce vleče. Tako je bilo v preteklem mesecu juliju tukaj 33.905 tujcev samo v hdtelih izkazanih. Koliko jih je prenočevalo v nižjih gostilnah, koliko v privatnih hišah, koliko pri znancih, sorodnikih! Ker nima razstava toliko obilo obiskovalcev, kakor leta 1873., pomagajo si Dunajčanje na drug način.
Osnoval se je mnogobrojen odsek, kojega naloga je bila, osnovati »šesti pevski shod nemških pevskih zborov". V ta namen postavili so blizu razstave velikansko leseno poslopje, ki more v svojih, prostorih lahko nad 20.000 ljudi v svojo sredino
*) Kedar bodete se poslali kak popravek, blagovolite prej prei itati tiskovni r^kon, na katerega se sklicujete, da gostavite stvaren odgovor. Dalje Vam naravnost povemo, da le prav nil' ne strašimo ,,postavne pomoči*", s katero nam Vi in Vaši agentje pretite.	Op, vred.
Tsprejeti, povabili vse nemške zbore celegasveta, in na tak naSin zbralo se je pretekli petek blitn 13.000 pevcev, ne račnnSi drugih tujcev, kateri so se tem pevcem pridružili. Da je med temi pevci statistov ali glumačev, prepričal sem se sam, pa to nič ne d6.
Da so se med pevce tudi telovadna društva in prostovoljni gasilci pomešali, to ne moti veselice. Na ta dan popoldne okoli Vi*- nre zbrala so se vsa ta društva pri magistratnem poslopji, uvrstila sa in po nekaterih govorih, ki so ob jednakih prilikah neizogibni, začela so se ta društva počasi pomikati po „Ring"-u v Prater k pevskemu poslopju. Predno se je ta množica 13.000 pevcev mogla razviti in predno je vsa truma jeduakomerno korakala, bila je že V»5. ura. Od magistratnega poslopja do cilja v Pratru potrebuje se jedno uro peš hod&, ti pa so več časa rabili. Prvi zbori prišli so ob 6. uri tja, zadnji pa ob 8. uri. Prostor ob obeh straneh ulic, koder &o pevci šli, bil je ljudstva natlačen, nad 600.000 ljudi bilo je gledalcev. Jaz sem se hotel potruditi, da bi bil kolikor mogoče blizu mimo-korakajočih pevcev, nastavil sem se že nekoliko ur pred začetkom vse slavnosti ob cesti, Ljer sem vedel, da morajo pevci mimo. Toda uro za uro na jednem mestu, kakor pribit stati, to se mi je zdelo pre-mučno in zapustil sem svoj prostor, ki ga je drug z veseljem prevzel. Tako je množica čakala nad tri ure, nekateri še več časa, na jednem prostoru nepremično, da so mogli od blizu pevce videti. Na oknih bilo je vse polno natlačenega ženskega spola. Bila pa je tudi krasna in velikanska taka množica pevcev, toliko zastav, vozov, godb, vse v najrazličnejših nošah. Kaj tacega, sami Dunajčanji trdijo, še niso videli.
Vsa pot trajala je tri in pol ure; človek bi mislil, ljudje se bodo naveličali gledati, ploskati, .hoch" klicati, ali vsaj pevci bodo trudni in mirno mimo korakali. Kaj še? To je bilo vedno pozdravljanje, odzdravljanje, popeva nje itd. itd. Ko je bila že tema in so zadnji pevci dospeli srečno v pevsko poslopje, potem začelo se je še-le pravo petje. V posebnem poslopji nastopili so posamezni pevski zbori, obsezajoči 300 in še več pevcev, ter so res lepo peli. Najbolj všeč mi je bila pesen .Grflss dich Gott, Wien'', nalašč zložena od Jangst-a iz Draždan. Poslušal sem že marsikatero pesen v svojem življenju, marsikatera domača mi je globoko v srce segla — vendar kaj tacega nisem še slišal. Poslušalo je občinstvo tako tiho, kakor ne bi bilo več nego nekoliko oseb v poslopju, bilo pa jih je nad 15.000. Ko pa so odpeli draždanski pevci, nastal je tak vrišč po poslopju, da je bilo groza. Ponavljali so pesen v drugič, v tretjič, več niso hoteli, vedno je bilo večje odobravanje. Ti trenotki ostali mi bodo dolgo v spominu.
Kak pritisk občinstva je bil, razvidno je iz tega, da so kar trumoma čez plote plezali v notranji prostor okolu pevskega poslopja, ko se je zvedelo, da se vstopnice več ne dob^, čeravno je bil to še-le prvi večer.
Od vse zbrane množice pevcev zgodil se je do sedaj samo jeden nesrečen slučaj, kolikor se je zvedelo. Prvi večer v petek prišel je jeden pevec pozno v noč, recimo ob dveh, domov v svoje stanovanje v II. okraji. Ker je revež preveč pel, preveč žejen bil, pil je tudi preveč in se je hotel na okni zvedriti. Ker se je preveč nagnil, zgubil je ravnotežje in na tlak tako nesrečno na glavo padel, da je takoj mrtev ostal. Danes je bil njegov pogreb.
Navdušenih govorov, ki imajo vsi jedno smer, ta ne bodem navajal, ker mi kot ATstrijca in Slovencu niso nič srca ogreli, toliko pač lahko dostavljam, da časopisi tukajšnji sami nekoliko lepšajo v avstrijskem duhu.
Iz Krope, 16. avgusta. Redki dopisi, ko bele vrane so od tukaj. Istinito pa se temu ni čuditi, malo, malo je snovi za dopisovanje! Vse hodi in gre naravno pot za vsakdanjim krnhom.
Ali toli bolj vzradosti človeka, ko sliši tihega večera mile pesni iz grl domačinov navzlic truda-polnemu dnevnemu delu, in nehoti se mora po-prašati. zakaj je zamrlo nekdaj zelo krepko pevsko društvo: ,Odmev".
Naravna posledica časovnega gibanja — ljudstvo prihaja in odhaja! Večina ndov razkropila se je po širnem svetu, ali ostalo je še lepo število, in kar je glavno, ostal še pevovodja, vrlodeiavni g. K. 2ato moramo toliko bolj z radostjo pozdravljati vest, da pevsko društvo zopet vstaja in se preraja, ker
dela bo veliko, izvežbati se bodo morale zopet nove, mlade moči.
Bes, da bodo starejši pevci nekaka zaslomba novim modem, a vsejedno no smemo prenizko ceniti nauke pri poučevanju petja.
Ali ne strašimo se, moči so tu in tudi veselja ne primanjkuje — drugo pa bode vse iz tega izviralo. Sicer priznavamo, da pri naših razmerah je težavno z veseljem delovati, ker ravno te so pri nas — silno žalostne! Ali trdna volja mora človeka voditi, četudi na pričakuje priznanja pri različnih faktorjih, da vendar deluje po svoje za nd-rodno sveto stvar!
Petje blaži srce in marsikaj poneha v krajih, kjer se porajajo pevski zbori, kar bi se drugače zaman trudil doseči! Pevaje, zla ne misli, v petji slast je vsa! — Zato ravno ša enkrat z veseljem pozdravljamo misel, znova oživiti petje. Bog daj dober uspeh in dobro, trdno voljo pevcem, kakor vodji!
Z Ribnice na Pohorju, 18. avgusta. (Bazne slavnosti.) Malokatero letu praznovalo se je v Bibnici že toliko slavnostij, kakor letos. Naj mi bo torej dovoljeno omeniti jih z nekolikimi besedami.
Prva se je vršila dne 20. julija, ko je bilo blagoslovljenje novo prikupljenega zemljišča za pokopališče. Ker v naši župniji število prebivalcev vsako leto narašča, ni čuda, da je naposled staro, majhno pokopališče, pod podružno cerkvico svetega Lenarta, začelo biti premajheno in da je bilo neobhodno potrebno prikupiti nekaj nove zemlje. Na takošni način se je po prizadevanji č. g. župnika J. Hrastelj-na staro naše pokopališče za jeden oral zemlje povečalo, primerno ogradilo in — kar je še več — oskrbelo z novim velikim križem v sredi pokopališča, ki je, umetalno izdelan, stal sam nad 50 gld. Ko je bilo vse potrebno srečno izvršeno, vršilo se je na gori imenovani dan blagoslovljenje znamenja sv. križa kakor tudi pokopališča prav slovesno. Na pokopališču, kamor se je znamenje sv. križa v sprevodu preneslo, bila je potem pridiga, katero je govoril č. g. župnik Slavič od sv. Antona, I ki je kaj dobro naznačevala vedno zavetje pravič-j nega in grešnika pod senco sv. križa. Ljudstva, ne ! le iz domače, marveč tudi bližnjih župnij se je vse I trlo. Na to se je vršilo še slovesno sv. opravilo v I podružnici sv. Lenarta, in ko je to minulo, hitel je velik del množice obiskat grobove svojih rajnih, kateri so tukaj večinoma brez spomen.kov, zato pa je dosti ganljiveje, videti nad grobom klečeč živ spomenik, ki za duše ranjkih moli. Ta lepa navada je tukaj še v polnem razcvetu.
Štirinajst dni pozneje vršila se je tukaj v farni cerkvi druga slavnost, slavnost zlate, ali rekli bi, skoraj demantne poroke (kajti le 6 mesecev je še manjkalo do 60 let, ko sta bila poročena) Martina in Marije Stepišnik, ki še sedaj v visoki starosti gospodarita na svojem posestvu, ležečem nekoliko pod cerkvijo sv. Lenarta. Zlatoporočeni ženin bil je rojen 1807. 1., a tovarišica njegova je le okolo pet let mlajša. Slavljenec je sieer priprost kmetič, ki pa je opravljal dolga leta službo cerkvenega ključarja zlasti pri podružni cerkvi sv. Lenarta ter je še sedaj krepko stopal pred oltar. Še l&s na glavi mu starost njegova ni vseh pobelila. S svojo ženo imel je desetero otrok, od katerih pa jih je že nekaj umrlo, a ona sta še ostala zdrava in krepka. Prav na to veliko znamenje dobrote božje kazali so tndi č. g. župnik v svojem nagovoru zlatoporočencev pred oltarjem, ki je mnogim, zlasti zakonskim, segal do srca ter jih gotovo spodbudil k zaupanju r božjo previdnost. Mirno in zadovoljno sta živela ter tako dosegla visoko starost. Pa nis le samo ona, še dosti drugih oseb je v naši župniji, ki se ponašajo s starostjo preko 80 let, kar najlepše priča, da je slovenski rod tukaj zdrav in krepak, kakor tndi, da sta zrak in voda v naših hribih človeškemu zdravju ugodna. Mrzlo je sicer po zimi v teh hribih, toda obilni še lesovi zabranjujejo po letu tii preveliko vročino, provzročnjoč, da ostane vsaj pitna voda čez celo leto zdrava iu sveža.
Slavnost sama se je vršila v splošno zadovoljnost, le to je bilo čudno, da so ravno takošni ljudje, hočem reči nemčurji, najbolj hiteli povečat s svojo navzočnostjo redko slavnost, o katerih je vendar znano, da slovenski kmet v njihovih očeh nima velike veljave. Pa se je lahko reklo o teh mnogih, da je bilo nalašč za nje to nedeljo čitano evangelje o farizeju in cestninarju, kajti slovenski kmetje so ostali v župnijski cerkvi pri vratih in trkali ob prsi rekoč: .Prizanesi mi, o Gospod, ker sem Slovenec!"
Pa je že tako povsod, ako je tudi zlatoporočenec r rokah take gospdde le igrača, kar je bil imenovani Martin Stepišnik doslej vedno. Menda postane mlajši zarod nekoliko energičnejši . . .
Tretjo slavnost pa so praznovali včeraj tukaj v Bibnici zbrani veteranje. Domačinov se ni dosti udeležilo, toda prišlo je dokaj gostov iz Vuzenice in Bemšnika. Poslednji so donesli s seboj krasno veteransko vojaško zastavo z lepim slovenskim napisom: „V8e za vero, cesarja, domovino!" Pod takošno zastavo morejo se zbirati le slovenski veteranje, torej škoda, da se niso zbrali .Viribus unitis" vsi. Prizadevanje v tem smislu tukajšnjega dacarja g. Vezjaka bilo je veliko, vendar mnogi so se vabilu odtegnili z izgovorom: „denarja ni!" Za ribniške veterane to ni posebno lepo, kajti v cerkev je itak vsakemu dolžnost iti, pa bi naj tndi v polnem številu pokazali, koliko je v naših hribih takošnih mož, ki služeč cesarju niso še pozabili dolžnosti, na katere jih opominja napis na zastavi: „Vse za vero, za cesarja, domovino!" T^ besede bile so tudi na-potljej nagovoru veteranov, ki ga je imel tukajšnji čg. kaplan Mere. Med mašo pel je kaj izborno tukajšnji, še pred nedavnim sestavljeni moški pevski zbor; petja ljudstvo ne more zadosti prehvaliti. Očevidno, da bi se dalo tudi v povzdigo lepega cerkvenega petja pri nas dosti storiti, ako bi le ne manjkalo potrebnih sredstev in dobre volje. Vendar, upati hočemo, da vsaj to, kar že imamo, tako kmalu ne bo zaspalo.
Iz povedanega je torej razvidno, da tudi v našem gorovji nismo brez veselic, pogosto še jako zanimivih, a vsikdar pa src6 razveseljujočih. Naš gorjanec tudi ne zahteva veliko, in ako je le vsaj nekoliko spremenbe od navadnih nedelj, pa je s tem že popolnoma zadovoljen. Tukaj bi bilo sploh plodno polje za zborovanje in veselice slovenskih društev, kakor: ,.SIovenskega društva", ^Triglava", .Savinjskega Sokola" i. t. d. Mogoče, da se pri prirejanji svojih zborovanj, izletov in veselic i. t. d. spomni katero teh društev tudi pohorske Bibnice. In kakor sem rekel, tako bodi!
Dnevne novice.
(Najvišje potrjenje) je dobil postavni načrt deželnega zbora kranjskega o mitnini v Kamniku.
(Imenovanje.) Pravni praktikant pri deželnem sodišču v Gradcu g. dr. Fr. Poček je imenovan za avskultanta na Kranjskem.
(Petindvajsetletnico) praznujejo danes v Gorjah pri č. g. župniku Janezu Ažmanu čč. gg. duhovniki, ki so bili posvečeni 1. 1865. Med njimi je tndi preč. g. kanonik K. Klun.
(Z Dobrne.) Bojstveni dan cesarjev so napovedale vihrajoče zastave že v nedeljo. Ko je v nedeljo bilo odzvonilo „večno luč", oglasili so se pokajoči topiči ter nas privabili pod vedro nebo. V mraku zbirali smo se na prostoru pred hišo zdravilnico. Tam se je vršila serenada. Cez sto po vrvicah raz-obešenih lampijonov kljubovalo je nočni temi. In kdo li bi mogel prešteti še vse luči na mizah, posajenih širom trga, sred katerega je svirala godba. Na sosedni višavici so pa sikajoče rakete razvedro-vale gledalce. Konečno nam je bengalična irazsvet-Ijava posvetila v noč ter nas razposlala domov. — Danes (v ponedeljak) ob 8. uri je bila v topliški kapelici tiha sv. maša. Iste so se vdeležili topličarji, kojim bodisi telesne moči, bodisi droge okoliščine, branijo priti k službi božji v farni cerkvi ob deveti uri. Tu je velečast. gosp. dekan popeval slovesno sv. mašo. In razumeva se pač samo ob sebi, da so pri istej bili zastopani raznovrstni stanovi, to izmed občinstva tujega, to domačega. — Popoldne je neki zasebnik osnoval topličarjem navadno družbinsko igro, a zvečer je v dvorani čeden „venček" ovenčal v našem kraju današnji praznik narodov avstrijskih.
(Pogreb gosp. Fr. Kotnika.) Z Vrhnike se nam piše: Nemila smrt nam je pobrala iskrenega rodoljuba g. Frančiška Kotnika, tovarnarja in posestnika na Verdu pri Vrhniki. Pokojnik je dolgo časa bolehal za neozdravljivo boleznijo, dne 15. t. m. pa je udan v previdnost božjo sklenil svoje zemsko življenje. Pogreb je bil v nedeljo ob 5. uri popoldne, vreden vrlega narodnjaka. Mnogo ljudstva ia našega trga, Ljubljane, Postojine, Logatca in drugih krajev je prišlo rajniku skazat zadnjo čast. Navzočni 80 bili mej drugimi: gosp. deželni glavar dr. Po-klnkar, c. kr. okr. glavar g. Mahkot, člani okr.
I šolskega iveta itd. Vrli „Slavci" so krasno zapeli
I tri žalostinke. Pred krsto je šla z zastavo šolska
mladink, kateri je bil pokojnik prijatelj in dobrotnik; dalje vrhniška čitalnica z zastavo, borovniško bralno društvo z zistavo, deputacija ljubljanskega .Sokola' in biciklistov. Vencev je bilo do Šestdeset. — Rajnki je bil ud mnogih narodnih društev, podpornik človekoljubnih naprav. Družina je zgubila ž njim skrbnega očeta, vrhniška občina modrega iu vrlega svetovalca. Bil je pošten katoličan in veren sin domovine.
(V Kranju) nameravajo, kakor nam od tam poroča prijatelj, višji gimnazijalci in abiturijentje s sodelovanjem velikošoleev prirediti dae 34. avgusta veselico na korist »Podpornemu društvu za velikošolce". Iz posebne prijaznosti bodeta sodelovala g. A. Štefančič in c. in kr. vojaška godba domačega pešpolka. Kolikor smemo soditi po pripravah in zanimanju občinstva, obeča veselica biti sijajna, zato naj bi se je vdeležili vsi bližnji rodoljubi.
(Štajersko deželno razstavo) v Gradcu je v nedeljo obiskalo 4727 oseb. Ob 10. uri 30 minut so izpustili šest golobov-pismonoscev do W6llers-dorfa na Nižje-Avstrijskem, kamor so prileteli ob 12. uri 40 minut.
(Občni zbor društva „Societii del progresso") v Trstu je bil razpuščen, ker so nekateri neodre-šenci kritikovali razpust društva .Pro Patria".
(Avstrijski lekarji) imajo od 25. do 38. t. m shod v Gradcu.
(Novi tarifi na južni železnici) bodo veljavni s 1. dnem septembra in so razdeljeni na tri zone. Za prvo od 1 do 300 kilometrov bodo cene za vse razrede znižane za 15® o, za drugo od 300 do 450 kilometrov za 20 v tretji nad 450 kilometrov bodo cene znižane do 42 5®/,.
(Italijanske sleparije na Jadranskem morju.) ^Frankfurter Ztg." je nedavno poročala, da se v Floreneiji snuje veliko ribarsko društvo z glavnico 5 milijonov frankov pod imenom .Compaguia della Pešca neir Adriatico"; temu društvu na čelu je knez Toma Savojski. Delnice so se podpisavale od 15. do 30. julija v Berolinu pri prvih bankirjih in menjalnicah. V razglasu trdijo delničarji, da hoče društvo zboljšati gmotno stanje siromašnih ribarjev ob jadranskih obalih, nam pa se zdi to podjetje sumljivo. Razglas obljubuje, da bodo ribarjem zvišali zaslužek za polovico, ob jednem pa delničarjem izplačali velike dividende. Ker ribarska društva sploh ne morejo izplačevati visokih dividend in ker cb italijanski obali Adrije ni rib in je vse ribarstvo osredotočeno ob isterskem, hrvatskem in dalmatinskem obrežju, naj bi dotični avstrijski krogi imeli pozorne oči na to društvo.
(Šovinizem na Lloydovih parnikih.) Llojdovi parniki, ki plovijo ob Dalmaciji, imajo neki nov oglas v sedmih jezikih, toda o hrvatskem ali spioh kakem slovanskem jeziku ni sledu.
(Posknšen samomor.) Podčastnik Saitz domačega pešpolka, prideljen vojaški šoli v Trstu, hotel se je v nedeljo zjutrai ustreliti; nevarno ranjenega ! so prenesh v vojaško bolnišnico.
Raznoterosti.
— Sre dn je-ameriške republike. Ker se o teh državicah zadnji čas toliko govori in piše, utegne tega ali onega zanimati njih zemljepisno-statistiški podatek. Guatemala, na Mehiko meječa državica, meri 121,140 štirijaških kilometrov in ima poldrugi milijon prebivalcev. Med temi je največ Indijancev, mešancev, 20.000 belopoltnih in nekaj malega zamorcev. Armada šteje 2180 stalnih mfiž in 33.000 brambovcev. — Honduras meri 120.480 štirijaških kilometrov in šteje 352.000 ljudij. Prebivalstvo je večinoma iudijansko. Ta republika ima
843 mož stalne armade in 31.000 brambovcev. — San Salvador je sicer najmanjša, a vendar najbolj obl.iudena dežela. Meri namreč le 18.720 štirijaških milj, a vkljub temu šteje 483.000 ljudij, z veČine bele polti, ostali so Indijanci in mečanol; Indijanci so malodane vsi katoliki. Armada šteje 1000 mdž stalnih čet in 18.000 brambovcev. — Nikaragua ima na 134.000 štirijaških kilometrih le 300.000 prebivalcev. Med temi je le malo belopoltih ljudij. Armada šteje 300 m6ž stalnih čet in 3600 brambovcev.
—	Črnogorska letina. Kakor «e poroča iz Cetinja, imela bode Crnagora letošnje lete precej dobro letino. Po dveletni slabi letini in bčdi bode zdaj Črnogorcem vendar malo odleglo. Vsaj lakote ni več pričakovati, kakor je bila zadnje leto.
—	Smrtni skok. Iz Kanade (Amerika) se poroča listom: Tukajšuji domačin Macagfrsj je skočil v Bostonu 150 metrov globoko v vjdo. Takoj je obležal mrtev. Sicer se mu je bil že večkrat posrečil skok z visokih mostov, toda naposled je pa le plačal svojo predrznost s smrtjo.
Telegrami.
Dunaj, 18. avgusta. Tudi v Berolinu, Bukreši, Belem Gradu, Carjigradu, Sofiji in Kodanji se jc slovesno praznoval rojstveni dan cesarja Franca Jožefa.
Dunaj, 18. avgusta. V Ostravi so rudarji zopet začeli delati. Položaj je navaden.
Narva, 18. avgusta. Danes je bila pojedina v Poloveevi vili. Car je napil nemškemu cesarju in na to cesarju Francu Jožefu, čegar rojstveni dan se danes praznuje. Nemški cesar je napil carju v ruščini. Predno se je pričelo nadzorovanje armade, je poslal nemški cesar ruski carski družini krasen voz v dar. Zvečer je obiskal mesto, na to je bil dvorni obed.
Narva, It', avgusta. Pri včerajšnjem dvornem obedu so bili povodom rojstvenega dne avstrijskega cesarja navzočni tudi grof Wolkenstein in člani avstrijskega veleposlaništva. Navzočni so imeli avstrijske rede in napivali v ruščini. Vdeležili so se obeda tudi Giers, Caprivi, Šuvalov in Schvreinitz. Zvečer je bila ob reki Nai-vi ljudska veselica.
Kodanj, 10. avgusta. Pri dineju v Ama-lienbergu sta bila kralj in princ Viljem v avstrijskih uniformah. Kralj je izrazil veselje, da so okolu njega zbrani odlični možje av- ■ strijske mornarice in pije ž njimi na zdravje ! avstrijskega cesarja. Nadvojvoda Karol Štefan je na cesarjevo povelje napil danskemu kralju in kraljici ter danski kraljevi hiši.
Pariz, 18. avgusta. Predsednik Carnot bo sprejel v teku tega tedna ruskega poslanika barona Mohrenheinia, ki mu bo izročil briljantna znamenja reda sv. Andreja.
Novi Jork, 18. avgusta. Kakor se poroča iz Buffala, štrajka 300 na novijorški centralni železnici poslujočih ljudij.
Kairo, 18. avgusta. Kupčijska pogodba avstrijsko-ogrske državo z Egiptom je bila včeraj podpisana. Blum paša je odpotoval v Pariz. Zdravje jo povoljno in neosnovana so poročila o bolezni.
Umrli so:
Itj. avgusta. Ivana Guzelj, delavo«va hii, 2 leti, Streliške ulioe U, erysipelas. — Antonija Zakrajšek, agentova hči, 2 meseca, Gospodske uliee U, katar v želodcu. — Ivan Lebmacher, mestni ubogi, 90 let, Karlovska cesta 7, oedema pnlm.
18. avgusta. Matevž liarbajs, mestni ubogi, 84 let, Karlovska cesta 7, vsled ostarelosti.
v bolnišnici:
16. avgustu. Ana Hočevar, gostija, 56 let, jetika
Tremensko sporočilo.
i Cas	Stanje		Veter	Vreme	ih o« ■ »g
opazovanja	zraionnr« T mn	toplomtn po Otltija			
1 7. u. zjut. 18] 2. u. pop. 9. u. zvec.	737-1 735!» 735'3	178 29-0 216	brezv. n	jasno 1 0-00 n \	
Srednja temperatura 52'8*, za S O" nad normalom.
Diinafska borza.
(Telegrafično poročilo.) 19. avgusta.
Papirna renta 5% po 100 el. (s 16% davka) feS	gld.	30	kr.
Srebrna , 5' , , 100 . , 16'ji , 89	„	75	„
5 % avstr. zlata renta, davka prosta . . .107	„	95	.
Papirna renta, davku prMta......101	„	26	,
Akcije avstr.-ogersse banSe...... 074	„	—	„
Kreditne »kcijs . . .'..... 308	„	10	„
London........ ... 113	„	35	„
Srebro ............—	„	—	„
Francoski isipoleond.........9„	—	„
Cesarski cekini...........5	„	40	„
Nemške marke........ 55	„	55	„
Stanje avstro-ogerske banke
due 15. avgusta 1889. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu
gld. 412,745.000 (-+- 1,017.000) Kovinski zaklad „ 243,785.000 (— 115.000) Listnica	, 159,779.000 (+ 732.000)
Lombard	„ 20,629.000 (+ 79.000)
Davka prosta bančna rezerva	gld. 35,784.000 (+ 918.000)
št. 14.984.
Razpis.
(3-2)
Pri upravitoljstvu mestnega vodovoda ljubljanskega je popolniti
z letno plačo 800 gld.
Služba se bo izprva oddala zaea.siio. in prosilcem zanjo treba dokazati, da so praktično izurjeni v trgovinskem knjigovodstvu in korespondenciji, pa da so zmožni slovenskega in nemškega jezika, v besedi in v pismu.
Prošnje pravilno kolekovane je vložiti
clo 31. avgiij^ta letos
pri tukajšnjem mestnem magistratu.
V Ljubljani, due 14. avgu.sta 1800.
Župan: Grasselli s. r.
OIiJATA
BARVE
v
konltarnklli pii^icali |mi |mi1 In Jeileii kilo
pi'ipoi»oea, najceneje
i™ i!
tovarna oljnatih barv, laka in firncža	(74)
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.
Isdajatelj; Matij« Kilar,
Odgov«rni vrednik: >|M«ii Žit«lii,
T.>k ,iJ»tolike Titkurae" v Ljubljani.