j ^dini slovenski dnevtUk^ [	f^i X A TLT A Tj	XX A | The onlr Slovenk: d^,-	T
Zjedinjenih državah	Ivi j LA ^^ I /A B^ I	I I I /1 in the United States	1
oaja vsak dan Izvzemši	JLJi JLILKJ Al ^ XjL X	JL/H Issued everr dar ^	|
| ' nedelj in praznikov. |	Sundays and Hdfida^t ......■■ ■ i^J)	list sKosmkiii delavcev v Ameriki.	/ ,,	'	t
TELETOM PMARNE: 4687 OOKTLAHDT.	Intend u Second-Ols« Matter, September 11, IMS, al Ut Fust Ofloa at Knr Tork, M. T, «ate tka Act of Oongziaa of Mani S, 1171.	RLZFOV PIIAMT1: MS7 OOSTLAKBT.
NO. 271. — ŠTEV. 27 i.	r	NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 22, 1909. _ PONEDELJEK, 22. LISTOPADA, 1909.	TOLUM1 XVXL — LETNIK XVH.
Dvajset premo-
garjev še živih.
Dasiravno je minulo teden dni, odkar se je pripetila katastrofa v rovu St. Paul Coal Co., so v njem našli še žive ^H premogarje.	j
JEDEN MED NJIMI JE PREVZEL DELITEV ŽIVIL.
Slednja je jednakomerno delil, dokler niso pošla.
KOXCXA REŠITEV IX VESELO S V 1 I) E X .T E .
Jcli kak Slovcnec rešen, še ni znano.
<"lurry, 11!.. JI. novembra. Včeraj po|toIudiie ,„ prim-sli iz prerno-ovega , n>v;i od >i. 1 *iinI < ;il ('■>., v kteivn -c je prerl tednom <lni pripetila raz- j
.1. edaj i! i-llhi/tla so /e mrtvi. Ke-	,
Šihto mo/.tvo je odšlo v premogov rov.	(
.in i- ,- i jem trupla pokojnikov, t«.-	'
' M.r-!<. trn," -i. S..	i žive ne-	,
In me prebili v rovu baš sedem dni, . prodno j.- prišla rešitev. V -robu, ,
ubranijo podarja, so nestrpno čakali , na rešitev, medtem ko je krog njih divjal po \ • rti ! • vu požar, ki je vni- , ril v-nko življenj.', ktero je znmo-jel ,1,-. i. Mr l rešilnimi deli včeraj po-I izlile je v rova zn|ic' prI«*eto --to— • rti, tola ogenj so knalu pogasili. " M.dtem, k«, vlada v>!ed rešitve 20 5 m-rr.-nik.iv tukaj veliko veselje, opa- ' ,Wi je tudi obilo ogorčenosti, ker J so n-:ilna dela dosedaj tako počasi , nadaljevala in ker so glavni vliod, kakor tu ii ve itilaeijo večkrat za-j prli. #
Nekteri preinoj^Rrji ,so preprirani,
sa rje v. kaj; i r« šibi« moštvo, ki se je ,, včt raj in ml > v rova, je na raznih j mestih slišalo trkanje na stene. Z . re-ilnimi deli -daj neprestano na- , dalj u jejo.	j,
Re-ilno možtvo. ktero je včeraj po- -po! ud m cul-' » v r>»y, ji- prišlo do ve- I like stene, kiera je bila zgrajena iz 1 kamenja in zemlje in ki je zapirala 1; Jioduik od (al do vrlia in od jedne. i strani do droge. Steno so potem pri- I čeli p«.<Iirati in potem >o onstran -te- : ne usedali človeška trupla. Toda j ji >iiio truplo je dvignilo svojo roko i m tudi vsi ostali so živeli, dasiravno ' -o bili silno slabi. Nesrečnike so ta- ; ko j odnesli do vspenjače iu nekteri . -u imeli še toliko moči. da so zamogli 1 ili brez tuje pomoči. Ko so jim po- i: tem dali nekoliko krepilnih zdravil. 1 so kr"pkejše nesrečnike po>lali na i jk»vršje in tako so po preteku tedna : dni zopet vgledali luč sveta, Jeden : i/.mi-d njih je*imel še toliko moči, da i .' za mogel pripovedovati, kako so se rešili.
Iz njegovega pripovedovanja je p«..-uri i, da so premoga rji po nasvetu bvoje_ra tovariša Eddvja, odšli, po-; tem. ko je pričelo goreti, na skrajni konec hodnika. Ker so >e prjprieali, i ■ ia je i/, rova v sled nožarja nemogoče . priti, s«i p< tem jednostavno zazidali hodnik, tla jih tako požar ni zamogel , doseči.
Premolar Giu-eppe Cie-eini je bil prvi. ki je spoznal, v kakem groznem ! položaju se nahaja zajedno k svojimi ] tovariši in vsled tega je tovariše pozval, naj porabijo vse svoje moči, da' se ubranijo neizogibni osodi. Cresci-ni je potem prevzel vodstvo svojih j tovarišev, kteri so sa vedno ubograli j in vse storili, kar jim je dejal. Tako -o prebili sedem dni pod zemljo, med nepopisno lakoto iu skrbmi. Nihče! ni pričakoval rešitve in tako so pri- | čakovali le še smrt.
Ko so jih včeraj rešili, so jim naj- ! preje dajali mleko, namešano z -vo-1 do, dokler se v- toliko niso okrepili. : da po zamorit vživati krepkejša je-1 d Ha. Vsi »laliotiii, toda iuače so j
zdravi.
• i ' -■
Vest. da so" našli v rovu še žive I premogarje. -e je bliskovito razširila jko < "In rrvju in okolici. sto-:erih !v...'-;j|i iu <rcih. kte»M ><» bila do--ed;ij ]M>lna žalosti in t utre, so se ] m >ja \ i le kar najboljše nade.
>Iei;-ke. kter« so eele noči in dneve jokale t » r prirakovale, da jim prineso -ež.irane n>: i ke njihov:!i n ož in si-lov. >o p. - ale nestrpne in so skuhale v jaški kordon prodreti. Srh*, ko -o jim dokazali, da bi bile one le zapreka pri rešilnih delih, so nekoliko pomirile in -o nestrpno čakale '■r«<; kord.uiom v bh; r;j vhoda v rov.
T m je z.a vojaškimi vrstami pojavil jeden izaned rešenih premo-■_:ivjev in teiia --o ženske takoj obko-: ie. Pozilrav med množico in pre-!»:■ rji, zlasti pa med onimi, kteri <o našli- med množico -<"oji> žene, je bil tako v srce setrajoč, da -o tudi in-.iit'«*rentni:i. irledaleem prišle solze v orl. Kraj nejnipisnearo veselja opaziti je biio pa tudi najhujše razoča-.i: je.	oni. ki -o prišli iz vasi,
so prišli v najlepši nadi k rovu. da najdejo tam svoje rešene može in o-"ete. toda le premocrarjev je bilo e->-i»ih. d«>čim"jih je moralo nad tri-s;<» umreti. To je bil z.opel nepopis-o brni udare- za razočarane-žene.
Ko so sedaj rt šeni jnemouarji zirradili steno, klora jih je obvarovala Ci-tove smrti vsled plamena in plinov, je bila njihova prva skrb. tla se po mož «»sii doluo časa upirajo smrti ' -It i! lakote. Tudi v tem oziru je <'res« ii prevzel vodstvo. Vse jest-vine. k t ere so imeli premolar ji pri sebi. ali bolje ostanki od prejšnjega ko-ila. so izročili njemu v varstvo : i poten; je delil nesrečnikom jestvi-ne v malih delih. tako. da je vsaki jeduake delo dobil. Vendar bi pa le malo kedo <istal pri življenju, ako bi se jim ne posrečilo najti nekoliko vode. do k t ere s<> prišli na nekem vlažnem prostoru. Voda je bila sicer nmaze ia. vendar je pa utešila žejo. Anglež. William Clelland. kteri je že pit je nek>'č doživel jednako katastro-t'o. je tovarišem svetoval, naj se vle-žejo in kolikor mosroče počivajo, kajti , na ta način se najložje bori proti la-k. ti. T" so premoiiarji tudi storili ' i u i! i jim je čas nekoliko hitrejše i prešel, -t. piipovedovaii jeden drugemu d<»irodke iz svojena življenja, do-eim je Italijai: Piuatto pripovedoval siiiešniee. To la to je K* nekaj časa trajalo. Ko je tako minjeval dan za dnevom, postajal je pri nesrečnikih strah vsled bližajoče se smrti vedno večji. Nekteri s,, ostali na zunaj mirni, dočim -o ih-uiri v obupu kričali in s" metali po tleh. Končno so se jim dozdevale ure tako dolje, kakor eela večnost. Ko so vse jestvine povžili, -o pričeli irlodati skorje tramov, s j kterimi so stene podprte. Končno i so pa zaslišali onstran stene človeške jlasove in kopanje in kmalo potem je bila stena odprta. Premoga rji so bili rešeni.
Nesrečniki so namreč kopali, da bi našli vodo in tako je rešilno mož-tvo slišalo to kopanje. K nesrečnikom je prišel prvi Dunean McDonald in tedaj so vsi nesrečniki ležali na tleli. Ko so pa ugledali prvo luč, so takoj ustali in pričeli z vsemi močmi kar so jih še imeli, glasno pozdravljati svoje rešitelje. Nek Francoz, ktereira so rešili je bila pa tako slab, da je umrl, ko so ira nesli k vspenjači. Ko so rešenega italijanskega premo-frarja. imenom Sjxnrat ta vodili k Pullmanovem vagonu, je ugledal med množico svojo ženo in otroke. Žena in otroki so pričeli nepopisno polju-bovati svojega moža in očeta., čegar smrt so že teden dui objokavali. Potem ga je žena ostavila, pokleknila pred onega, kteri je njegovega moža vodil, in mu pričela v zahvalnosti jioljubovnti čevlje. Tudi njeni otroci -o to storili. To je na neko drugo j ženo tako delovalo, da se je onesvestila.
Žena premoga rja Jurija Zmiea, se i je vsled veselja, ko je ugledala zopet svojega moža, pričela valjati po zemlji. Nekoliko rešenih premogarjev I je imelo še toliko moči, da so šli brez tuje pomoči do spalnega vagona, dočim je neki Eddv tako slab, da naj-brže ne bode ostal pri življenju. Imena nekterih rešencev so: (Jiulio Cre-scano. Giovanni Ainore. Fran Bari-na. Ivan Zmič. Giovanni Pigetti, Gi-usejipe Pigetti. Jurij Sembrič, Ivan j Sembrič iu "William Waite. Nijeden izmed rešencev ne sme videti svojcev, dokler mu tetra zdravniki ne dovolijo. Nesrečnikom so zdravniki najpreje vbrizgali strihnin, da jim tako pozive i srca in potem so dobili z toplo vodo
1	namešano mleko.
Jeli med rešenimi premogarji kak Slovenec, nam dosedaj šc ni znano, toda iz vsega srea želimo, da bi bilo vseli osemnajst naših tamošnjih roja- !
kov tako srečnih!
* * *
Cherry, III.. 22. nov. Vsled katastrofe v tukajšnjem premogovem rovu je moralo umreti devetnajst in ne osemnajst Slovencev, kakor sc- je pr- i votno poročalo. Nekoliko jih je bilo | pri raznih podpornih druživih. iu i skoraj vsi esiavljajo vdove in otroke. ;
\ svrho naiančuejŠtgaJ pregleda. ' objavljamo danes še enkrat imena po- ; kojnikov. kakor tudi imena društev, i kterili člani s<> bili nesrečniki, in ste- i vil-, otrok, ki so postali vsled kaia--trofe sirote:
1.	Martin Rebsel. ostavlja ženo in i -1 male < t roke. je ud društva Triglav, j -t. 2. La Sal le. HI.. S. X. P. J.
2.	Josip Rebsel. ud društva Gora. ! -r. 4.">. ( :iei iy. IU. S. X. P. J., za-s paš a ženo in 1 maleira otroka.
Jernej Lindič, ud društva Gora. -i. 4". S. X. P. J., zapušča ženo in 3 male otroke.
4.	Anton Ponlin, ud društva Gora. :t. -I.".. S. X. P. J., zapušča ženo in 1 j malega otroka.
Josip Ennakora, ud društva Go-ra št. 4-">, S. X. P. J., zapušča ženo ; in male oiroke.
(>. Anton Vesel, ud društva Gora. ! -t. S. X. P. J. zapušča ženo in 3 male otroke.
7. Prank Retelj, ud društva Gora. št. 45 S. X. P. J., zapušča ženo in
2	otroka.
5.	Matija Gril, ud društva Gora, št. 4-5, S. X. P. J., zapušča ženo in
3	male otroke.
Ivan Kraus, ud društva Gora. št. 4"). S. X. P. J. zapušča ženo in
4	male otroke.
10.	Frank Jakše, ud društva Gora. št. 4o. S. X. P. -T., samec, zapušča v .-tarem kraju žalujoče stariše, brate in sestre.
11.	Anton Kravana, ud društva Gora Št. 4"» S. X. P. J., je samce.
Teli 11 spada k S. X. P. J.; vdove oženjenih in deea so tukaj.
12.	Ivan Konig, ud društva sv. Družine št. 5 K. S. K. J. v La Salle, zapušča ženo iu pet malih otrok v starem kraju.
13.	Pavel Zaje, ud društva sv. Družine št. 5 K. S. K. J., zapušča ženo in 2 mala otroka tukaj.
14.	Peter Bregar (ni v društvu), zapušča ženo in 7 deloma odraslih o-trok v starem kraju.
15.	Josip Pirh (ni v društvu) zapušča ženo tukaj.
Ki. Martin Ovsek (ni v društvu) zapušča ženo tukaj.
17.	Daniel Ovsek (ni v društvu) zapušča ženo in 3 male otroke tukaj.
18.	Josip Kravana (ni v društvu) zapušča ženo in 3 male otroke tukaj.
10. Anton Črmelj, samec, ni pri nobenem društvu.
Skupno mrtvili 19 mož; od teli je 10 oženjenih, 3 samci. Tukaj zapuščenih vdov 14 z 32 malimi otroci. V starem kraju dve zapuščeni vdovi z 12 otroci.
o
SLOVENSKE NOVICE.
Iz Fruit vale, v Californiji, nam se javlja, da je tamkaj umrla Mrs. Ant. Mnrnikova. soproga ustanovitelja najstarejšega slovenskega časopisa v Ameriki (1 Amerikanskega Slovenca" in večletnega urednika "Glas Naroda."
Pok o j niča je prominula dne 10. novembra pupoludne po sedemindvajset tednov trajajočej bolezni in sicer v 50. letu svoje dobe. Potrreb se je vršil dne 12. nov. odpoludne. Ostavila je petero deee in užaloščenega sopro-aa, kteremu je bila nad triintrideset let verna družica. Pijonirju slovenskega časnikarstva v Ameriki in vsem njegovim, nase iskreno sožalje, a po-kojuici blag spomin! #
Nadaljna oboroževanja. Nove oklopnice.
MORNARIČNO TAJNIŠTVO NAŠE VLADE ZAHTEVA GRADNJO DVEH OKLOPNIC.
Vsaka izmed novih oklopnic naj nosi po 26,000 ton.
ŠE VEČJE LADIJE.
-o
Washington, 22. nov. Tajnik naše vojne mornarice namerava v svojem letnem poročilu priporočiti gradnjo dveh novih velikanskih oklopnic, katerih vsaka naj nosi po 20,000 ton. Clan kongresa Roberts, iz Massa-ehuset tsa. pa tudi s tako velikimi ladijami ni zadovoljen in namerava pn prihodnjem zasedanju kongresa vložiti predlog, vsled kterega naj se zgradi oklopniea. ki bode nosila 30 tisoč ton. Pri tem je seveda v toliko skromen, da priporoča gradnjo, le jedne take ladije mesto dveh, kakor namerava mornarični tajnik, vendar bi pa ladija. kakoršnjo on želi, veljala brezdvomno toliko, kakor dve oklopnici zgoraj omenjene velikosti. Roberts je namreč mnenja, da morajo Zjedinjeng. države vse ostale velesile v pogledu vojne mornarice nadkriliti. in vsled teira priporoča gradnjo tako velike ladije, na ktero dosedaj še ni nihče mislil.
Člani mornaričnega urada se ne zmenijo mnogo za Robert sov predlog in mu direktno nasprotujejo. Ako lu bil Robert za to, da se zgrade dve tako veliki ladiji, potem bi njegov predlog najbrže podpirali, tako imajo pa raje dve manjši, kakor jedno veliko ladijo.
Robert sov predlog dokazuje, kako fanatično se pri nas skrbi za gradnjo velikanskih vojnih ladij, kar je pa 1 v ostalem velika nesmisel, kajti dosedaj >e niti male oklopnice modela Dreadnought, ki nosije le po 18.000 ton, niso v nijednej vojni preskusile \ — in že so postale stare, kajti prekosili so jih z večjimi ladijami. Največja oklopniea na svetit rosi sedaj 20.0(10, in sedaj bodo morda gradili j tako s 30.000 tonami. V ostalem pa i tudi pri nas nimamo nijedne ladjedelnice, v kteri bi bilo mogoče tako velike ladije popravljati.
-o-
Parlament pod vojaško kontrolo.
Atene, Grška, 10. nov. Po izgnanju nasprotnikov predloge za vojaško re-| formo v zastopniški zbornici je da- j nes vojaška liga vzela kontrolo v ro- i ke. Sto častnikov armade straži vse! vhode in izhiode parlamenta.
Vodje te lige so izjavili vsled tega postopanja sledeče: "Vojaštvo smo pozvali radi tega, da Čuva razvoj do- ; Liodkov. Izdano je povelje, da se ne ; sme rabiti sila, če ne bode potrebno. Narod je zadovoljen z našim delovanjem in postave za reformo se morajo rešiti."
Samomor časnikarja.
Philadelphia, Pa., 19. nov. Morris j Landauer, nek žurnalist, ki je naj- ^ več pisal o finančnem vprašanju, se je vrgel danes iz okna, ležeče v IG. nadstropju in je seveda obležal na mestu mrtev. Vzrok samomora ni znau. i	<
Vulkanični izbruhi.
Nek brzojav iz Carachico na otoku Teneriffa, ki spada h Kanarskim otokom, naznanja, da sc je na gori La Salores, naredil krater, iz kterega se vije debel dim in tudi lava prihaja iz njega. Mnogi kraji so v nevarnosti. Prebivalci beže k morskemu obrežju.
Parnik od Austro-Americana proge
"ALICE" odpluje 24. novembra.
"OCEANIA" odpluje 1. decembra, iz New Yorka v Trst in Reko. S tem parnikom dospejo Slovenci in Hrvati najhitreje v svoj rojstni kraj.
Vožnja stane iz New Yorka do:
Trata ali Reka.....$36.00,
do Ljnbljaae.......$36.60,
do Zagreba........$37.20.
>
Odstavljeni uradniki carinskega urada.
NOVI CARINSKI KOLEKTOR V NEW YORKU, LOEB, JE ODSLOVIL OSEMNAJST URADNIKOV.
Tudi njegov deputi se je moral posloviti od svoje službe.
DRUGE OD SLO VTTVE.
-o
Novi carinski kolek t or nevvvorške hike. Mr. Loeb, ki je bil preje zasebni tajnik predsednika Roosevelta. je minoli petek odslovil iz ne\vyorškega carinskega urada osemnajst uradnikov. Med temi je tudi James F. Vail. oziroma prejšnji deputy-surveyor in šef oddelka za tehtanje Odslovlje-n£ so razni klerki in nadalje tudi trije inšpektorji. Ko je Loeb naznanil omenjene odslovit ve, je dejal, da se Vail ti ni za moglo dokazati ni kake korupcije, da je pa njegova odslovi-:ev kljub temu opravičena, ker se ni zmenil za razne slučaje, pri kterili se je dokazalo, da je bilo tehtanje sladkorja za sladkorni trust, napačno vknjiženo. Ako bi bilo nadzorstvo boljše, potem bi bile tolike prevare nemogoče. Ker so pa bile vse prevare mogoče, je to smatrati dokazom, da je svoje posle skrajno malomarno izvrševal.
Odkar je Loeb nastopil svojo novo službo, je odslovil 73 uradnikov carinskega urada. Brezdvomno bodo v kratkem sledile še druge odslovitve. dokler >e carinski urad popolnoma ne
očist i.
Šest uradnikov, ktere so v petek odslovili, se bodo moralo zagovarjati poleg tega še pred kazenskim sodiščem.
■ ' 0 ■
Iz Avstro-Ogrske. j Slovanska obstrukcija.
SLOVANSKI POSLANCI SE NE ZMENIJO ZA NEMŠKE PREDLOGE; OBŠTRUK-CIJA SE NADA-, L JU JE.
Na Dunaju je nekdo skušal več tamošnjih častnikov zastrupiti.
TO SE MU NI POSREČILO.
-o--
Dunaj, 21. nov. Tukaj so zborovali zastopniki raznih nemških strank j avstrijskega državnega zbora, da se posvetujejo, kako bi bilo mogoče doseči zopetno parlamentarno poslovanje, ktero je sedaj vsled slovanske obšt rukcije nemogoče. Slovanska u-nija je namreč stavila pogoj, da s sedanjo avstrijsko vlado nima ničesar več opraviti in da bode le z novo vlado obravnavala in sicer pred vsem glede spremenitve sedanjega skrajno krivičnega avstrijskega vladinega sistema. Nemci so se naravno tudi posvetovali z vodji slovanskih skupin v parlamentu, ne da bi kaj dosegli in tako se bode z obštrukcijo nadaljevalo. Vlada želi, da bi parlament, ako že druzega ne, saj potrdil njen velikanski in deloma popolnoma nepotrebni proračun, toda tega ne bode dočakala. Vsled tega je sedaj položaj v Avstriji še bolj zamotan in vladi ne bode preostalo kaj druzega, nego poskusiti "vladati" zopet s pomočjo fanioznega paragrafa 14, s ko-jim si bode vlada sama dovolila ono, kar potrebuje, da napravi še večje dolgove in da se ljudstva davki še bolj povečajo.
Dunaj. 21. nov. Mnogo tukajšnjih častnikov je dobilo po pošti razne zdravilne praške s popisom in navodilom, kako jih je uživati in proti kterim boleznim pomagajo. Nek častnik generalnega štaba je tak prašek povžil in še predno je prišla zdravniška pomoč, je umrl. Zdravniki so našli v prašku cijankali. Kedo je skušal častnike spraviti v večnost mesto v pokoj, se dosedaj šc ni dalo dognati. ,	,
Vsestranski zločinec m končno prijet.
V EL CENTRO, C AL., SO KONČNO , PRIJELI MLADEGA ZLOČINCA WILLIAM MONROE.	,
Večkrat je že bil v rokah pravice, toda vedno je ušel.	i
V DRŽAVI NEW YORK.
I
--o-
Middletown, N. Y., 22. nov. Iz El Centro, Cal., se javlja, da so tamkaj prijeli tukaj splošno znanega zločinca William Monroe, kterega skoraj ! vse severne uewyorske kazenske ob- * lasti iščejo radi raznih zločinov, kte- ' re je izvršil tekom zadnjih let, ue »la ? bi ga kedaj dosegla roka pravice. Ko -odsedi svojo kazen v Californiji, ga > bodo poslali nazaj v državo New -\ ork. kjer se bode moral zagovarjati ! v Newburgliu, Orange County, radi;1 krive prisege in napada; v Wall- ' k i II ti radi napada, v Town Newburgh. ' ker je po aretaciji dvema policajema 1 ušel; v Middletownu, ker je ušel iz 1 tamošnjih zaporov, in končno v New- 1 paltz, ker je nevarno ranil pet osob in neko dete in ker je požgal neko 1 hišo in sicer v navzočnosti nekterih r ljudi, kteri mu pa tega niso zamogli 1 preprečiti.	<
Monroe, ki je star sedaj 24 let. je * živel par let v bližini tukajšnjega J mesta. Dasiravno je bil preje že 11 večkrat radi nekterih malenkosti 11 kaznovan, je bil vendarle na dobrem 1 glasu, dokler ga končno dva policaja iz Newlmrgha nista prijela vsled kri- 1 ve prisege. Ko sta ga gnala v ječo, ju f je pobil na tla in .ušel. Dne 25. febr. n 1907 so ira prijeli v Middletownu. Ko " je naslednje jutro prišel nek policaj / v njegovo ječo, je pa jednostavno po- v licaja zaprl v ječo in ušel. V Scotch- 1 townu je potem isto leto skoraj ubil ( nekega Davisa. ker je mislil, da ga " je naznanil policiji.	v
Potem se leto dni ni o njem ničesar * zamoglo izvedeti, dokler se dne 11. "" aprila ni pojavil pri farmerju A. 1 Devo pri Newpaltz, kterega je napro- " sil za delo. Farmer ga je pa spoznal v in vsled tega mu ni hotel dati dela. s To je pa Monroeta tako vjezilo, da ® je farmerja. njegovo ženo in služki- v njo napadel in jih skoraj do nezavesti pretepel. V zibeljki je ležal do- ' jenček, kterega je tako brcnil, da je c bil težko telesno poškodovan. Il so- J be je odšel na vrt, kjer se je mudil ' odvetnik Devo iz New Yorka, ki je 11 prišel obiskati svoje sorodnike. Tu 1 so bili tudi štirje delavci. Odvetni- 7 ka je pobil na tla, nakar je psoval' delavce in zažgal seno, ter počasi od- ^ šel ter neznano kam zginol.
Oblasti so razpisale nagrado v zne- > sku $1000 za prijetje lopova in konč- : no so zaprli tudi njegovo IG let sta-ro ženo, ktero je nad vse ljubil, da " bi tako prišel iu se javil, toda o njem ni bilo sledu.	;.v
Končno je pa Monroe policiji na- ' znanil, da bode prišel na county fair -1 v Orange County. Policija ga je ^ skrbno, toda brezvspešno iskala. Na- I slednje jutro so pa našli na nekem 1 drevesu pritrjeno Monroevo pismo, s r kterim je policiji naznanil, da je bil ' na veselici in sicer v ženski obleki. ^ Nato je bežal v državo New Jersey, ' kjer so ga zasledili v nekem močvirju in obkolili. Zasledovalci so nanj 1 streljali in bil je večkrat ranjen. : ' K3jub temu je pa ušel Par dni za | tem so našli pri Branchville, N. J. ! nekega mrtvega moža in v njegovem žepu Monroetovo pismo, naslovljeno f na njegovo ženo, kteri je naznanil, '' da umira. Pokojnika sicer niso za- ! mogli spozuati kot Monroeta. vendar ! se je pa mislilo, da je mrtev. Sedaj ! je pa tukajšnji policijski šef dobil '' razglednico, ktero mu je Monroe po- : slal iz Californije, in mu naznanil, naj pride ponj v Californijo. Policija je brzojavila v Californijo, kjer j so ga skušali prijeti, toda ušel jim | je zopet iz San Bernardino ter bežal v E1 Centro, kjer so ga sedaj prijeli. :
Kadar si namenjen
sorodnika ali prijatelje vzeti v Ameriko, obrni se za vožnje cene in pojasnila na tvrdko Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York. N.Y.vktera zastopa vsaparobrodne družbe in daje toaademia poiaanil *
brezplačna.
J •
Južne republike. Udarec za Zelaya.
ZJEDINJENE DRŽAVE SO PRI-POZNALE NICARAGUAJ-SKE USTAŠE ZA BO-JUJOČO SE SILO.
Ustaši so pričeli z blokado nekterih pristanišč.
BREZ UGOVORA. -o
New Orleans. La., 2<\ novembra. Parnik Imperador. ki je last Blue-fiebls Steamship Co., je danes odpiul uakrcan z orožjem in streljivom od tukaj v Creyrown, Xicnragua. Blago. ktero je na pamiku. je namenjeno za predsednika Zelaya. Parnik bodo skušal prodreti blokado, s ktero so pričeli ustaši. kteri ?o sedaj srosp<>-darji nicarairuaj-ke lik ■ CJreytowu. Parnik je dobro oborožen, tako, da se bode lahko spoprijel z topniearko < matepe, ktera skrbi za blokado ta-mošnje hike po nalogu pr-.vizoričuega predsednika list rada.
Družba, k: je lastnica imenovanega pamika. je sedaj naprosila državno tajništvo v Washingtonu za varstvo proti niearaguajskim vstašem. oziroma proti tamošnji blokadi. Odgovor kterega je dobila iz Wi'.-diunrtona. i:i po vol jen. kajti glasi se tako, da je iz njega razvidno, da jr vlada ranuišnje nstaše pri poznala kot Uijuj«>čo se silo. Odgovor se namreč ^lasi:
'■Ako se blokada na lin:o Grcv-lown v resnici izvršuje i 11 ako -e pri tem ravna po varnostnih predpisih, morajo oni. ki so razpisali bloka lo opozoriti vse ladije. ktere se hiki bližajo. na piefečo jim nevarnost, p,ten
vlada Zjed. držav nima liieesar proti imenovani blokadi. Vlada pošlje v Greytown tudi jedno voj.io ladijo, da se tam na licu mesia prepriča o izvajanju omenjene blokade". Kljub temu bode pa parnik Imperador poskušal priti v Greytown in prodreti tamošnjo blokado ter izkrcat: blago, ki je namenjeno za n i c- a rsgn a j s ko vlado. Ako ustaši zmagajo, petem se bode imenovani parniški družbi slabo godilo, kajti ona se očitno zavzema za predsednika Zelaya.
Panama. Panama. 2o. novembra. Potniki, kteri so prišli semkaj iz Xi-earague, poročajo, da je predsednik Zelaya prenehal občevati z konzulom Zjediiijenih držav v Managui. Tamošnji konzul Zjed. držav je rodom iz Xtcarague. toda naturaliziran državljan Zjed. držav. Xjegovo hišo čuvajo sedaj noč in dan. Zelava, kteri svojim rej ako m več ne zaupa, se je obdal z telesno straža, v klori so večinoma inozemc-i. Samo v Ma-nagui so sedaj zaprli nad tisoč !| uti. kteri niso hoteli plačevati posebnih davkov za vojno.
Panama. Panama. 20. nov. Tekom vsega tedna tukaj neprestano dežuje, tako. da so izstopile vs? reke iz »vo-jih strug in da je povodenj napravila veliko škodo. Delo pri panamskem prekopu je zelo otežkoeeno, kajti že tri leta tukaj ni tako deževalo, kakor sedaj. Rio Chagres je narasla za dvajset čevljev in še vedno narašča. Promet med Colonom in Panamo je ustavljen. Iz juga vozijo vlaki le do Tabernilie in od severa le d<> Bahia, kajti ostala proga je pieplavljena.
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za $ 10.30 ............ 50 kron,
za 20.45 ............ 100 kron,
za 40.90 ............ 200 kron,
za 102.25 ............ 500 kron,
za 204.00 ............ 1000 kron,
za 1018.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh sv o tak. Doma se nakazane s vote popolnoma ! izplačajo brez vinarja odbitka, i Naše denarne pošiljatve izplačuje ' c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-, neje do f25.00 v gotovini v priporo-, če nem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Honey Order ali pa New York Bank Draft.
PRANK SAKSER CO.. 82 Cortlandt St, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio.
"GLAS NARODA"
'Slovenlc Dally.) •
Owned and published by the Slovenlo Publishing Co(
(a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJ AY EC, Secretary. LOOlSB EN EI >1K, Treasurer.
Fin-1? of Business of the corporation and. ! t< ■ s o f above officers : 82 Cortlandt Street, P. 'rough oi Manhattan, New York City, K. Y.
£<a celo leto velja lisUza Ameriko in
Canailo.........$3.00
" pil leta........ . 1.50
leto za mesto New York . . .4.00 ' pil letaza me^to New York . . 2.00 "* E vropo za vse leto . . . . 4.50
*	" " pel leta.....2.50
" " r-eirt leta . . . 3 1.75
-H2LAS NARODA" izhaja vsak dan iz-
v?.»;ru~i nedelj in praznikov.
30—— ■ ii ■ i« i	s—
"OLAS NARODA"
("Voice of the People") sjBued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
ndvertLsements on agreement,
I« ,I -rez podpisa in osobnosti ae ne ( ■aatisneja
; »enar naj se blagovoli pošiljati po — Itfoney Order.
Pri fpri'iuembi frc«*&J& naročnikov !••. da se nam tndi prejšnje dlvniiščs naznani, da hitreje najde- i «o ntlovni k a.
Doi-i.iom ia pošiljstvarn naredite ta na-
"GLAS NARODA"
»Cbitlandt St.,	New York City.
Telefon 4087 C-ortlandt.
—1	_ . —m
"Le tisoč sirot".
V.--v premog«»vem rovu v Cherry, i lil., jtriiaao umrle preinouarje Se i v< -5 m i--» : -!i: njihova trupla še !-n [kri i -Ii vsa na površje in tudi
i	-l; it. »vi i i vdov in sirot še ni utihnil t' odmeva pn vst j ilr-žcli. Kljub j ; i mu	n;w- dnevno rasopisjo jiroz !:.■:.<•>:t->!'o že potisnilo pot
' '_--i-.il d;ty*s ~'<»ry" na notranje -''.:! i. \'si veliki in rudeči napisi >o .<>li — in na prvih straneh se ; .; 'jh . objavlja običajni "Jlemi du .;• >;ri-' i -kaudal sladkornega-Irusiii. ki je >iar že najmanj dvajset; let, k.ik<»:- tudi Ballin.irer-Pinehotova t aiVva. ki je že na vre strani premia-te!:a. in k"iif-no delikatna krščansko : a;«si ve .a 1'era Mrs. Stetsonove. i'ol'tr teya se objavljajo naravno dvn-j manj zanimive novice, ktere snarl.i i k vsakdanjemu dnevnemu' novinar-.srmu 4'bill of fare".
Aa-^li-ki i-asnikaij1 s<> zaista moj-siri % sv« jem p>kJ.Vu: kedo naj se '■■uaj .-e bri-jra za i^'^rečo m bedo v! < vi]v Štiristo mrtvih — kaj je t<»! Je li to morda kaka senzaei-.',.<-! In pi-leg teua so umrli še ne-; : i tu pni ieiri "tujci"! Ako bi jili saj J umrlo i deset tisoče, kakor pri po-: i mi v -dni; ali da l»i bili ti pre-1'niirarji saj žrtve kakega klanja v I'iii-jji — f'da pri nas.' Kedo naj ' pi i /;i to sedaj, po tolikih dne- j . /.'■ Una.'! Kedo >e pri nas zme-
ii	za i o, koga zadene krivda najuo-
S >a. ako bi -e to pripetilo kje v i *'■'■> -tvii! Kako hitro bi se poja-\ i!., jmi v-- i mesliii in državah dobro-• , ■ i i. i ii/.aci ji-, da bi omilele be-' " in )--!i::nijkanje v Abruzzih ali v m. n Aziji! Kako hitro bi vsa or-
'.H i.liA družile rudečega križa hi-' pri rokah, rta jkmusc na ona me-.-iii i-iit' »'mo ]«>nuM-! Kako bi an-— i • ■ s i.i > iiwojiis je medsebojno tekniu-v ;1i bi lil tako doseglo po možnosti največ t" senzaeijonelnn krščanstvo krščansko ljubezen do j< ! Kako bi se ]>oteni pri nas
*	Vii vsi načini ameriške reklame, da i \e- -vet opozoril: "Poglejte! Ameriko — za.iaiie li z njo glede kr-| .■■■a .-!-.♦ dobrodcl: .-ti ki era de-! žela na svetu tekmovati?!"
Hoaica je: v Mes>ini je moralo nuireU aa U-eitisin-e ljudi — in pri as j<ii je sedaj umrlo "le" štiri-1 \ M;-vsini je občutilo katastro-j )o »lirtkti.o pftih-ct in stol i« m" ljudi, j
■	'ii :;.<s pa 'le nekaj nad tisoč. —|. I - a smo li pri nas v Ameriki že ta--
° " "nem li. da nas za more ganiti -le največja katastrofa?! Ali klici i na p-m mč in odmevi bede tisočerih 1
■	v Cherry. 111., niso tak«, glasni. ! < Kakor SO hili-«>ni v Mc-4ni? In onim I I It'-om v Mi—ini -e je odzvala do- -t- a de/- 'a in z njo zajedno ves svet. • k i je pomagal: kedo se pri nas ■ | zim aa žrtve in njihove sirote v il-j
•■ni j»remogarskem mestecu? j| I a kaj srno Ijdeli povedati z da-!' iia.oiijiui i . -lm člankom? Njega vse- j
i kaj drazega. kakor 4<a lKunt well taken": Ameriki se razvije < dobn«;i lnosl le tedaj, ako se zamore i n|o . a od vseua sveta — j>o- \ j > i^i i a • . .	.	I j-
Kje je moj svak IVAN OVSEČ? Do- -a iz; I Ve h s je. fara Št. Rupert, j • V Ameriki biva že kači h 9 let in j r h - nahaja nekje v Cieveiandu. O. i s H Prosim ct njene rojake, če kdo ve. n kje se nahaja, da mi naznani, za , > kar
rnu bodem zelo hvaležen. —Iv J«hn Starič, LJox 47, Arrow, Pa. r
1 Nicaragua.
—o-
Dogodki v republiki Nicaragui so j postali taki. da je posredovanje Zje-d in jenih držav neobhodno potrebno. S tem pa naravno ni še rečeno, da bode prišlo do dejanskih sovražnosti " med obema deželama, kajti na vsak {'način je pričakovati, da bode nieara-k cuajska vlada, pa naj že bode v kontroli predsednika Želava. ali pa pro-I vizoiicnega vstaškega predsednika
0	Estrada, dala končno popolno od-
? škoduino za vso škodo, ktero so molj ® .. . [jjrali vsled sedanje revolucije trpeti
3' r.aŠL tam živeči državljani. Ziedi-
1	VT-
g ajenim državam ne bode treba v Ni-■' earagiu nikakor nastopiti z oborože-
-	m silo. in navzočnost par vojnih la-idij naše vojne mornarice bode popolnoma zadostovala za pridobitev take odškodnine, kakoršnjo bode končno
i
i wasliingtonska vlada zahtevala. Zna-i no je namreč, da tu<li v Srednji in
-	Južni Ameriki oni psi. kteri so naj-* bolj glasili pri lajanju, običajno najemanj irrizejo. Oni, ki najbolj silijo
< svojim jezikom v javnost, običajno "i tudi na jugu najpreje beže, oziroma 7\ takoj, ko postane stvar resna. Ker ' j sila t o raj ni potrebna, se je tudi Zje--linjene države ne bodo poslnžile, in
■	bodo kljub temu dobile vse ono. kar r bodo zahtevale, ne da bi imele pri
eni opraviti tndi z jednim jedinim bajonetom ali jednim jedinim to-t pom. —
Da je naša vlada poslala v one ! kraje »Ive vojni ladiji, je bilo potrebno. kajti v onih deželah mora naša vlada vedno energično nastopati, kadarkoli je treba čuvati koristi naših, lam živečih državljanov. V ostalem ": -e bode pa šele tekom prihodnjih par dni zvedelo, v koliko je bilo potrebno po-lati dve vojni ladiji v Nicaraguo. ' Ako se izkaže, da je bilo to potrebno.
potem bode vse, kaj: se nadalje ukre-' ne v tej zadevi, pravilno.
Do sovraživa med Zjedinjenimi državami in Nicaraguo je prišlo, kakor -mo v soboto poročali, vsled tega, 1 ker so tamkaj ustrelili dva naša državljana. ki sta se bojevala proti ta-mošnji vladi v vrstah tamošnjih vsta-š-v. Iz pravnega stališča je imela obstoječa nieara^uajsk« vlada pravi-1 c<» sodili in obsoditi one ljudi, kleri -o se pričeli proti njej boiiti. tudi ako so bili slučajno državljani kake druge države. Toda Zjediujene države niso imele nikdar takih nazorov in tudi v tem slučaju se ne bodo ravnale po tem pravnem stališču.
Dasiravno sta bila morda oba. sedaj v Niearagui ustreljena naša državljana takozvana profcsijonelna' revtdticijonarja, tako, da sta zamogla | na vsak način pričakovati krogljo, j je pa zahteva naše vlade vendarle . opravičena. Cvaževati moramo namreč, da razmere v Niearagui, kakor tudi v vsehi stalili srednjeameriških republikah nikdar niso bile stalne, in da je tamošnje vstaje povsem drugače tolmačili, kakor v drugih deželah. Toda tudi. ako se ne oziramo na to. je bila dolžnost naših diplomatičnih zastopnikov v Niearagui in naše via- i de v Washiiigtonu skrbeti za to, da -e z našimi državljani pravilno ]w>-stopa. tudi ako so se udeležili revo-i luči j: . Tega pa Zclayeva vlada ni <!ori!a in se na trud naših zastopnikov ni hotela niti ozirati. Tako so' ustrelili naša državljana kljub vsem protestom našega poslanika. To je ; pa tolmačiti kot žalitev našega ljudstva in vlada republike Nicarague. nora dati odškodnino. V takih slu-' čajih so Zjediujene države vedno postopale odločno in vedno so dobile zadoščenje.
-o--
Bjocrnson o zagrebškem "veleizdajniškem" procesu.
V seriji <;Le Courrier Europeen"j je iz.Šel članek norveškega pisatelja Bjiirnstjerne Bjdrnsoha. k: se ha vi 7. notranjo politiko avstro-ogrske <lr-i žave. z aneksi jo Bosne in Ilercegovi-. ne ler postopanjem proti Slovanom. ; < >n promatra'odnosa je s stališča pro-pagatorja mira med narodi, in kon-statira, da So ]irijatelji mira v Av-stro-Ogrski brez vpliva, ker se ni ne požurijo, da bi dosegli mir.	,
4'Ali vem tudi t^ — pravi slavni j
■	pisatelj, — da bi, ako bi se mi hoteli 'ipreti največji pogibelji, postali prijatelji mira — u« A vst ro-Ogrskem
j tiHK iieji nego pacifisti vseli ostalih : dežel skupaj. Reformirali bi reformno propagando in dali bi priložnosti j vsem pacifistom celega sveta, da so-i delujejo pri delu. kteremu se ne da ' ?iič primerjati, kar so prijatelji mira 1 - orili do današnjega dneva. .Spom- • lite se. da biva na svetif več kot sto J | milijonov Slovanov. (Tu je Bjčirn- •4 -on okroglo število pač veliko pre- 1 malo okroglo vzel. Opomba ured.) ' Največja slovanska država ima raz- iv ven lega tudi pomoč pri drugih-na-; •*odih; a ne moremo dvomiti, da bi 1 ono v taki vojski, v ktero bi se bila!
Evropa skoro zapletla, ne našli verni
zavezniki.
Nedavno je zasejal mir novo seme j
;o i vojski. A krivice, k,vjih so žrtve da-e- nes Slovani, posebno na Ogrskem, pa >. tudi v Avstriji, izzivajo pri vseh slo-la vanskih narodih gnjev, jezo, ki ne ti bode ostala brez posledic. Da, pa li ik tudi more to biti drugače? Poglej-, mo raje, kaj delajo Madjari na Ilr-i- vatskem. Dovolite, da vam to po->. vem.
;a Sedaj citira Bjiirnson. krivice,* ki ]_ so zadele Hrvatsko po sijajni obram-
hi prestola po letu 1848. ti Kakor nagrado za to bi bila imela i- dobiti Hrvatska svojo staro svobodo. i_ Obljube so pa bile take. da niso sko-B_ zi 20 let videli drugega ko madjar-j. skega gospodarja, kakor tudi na Sed-1_ mogradskem. Potem se Bjorusou spo-;e minja Hrvatom usiljene nagodbe, ki o jim je gotovo nagrada za njihlovo zvestobo. Govori o nezakonitosti n Rauchove vlade in omenjuje pravi ; j_ namen in vzrok srbskega preganja-j- n-ia-
jo' Da si človek more predstaviti, ka-
10	ko vodi baron svoj ** veleizdajniški" a proces; treba povedati, da je bil od->r govor braniteljev na obtožnico, ko je
bila obelodanjena, zaplenjen. Pri za-n slišanju so dokaze in priče, ki so iz-ir rekle, da je Nasiič avstrijski špijon. Pi bile odklonjene. Ni se dopustilo, da -H bi bile izjave, da so 41 veleizdajniki" • res to, za kar se jih toži, ovržene, ne, onim, ki so hoteli za to govoriti, se ie ni dalo besede. V jednem slučaju j. govori in trdi jeden jedini svedok. a da je nekdo govoril o zaroti, a pet-deset prič, ki so trdile nasprotno, je i. p ropalo.
n "Hrvatski zakoni pravijo, da ne Ir sme biti nikdo v zaporu brez presln-0 šanja. A vendar so bili obtoženci S , mesecev v ječi, ne da bi bili zasliša-tri. A kdo so ti jetniki? Večinoma učitelji, kmeti in obrtniki. !Mnogo jih je radi tega propalo in njihove r_ rodovi ne so na cesti. ,r A kako je sestavljen senat za to u pravdo? Jeden časritelj mi iiiše: r_ 1UI sem obveščen, kaj se ginli in ne-j. kega večera sem šel v kabinet nižje vrste. Tam je bilo nekaj članov so-a dišča pijanih do nezavesti, in slinavi
so bili vsi povprek. rj Takim kreaturam je bilo izročenih j,- 5;? Srbov!
e	-0-
Dopisi.
0	j	J	^
Calumet, Mich.
;•- Cenjeno uredništvo:—
a Kakor glas iz puščave, tako je do-» a šel tudi v slovensko naselbino v Ca-lumetu obupen glas iz stare domovi- 1 L' ne, ki odmeva: 44Mal' položi dar. domu na altar." In ta glas, ta ob-j
1	ujma prošnja našla je tudi odmev v n srcih onih, ki še niso zabili, da jih !! je godila slovenska majka. Rado-1 " darno so posegli v svoje žepe, žrtvo- '
vali so malenkost in postali člani družbe sv. Cirila in Metoda. l! V nedeljo dne 14. nov. povabil jo "'urednik Glasnika g. Sclnveiger rodo-a ljube na sestanek, na kterem naj bi dokazali, da so pripravljeni žrtvo-" vati. kadar se gre za obstoj naše mi-1 le majke Slave. Razni govorniki so raztolmačili pomen družbe. Živo so " očitali bedo. ki se raznasa nad slo-!
11	venskim rodom, ki je tako nesrečen, | e;da mora čutili pritisk od giijile av-.
strijske vlade podpiranega nasprot-e | "ika. In glej! Čez 70 rojakov je pristopilo k družbi, oziroma podruž-nici sv. Cirila in Metoda. Pač lepo število, ki se dan na dan nepričakovano množi. Če gre tako naprej, štela bode četa zavednih Calumetčanov v nekoliko dneli par sto.
•	Po upisovanju članov pod predsedstvom Rev. Klopčiča izvolil se je za leto dnij nov odbor, ki sestaja iz odličnih mož, ki go nam porok za .
j
procvit m napredek.	•
Vendar žal, da moramo pri sklepu i j teh vrstic poročati, da se nahaja med icahimetskimi Slovenci dosti "zgub- j 1 I jenih sinov". Mnogo je takih, ki i 1 se valjajo v zlatu in srebru, ki so si ■ | ga pribarantali s 4<kiifrom", a za j
-	svoj rod bi ne dali Še počenega gro- f
•	ša. Pa ne ozirajmo se na to. Kljub i
-	njim bode Slovenec napredoval, naj :
•	si bode tu. ali v starem kraju. Za- -
-	vedal se bode vedno bolj, pa tudi | ' hvaležen bode onim, ki podpirajo \
družbo, ktere geslo je:	i
1	Mal' položi dar,	s
1	domu na altar!"	J \
Naročnik. 1 > ' il
NA PRODAJ ALI V NAJEM ZA I DESET LET.	(
i
I.e|>o posestvo z dobrim poslopjem i in 50 j oh o v sveta takoj prodam ali', pa dam v najem za deset let. Po- e sestvo leži v hribih eno uro od okra- s , ja Litija. Prodajam radi tega, ker n sem sam in ne mislim še potovati do- t mov. Cena je 8000 kron; plačati je j, treba polovico takoj. Kdor želi kaj s več vedeti, naj se obrne na lastnika:'
Primož Berce,	j<
R. F. D. 1, Box 80, Golden, Colo. » ;	(^4—11)	h
1	Ubožtvo.
m*
' #
e	■ o ■ -
i
Kraška slika. Spisal A. L-h.
a
e Zunaj razsaja divjaj razposajena i noč. pijana od kraške burje...
Kakor upanja poln fant, ki se vra-
-	ča od svoje devojke in veselo uka po
-	poljani, poje burja veselo pesem čez vrhove zelenih borovcev — upanje
i boljše bodočnosti...
Kjakor morje, razburkano, pijano svoje lastne nengnane moti, prešer-
*	no buči burja čez sive gole kraške •skale...
{Kakor žalosten glas trobent, ki -J spremljajo pogreb morda vsega na-
-	roda, se joče burja ob vogalih revnih.
-	vijugastih kraških hiš___
i Pesem burje je razposajeno vesc-
0	Ia — a tudi žalostna in v dno srca
1	segajoča; vesela in razposajena za 1 I vesele in razposajene, žalostna in v " dno srca segajoča za žalostne in
revne___
In danes poje burja zopet svojo žalostno pesem skoro na jok, ko za-
" vija okoli Kovačeve hiše... p * * *
V revni, s slamo pokriti hiši se-
-	dita ob bledem svitu svetilke Tine
♦	Kovač, suh. dolg. koščen star mož. 1 in njegova žena Rozalija, udrlega-
špičastega in koščenega obraza. Vse
t	na njiju je žalostno, zaznamovano z
e	znamenjem obupa in revščine; le oči,
1	oči jima gore živo v udrtih jami-
•	cah... Skupaj sedita na podolgasti "	klopi v kotu ognjišča, stiskafa si ro-e	ke med kolena; gotovo jima gre
mraz po kost elit. kajti ogenj pred nji-
2	ma je mrtev in zunaj vije ledena " burja in ostro udarja njen mraz na
3	sajaste šipe___
Tine je delal v kamenolomu, tre-1 bii je zemljo od skal — a sedaj je že 3 štirinajsti dan, kar ni šel na delo: e vreme, silna burja, zmešana z mrazom in ledom, ne dopušča tega in z ' delom je Šel tudi zaslužek, čeravno : skromen in majhen, da sta se z ženo
-	dnevno komaj preživljala. Štirinajst dni brez dela pomen ja ^a delavca, ki
" trebi zemljo v kamenolomu, toliko. 1 kolikor njegovo uničenje. Še teli i štirinajst dni bi se ne mogla preži-1 veti. da ni imela Tinka shranjenih nekaj novčičev, ki jih je izknpila poleti za gobe___
In danes jima je pošel zadnji nov-čič in zunaj je mrzla zimska burja in vidi se, da še ne ponehr, da bode še razsajala in jemala Tinetu maj-: hen, krvavo potreben zaslužek...
Kaj storiti? Že sedaj gleda iz vseh štirih sten revščina in sedaj naj se □Jtiplazi v hišo še lakota kakor nepo-klican in- neizprosen strah!
4'Hii, kako ledeno mrzlo je...!"
•	| Votlo izzvenevajo a strahom izrečene
besede iz ust plašne Rozalije.
4 4 Zmrznemo od mraza in umrjemo od lakote, če vreme ne preobrne!" "; Boječnost in nezaupnost je v teh be-": sedali.
L Rozalija je pobrskala pepel pred seboj, da bi našla še kako goreče ' oglje, s kterim bi si vsaj za trenotek " ogrela svoji ledeni roki... Nikjer ni 1 <»glja, živega, žarečega, in v hiši ni " I trske drv...
44Mraz je. mraz — in nič drv! Ju-' tri pojdepi. naj še tako razsaja bur-ja, in prinesem drv iz občinskega " gozda, sicer še zmrznemo! lin, ku!" ''.je sopihala Rozalija v svoji otrpli 'i roki...
•"Ill jesti kje dobimo?! Misliš, da nam Bog pošlje mane? Dobro bi bilo in ne bi bilo nepošteno! Ah!" jima jal Kovač z glavo.
Burja je divjejše in straslnejše za- ! plesala svoj ples — in drevje je pri-] , pogibalo pred njo veje. se jej klanja- : le do tal in zdajpazdaj je silno počilo: nato se je nekirj skrelnilo: padlo je drevo vsled samovoljnega go-! spodstva burje, pijane svoje lastne moči...
4	4 Slišiš, kakor bi se nekaj režalo, i Morda najini revščini,.."
Na vst al je molk v hiši in mraza ! in strahu so klepečali zobje Tinetu in Rozaliji... 44Tine, niti novčiča nimava...."
5	strahom so bile izrečene te besede.
1 'Veš. Tine. tam-le zadaj za ognjiščem— zad za ognjiščem stojita dve — dve vreči — vreči pe—po—la... Dobro bi bilo. da ju prodava... Za kruh bo že! Morda tudi za ječmen! Veš. za gorki. tisti gorki ječmen, ki ( se tako blažilno razliva po mrzlem — i veš, tako mrzlem želodcu! Veš, v
Trstu vse kupujejo___Kaj misliš ti
k temu. Tine___?"
j Šklepetali so Rozaliji zobje, ko je i to govorila.
! "No. in kaj potem...?" I " Kaj ne bi ti mogel... Jaz pri-' neseni drv in ti, ti ne bi mogel nesti eno vreč v Trst, eno. samo eno in bi si dobil vsaj za kruh in potem nama , morda Bog pošlje boljše vreme... in j ti bodeš zopet služil... -Veš, saj Bog! je usmiljen... usmiljen... in mi dva sva pač usmiljenja vredna!"
4<\se je prav in lepo. Samo burja je zunaj in po cesti je led... In jaz; sem star in z vrečo na rami bi se mi i lahko spodrsnilo!"
EXPELLER" 1
j Kaj ti koristijo močne miSice, če g
j J;	trpiš na revmatlzmu.
g PAIN-EXPEULER |
; ;! dobro vdrgnjen, ti takoj olajša bo- g "j *A lečine i a odstrani njih vzroke. B ' > !! Po 25c. in 50c. v vseh lekarnah. 2
t i 2, F. Ad. Rich ter & Co.. 215 Pearl St.. 8
11 ! 5 ^	New York, i tm . B
Q^k Pazite na »Bistveno jiRpI znamko s^sxirotn' t
44 Vzemi malo. malo samo. da bode i , 7,a en dan... In varuj se, ce ne —1 , če ne — umrjeva — umrjeva od — [
i gladu... " j 4 * Prav imaš, prav. če ne umrjeva!
jO, gladu umrjeva! In Bogu tndi bi 5 i i:e bilo povšeči. da bi umrla od gla- : _ du. ko imava še pepela, ki ga lahko prodava. Jaz grem v posteljo, pri-
■	pravi vrečo in takoj po polunoči se .! odpravim. Ha. lin, kako vriska! In L. -lišiš. slišiš, kakor bi se nekaj za-
smejalo... zahroliolalo... Pripravi. _ . pripravi breme, da naju resi. pripra-u vi rešilno breme... Z Bogom... " , j Rozalija je pripravila rešilno breme in šla tudi spat...
• I	1
Tam daleč zunaj nad borovci je še ] enkrat veselo zatikalo: nato je zabu-_ čalo čez skale in se je izgubilo v jo-L> kajočem glasu za vogalom revnih
, Drugi dan je veselo vriskala burja ,; r-ez skale, prešerno in veselo je bilo njeno vriskanje, kakj»r petje nad _ t krvjo pijanih zmagovalcev... p j Tam na cesti so ljudje našli pod . vrečo pepela starega Kovača in še _ celo komisija učenih ljudi je prišla f in vsi so se v tem zjedinili in celo i , zapisali so: Spodrsnilo se mu je. , vreča mu je padla na glavo in naj-t . hrže je sledila nato hipna smrt... , i *	-o-
Noje kolo.
Že dolgo sem si želel kolesa, s kte-1 rim bi se bil rad vozil ob nedeljah. ; Izpraševal sem prijatelje in znance. I kako bi mogel priti do kolesa. Vsi so mi odgovarjali: *4Kupi si je!" Saj jaz bi si je bil rad kupil, če bi j bil — mogel. Toda kako naj ku-" 1 pim — brez denarja, s kterim bi kolo j tudi plačal. Mala plačiea — saj c. j kr. nižji uradniki nimajo velike pla-1 I '-e — ni zadostovala niti za hrano " i in stanovanje; kje so pa sedaj drugi I stroški, s kterimi je dandanes ubogi : človek preobložen! i \ takih slabili finančnih razmerah i ni bilo nili misliti na vroče zaželjeno j | j kolo.
; V veliki prodajalnici na Starem
" trgu je bilo izložcnili več \rst kras-t • * t1 i nih koles, kterih cene pa so bile ta-
' : ko visoke, da se nisem niti upal mi-
?!sliti na nje."
;; Hodil sem tedaj sprehajat se po \ i starem mestu, kjer je starec Žid p roji lajal vsakovrstno šaro; nekega dne ; sem videl v Zidovi bajti tiuli jedno-"J staro kolo. S tresočim glasom sem vprašal Žida, koliko da zahteva za ; i ono kolo. 1 * Pet deset kron ", je bil odgovor, kteremu je sledila dolga in '
L) podrobna ocena dobrih lastnosti one-j ga kolesa, ^lolče sem privzdignil 1 ] klobuk in odšel. Dospevši domov.
sem preštel denar, ki sem ga tekom ' i toliko
let z velikim trudom prihranil: i dvaindvajset svetlih krouie, Žid pa ' ' I hoče toliko!	'	i
Hodil sem nekoliko dni s povešeno {
■	glavo okrog ter razmišljal, kako bi ■ j mogel priti do denarja, a uiti jedna
j pametna misel mi ni šinila v glavo. I Potožil sem tedaj zvestemu prijate- ' lju Tomažu svojo bol. Poslušal me ' j je smehljaje. Zvečer , sva šla skupno 5 i k Zidu. kjer je Tomaž prevzel ulogo • j me.šefarja — in še oni večer sem se -mogel ponosno imenovati "lastnika 1 kolesa".	1
Ali sedaj se je kruto maščevala 1 na meni neprevidnost. Imel sem svoje lastno kolo. a voziti se z njim '' ; ni mi bilo možno. Zopet sem moral * t rešiti kronice, da bi popravil naj- .i nujnejše nedostatke. TroŠil sem težko prislužene kronice. a vse leto je prešlo in še se nisem vozil z njim. k Delo in stroški so bili zastonj.	i>
j Skušal sem zopet prodati kolo Ži- " du. a ta ga ni hotel kupiti. Ponudil <1 sem je poštnemu vslužbenen, ki je raznašal brzojavke, totla tudi ta se d je lepo zahvalil. Obupano sem izro-
li
čil kolo njegovej osodi: ponesel sem. Je v podstrešje, kjer še danes leži ^ j med staro šaro — tiej>otrebna stvar na tem svetu.	Karl Jose. F
Iščem svojo teto. rojstno ime je JO- ~ , HANA CVETIC iz Vučakovce Št. j fara Vinica, oblina Črnomelj, i I Za njo bi radi zvedeli nje sestra C Ana Vrbanec, Ivan Vrbanec in Ju- * rij rbanec. Prosim cenjene rojake. če kdo ve. kje se nahaja, da mi jjj naznani, ali pa naj se sama javi. Annie Vrbanee, ir»l ^lain Street.. Steelton, Pa. _____ (20-23—11); K
NAZNANILO.
Rojakom po širni Ameriki naznanjam, da sta dne 2.'J. oktobra ušla od tu iz Garrett, Pa., MARIJA ŠV1-GELJ in ANTON JAKI. Ona je doma iz Dolenje vasi pri Cirkuici. Tukaj je bilo njima potom sodišča prepovedano skupno življenje, ker je bila ona z menoj poročena še v starem kraju v ('irknici. kjer sva skupaj živela šest tednov. Ker sem bil pa jaz preje že dve leti v Ameriki, sem se zopet sem napotil, ter sem čez Hi mesece za seboj vzel. nakar sva bila skupaj blizo pet let. Ona ima dve dekleti.
Omenjeni izgleda bolj arabsko, je f-rne polti, črnili oči in majhne postave. nikakor Kranjcu podoben. Ona je majhne, pa čvrste postave, velike slave in rjavkastih oči.
Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje zgoraj navcdcua tička stanujeta, naj blagovoli naznaniti meni, ali pa ipravništ vu Glasa Naroda, za kar lobi od mene $5.00.
Rojaki, ne mislite, da želim še ke-laj z njo z njo živeti, temveč jaz žc-im le njim naslov.
Pozdrav vsem, posebno bratoma Mihael in Ivanu.
Fran Švigelj.
O. Box 1G8.	Garrett, Pa.
(22-2:1—11)_
^ pozor
rojaki 1
^tE^J-jfcrj-j"jfcar- '■-■■''''-'jf Pi^ Kdor kopaj.
a"> rli dra«t> -zlatnino, naj
—	P lie DO leno
mol alorenaKi e*nfk. Cene »o zelo nizke, nxiraj* m
* blaaro. Mi rosi! jamo božična in Krofetti dari-t direktno v stari kraj in jamčimo r.a sprejem. Pišite dane« po eenfk.
DERGANCE, WIDET1CH A CO, 622 Anpaho« St^ Denver, Colorado.
Vseslovanski hotel v Parizu.
V Parizu nastanjeni Čel d so ndlo-jčili. da osnujejo v tem mestu velik vseslovanski hotel.
Rad bi zvedel, kje sc nal sija sedaj , moj prijatelj ANTON POČKAR. Doma je iz Štjaka nad Vipavo na Kranjskem. Pred kratkim časom je Je delal v Portland Cement Shop v St. Louis. Mo.. in potem nenadoma nekam izginil. Če kedo izmed cenjenih rojakov* ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali se naj pa sam javi. Joseph Funa, 27Uo Chauteau Ave., St. Louis. Mo.	(1S-22—11)
HARMONIKE
bodisi kakoišnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem iz nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike to računam po delu kakorgr.o kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj.
JOHN WENZEL,
1017 E.62nd Str.. Cleveland. O
POZOR ROJAKI!
Ncvaiznajdena, garantirana, zdrava Alpen Tinktura za pleiaste ia golobrad-ce od ktere ga v 6 tednih lepi, gosti lasje, brki in brada popolnoma zrastejo. He-ematizem in trganje v rokah, nogah i a krita, kakor potne noge, kurje ofosa, bradovice in ozebline, vse te bolesni M popolnoma odstranijo. Da je to resnica, te jamči $500. Pilite takoj no cenik. Iterega Vam poli jem zastonj r
jakob vahc1c,
P. O. Box 69j ClETSLiNB, O
Slovensko zdravišče
Dr. J. E. THOMPSON,
342 W. 27tH St., NEW YORK, IV. V.
»fc >f< .f: .fc .fc .fi .fi jfz .fi .f^ /•/j/t/j^A
DR. J. E. THOMPSOiN
je prraluira! kot zdravnik na univerzi Ya!o v New Haven, Conn, terdne Ti. junija 18ft5 bi! promoviran za doktorja medicin- Dne J junija istega !<-la dobil je državno dovoljenje da odpre pacientel'» v New YorI;u. kar je dobil <*i Ccunty	Oft'i-.--.
Leta 1KS-1 bil je do Belcven CoUejre Hospital imenovan licenciatiom. I.cta ls.i; dobii ii- častilo dip!-»-mo iz universe v Haiti. Dr. J. K. Thomp.^m kasneje študiral na raznih mestih v Evropi sjurci^lnc bolezni. On je preko lt tet zdravniški vt-šfak in fiaskus za mestni zdravniški department v New Yorku. tudi ježe ve-:- k<-t M let frlavni z.iravnik in ravnatelj Slovvick«...a zdravi^ča v Nev, Vorku.
kot najboljšega in najiskušenejga zdravnika, kteremu lahko z mirno vestjo in popolnim zaupanjem poverite svojo bolezen v zdravljenje.
Dr. THOMPSON vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij:
Posledice onanije, triper; canker, sifilis; impotenco, ali nezmožnost do spolnega občenja; polucijo, ali gubitek moškega ži votnega soka; revmatizem. Vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, glave, grla, ušes, ledic. pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh, nervoznost; vse živčne bolezni; naduho, katare in prehlad, neuralgijo, zlato žilo; bož-jast; vodenico, vse spolne bolezni r.a notranjih ženskih ustrojih; neredno mesečno čiščenje; beli tok; padanje maternice; neplodo-vitost; -- vse kožne bolesti; srbe-čino, lišaje, hraste in rane; ma-zulje na licu; u§i na spolnih delih, i. t d.
Ako st<* bolni, nemočni ali »labi ter petrehnjete hitro in uspešno zdravil ško potnoe, \*am ne bode nikdar žal, če sc takoj obrnete na tejra slavnega zdravnika.
Pisma j)išite v* materi ne m jeziku ter jih naslovljajte:
PRIPOROČAMO VAM
Dr. J. E. THOMPSONA
Slovensko katoliško
j p
podp. društvo ^^^ sveteBartai^
V>
Za Zjedinjene države Severne A.merikj|t-Sedež: Forest City, Pa. Soltorporlrsiio dne 31. jsaaarjs 1902 e državi Fenasv>QrffjB-
ODBOENIKE:
Predsednik: ALO.T. ZAVER L. P. O. Box 3A7. Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIX 0P>R1.ŽAX, Box 51. Mineral, Kans.
I.	tajnik: IVAN TKLP.AX, Il.»x (507. Forest City. I'a.
II.	tajnik: ANTON OSTIII. ll:;4 E. fiOth Street. Cleveland. Obiu. lila-ajnik; MARTIN MLI1IČ, Box 507, Forest City. Pa.
-o-
NADZORNIKI:
MARTIN GERCMAN. predsednik, Weir. Kans. KAROL ZALA K. L nadzornik, P. 0. liox ."»17, Forest City, Pa. JOS IJUCKXELI. starejši, H. nadzornik, Forest City, Pa. FRANK SUNK, III. naJzornik, 50 Mill Street Luzerne, Pa.
«•	-o--
.--s	-	-f
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR. predsednik porotnega odbora. Weir, Kans, JOS PET KRN KL. I. porotnik, P. O. Box 95, WilWk. Pa. IVAN TORNIČ. II. porotnik, P. O. Box oil, Forest City, l'a.
-o--
Dopisi naj sc pošiljajo I- tajniku:	IVAN TELBAN, P. O. 7, Forest City, Pa.
llr-T^f vonn o-locUn in '' C.T	"V \T?OF» V "
jugoslovanska Katol. Jednota.
*»	L,-...... ■	'
flnkorporirmna dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
----^mvmrn
/T'	URADNIKI:	r "
i/ ! Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyoming.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. '
J'
,	NADZORNIKI:
ALOJZIJ VIRANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St.,
Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, m. nadzornik, 115 — 7th Str., Calumet, Michigan.
POROTNI ODBOR:
IVAN KERŽIŠNIK, predse&pik porotnega odbora, P. O. Box 183, Burdine, Pa.
IVAN N. GOSAR, II. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. k IVAN MEEIIAR, III. porotnik, Box 95, Ely, Minn.
ii,	--o-
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St., (Toilet, ££,
U	•"'	'-0--
* Društveno glasilo je "GLAS NARODA."
Drobnosti.
~	•—O—«
KRANJSKE NOVICE.
Na grobu narodnih mučenikov.
Na praznik Vseh Svetih se je kar trlo na tisoče občinstva pri grobu narodnih mučenikov. Ljubljanski Sokol je vršil ob grobu častno stražo. Pevska društva 'Slave?* in 'Zvon' pa -ta pela več ganljivih nagrobnic, ki so marsikomu izvale solze v mokrih očesih. Krogiukrog poljana m rt vih iu >e dalje okolinkoli velika poljana mrtve narave, a zgoraj nad Smrtjo nebo jesensko, preoblečeno v žalujoče zavese solžečih oblakov.
Mestna hranilnica v Kranju. V
mesecu oktobru 1909 je 23S strank vložilo (>3.814 K 4(1 vin. 244 strank strank je dvignilo 09.230 K 4(i vin. 7 strankam se je izplačalo posojil 12.900 K — vin. Stanje hranilnih vlog brez kapilalizovanih vlož. obr. 4^137.1(i7 K 90 vin. Stanje hipoteč-nili posojil 2,954.900 K S4 vin. Stanje občinskih jnjsojil 485.395 K 23 v. Denarni promet 2!)7.00o K 03 vin.
Mestna hranilnica v Radovljici. A* mesecu oktobru 1909 je 312 strank vložilo 71.610 K !«> vin. 208 strank vzdignilo 70.7H1 K 63 vin. 32 strankam se je izplačalo j»osojit 83.000 K Denarni promet 490.800 K 72 vin.
Ljubljanski škof pre- ali odstavljen. Usoda brošura ljubljanskega Škofa bo tudi usoda njegovega na-daljnega pa«tirovanja na Kranjskem. O tej njegovi usodi se vrše že tajna j»os\etovanja na vseh pristojnih mestih. Gre se za vprašenje, ali se :ra odstavi, ali le kam drugam prestavi; najbrže se sletluje ukrene. Gotovo pa je, tla je škof za našo kranjsko deželo postal nemogoč. Tudi on -air. si želi. da se čim prej z rdečo brošuro vred umakne z bele Ljubljane. Mu radi verjamemo.	ne vemo. kako
bo z računom zavoženega škofovega gospodarit va. Navsezadnje pa ta račun tudi ne l*> nič boljši, če še nekaj stoletij ostane rta Kranjskem. Ampak slabši, veliko slabši bo. čim-dalje hi že pustili tako dalje računati in tako krščansko nauke dajati: ženinom in nevestam!
Kje in kako naši slavni možje — pokopani leže? Na pokopališču v Ljubljani. Kranju. Novem mestu in gotovo tudi še dru_Txl po Kranjskem imamo Slovenci pokopanih mnogo naših slavnih mož. Na mfclih pokopaliških kmalu najdeš, kje in kako so pokopani nasi slavni možje. n. pr. Prešern. Jenko. Trdina i. t. d. Toda Ljubljana ima sedaj dva ]*>kopališča eno večje in ko drago. Išči. kje ta iu oni leži. Nekateri grobovi so poginoma zanemarjeni, zapuščeni, sškoro nepoznati.
PRIMORSKE KOVICE.
25 letnega Bernarda Kučiča iz Gor.
Vrtojbe so sprejeli v bolnišnico, ker je težko poškodovau. Pravi. da. ko je šel domov, sta ga napadla dva; ranjen je z nožem v pen.
Izpuščen je na svobodo oni K. Pav-letič. ki je bil v preiskovalnem zap<»-ru radi suma. da bi bil on napadel France Nemca iz Orebovelj. ki je bil dol^o časa v bolnišnici radi dobljenih ran v nekem napada. Nemec ni mogel reči. «la bi bil Pa v le t ič napadalec. Sploh se mu ni moglo nič dokazati.
Ulice Ferrer ne bo v Gorici. — Kakor znano, je sklenil goriški mest-ui svet, da s« prekrsti ScmenUko
ulico v ulico Ferrer. Že takrat je	!
protestiral proti temu vladni zastop-	' nik grof Attems, sedaj pa je namest- -ništvo prepovedalo nameravano pre- 1 k rs t i te v. Skoro po vseh hišah v o-
menjeni ulici pa je že na zid utisnjen	1 napis: Via Ferrer. Gotovo se je
zgodilo to v varstvu noči.	1
ŠTAJERSKE NOVICE.
Tat v pivovarni. Neki neznani tat je v noči 30 oktobra vlomil v" celovško pivovarno. Posebno se je zavzel , za Wertheimovo blagajno, ki je pa ni mogel odpreti. Da bi njegov pohod ne 1 bil zastonj, si je postregel s smodka-mi iz pisalne mize in se je z njimi o-skrbel za dalje časa. Za tatom ni ni-kake sledi.	i
HRVATSKE NOVICE.
Stroški veleizdajniškega procesa v Zagrebu znašajo do konca oktobra i 342.71!) K 29 vin. Sam Nastič je pobral 15.000 K, tisk stenografskega zapisnika pa tudi stane krog 00000 kron.	|.
BALKANSKE NOVICE.
Carinska zveza med Srbijo in Bolgarijo. '' Trgovski Glasnik glasilo srbskih trgovcev, je priobčil članek, j v katerem govori o možnosti, da sc sklene carinska zveza med Srbijo in 1'olgarijo. Med družim pravi: Zdi se, da namerava Avstro-Ogrska obnoviti s Srbijo pogajanja radi sklepa trgovinske pogodbe, ki so bila svoje-časno pretrgana. — Na Dunaju priznavajo važnost eventuelne carinske zveze med Srbijo in Bolgarijo, ki bi zavzela 100.000 kilometrov balkanskega ozemlja. Bolgarija je bila vezana na/ Avstrijo le po neznptnih irospodar-kih interesih, a sklep carinike zveze bi bil prvi korak za zvezo balkanskih narodov. Omenjeni list zaključuje, češ. da je Avstro-Ogrska - svojo dvojno politiko kakor agrarna in industrijalna država v nevarnost i.da jMivsem izgubi balkanski trg.
Beg krščanskih vojaških obvezan-cev pred vojaško službo na Turškem ;e splošen. Odkar je uveljavljena splošna vojaška dolžnost, beže nem«-I isamedauski fantje kar trumoma v 'tujino. Pristaniške oblasti so dobile strog nalog, da sknšajo beg vojaških obvezaneev ustaviti ali vsaj kolikor moč ovirati.
" Zarota srbskih pravoslavnih škofov v prilog princa Gjorgje? Bel-
grarl. 6. nov. Nekaj dni ^em se širijo v Relgradu vesti o zaroti srbskih škofov v ]»rilog zopetnegn proglašenja princa (Ijorgje prestolonaslednikom, in sicer, da je stvar sprožil proslavili škof Nikanor s svojimi sanjami. (Glej "Po svetu".) — "Zvono". ki je prineslo to poročilo, je bilo takoj zaplenjeno. Isti list poroča, da sta odpotovala ministra notranjih zadev iu pravosodja v Niš ter da se na-ii erava zapreti vse one. ki so vpleteni v zaroto. Isti list zahteva, da se ima dotične cerkvene dostojanstvenike strogo kaznovati. S svojo brezbrižnostjo je vlada pripravila tako daleč, da danes nismo več gotovi, ' kdo bo naslednje uro kralj. V Srbi-" ji je danes življenje mnogih Ijudij ' v nevarnosti. Treba postaviti vse l one. ki mislijo na prevrat, pred sod-nijo. Dalje pravi "Zvono". da so 1 bili pridobljeni za najnovejši kom-" plot tudi nekateri častniki niške grtr-, nizi je. ter da princ Gjorgje ni bil v nikaki zvezi z zarotniki. Cela pre-. ! i-kava se v«wli z največjo tajnostjo.
-! Vojaške barake v Bosni. Sporni a
'» | je razpisala Avstrijska vojna uprava l
natečaj za dobavo vojaških barak za Bosno v znesku čez štiri milijone K. Najcenejša poiiudnica je bila tvrdka Gruenwahl v Budimpešti. Vse druge ponudbe so bili skoio za milijon kron višje. Umevno je toraj, da je oddala vojna naprav dobavo barak madžarski tvrdki. Umevno pa ni. kar se je zla j dogodilo. Madžarska tvrdka je dobavni termin svojevoljno podaljšala za več mesecev. V pogodbi je določeno, da plača tvrdka Grueinvald več tisoč kron kazni, ako bi do določenega časa n-j izročila iz-gotovljenih barak. Tega pa madžarski tvrdki ne bo treba. Se več! Vojna uprava je Mladžarju zvišala njegov ponudek za celi milijon kron. Vsled takega postopanja je izzvala vojna uprava med avstrijskimi indu-strijei veliko nevolje. Ce bi se bil njim dovolil tako dolg rok. kakor se je sedaj Madžaru, bi bili napravili barake za isto svoto, za katero se je oddalo delo madžarski tvrdki. Osle-parjeni so torej avstrijski industrij-ci. pa tudi drugi avstrijski davkoplačevalci, ker bodo morali en milijon več šteti za Madžara. Avstrijska vlada razmetava z milijoni, kakor kak Rothschild z vinarji.
Turčija napram Srbiji. Belgrad, 0. nov. Turška je obvestila srbsko vlado, da dovoljuje Srbiji za prevoz srbskega blaga na železniški progi j Mustafa paša-Carigrad iste ugodno--ti. ki jih je podelilo Bolgarski in ; Knmunski.
Slavnostni sprejem kristjanov v turško vojsko. Solun. 0. nov. Tu j«* na svečan način prečitaje Sultanov ! irade, ki odreja, da se odslej sprejemajo v turško vojsko tudi kristjani.! Sprejem krščanskih vojakov v armado se je izvršil s posebno ceremonijo. Pri slavuosti so bili navzoči najvišji državni dostojanstveniki in voditelji vseh krščanskih narodnosti.
Mladoturki za Muslimane v Bosni. Mladot urško glasilo "Terdžumani
Ilakkikat" poroča. <bv je turška vla-* i da sklenila, da se od onih 50,000.000
kron. ki jih dobi Turčija od Avstrije j
za Bosno in Hercegovino prepustila ,
2.000.000 bos.-herc. muslimanom.
RAZNOTEROSTL
.Kateri jezik govori največ ljudij? '
Zelo je razširjeno mnenje, ki pa ni
pravo, da govori največ ljudi anglez-
ki jezik. Dokazalo se je namreč, da '
govori kitajski jezik največ ljudi na ' '___ i
CARNEGIE TRUST COMPANY,	i
115 Broadway, New York.	I
Glavnica in prebitek................$2.500.000,00	j
Depozitarna za državo in za mesto New York.	j
URADNIKI:	«j
Chari.es C. Dickinson*. President.	. James Ross Clrkan', Vice-President. Rojsekt L. Smith, Vice-President. Stanton C. Dickinson, Treasurer. Hokeht B. Mooriiead, Secretary. Jons J. Dickinson. Jr. Ass'nt. Treas., Albbjit E. Chandler, Ass't. Sec'y.,
L\uk*n<e A. Kamac;e, Trust Officer. Cuaim.es E. Hammett, Ass't., Tr.,	■
].evester G. Ball, Auditor, Ciias. M. Scism, Ass't. Auditor, Philip J.	j
Rjsv, Jr., Castiier. ,	'
Določena decor.i tarna za New York Cotton Fxcharce.	j
New York I'rn^uce Kxchanp-e in New York Coffee txcharprf.	j Zastopnik državne hl.-i^njnc z« ttržuvo Tennessee.
Carnegie varnostne shrair.bice pad Luiičnimiprostori.	j
!	I
svetu, to je 330,000.000. potem je j
indijski jezik, ki se ga poslužuje 203 milijonov ljudi in v tretji vrsti je angleški jezik, ki ga govori 11G milijonov zemeljskih prebivalcev.
Psi kot vojaška straža. — Italijanska armada izkorišča razumnost psov. V vojskah so rabili pse že v starem veku. V "Seeolo XX" dokazuje stotnik Massa v zanimivem članku da so.rabili pse že stari narodi, Rimljani in Grki, v bitkah in pri poizvedovanju (rekognosciranju). Spartan-ci so pošiljali pred seboj vedno tolpo psov. kteri so z besnim lajanjem naznanili prisotnost sovražnikovo, j Sergius Tullius je dajal rimskim krdelom pse, ki so oskrbovali nočno službo. Znano je, da je straža psov rešila mesto Korint; pre.lstraža. ki je štela le malo mož, je imela pri sebi T>0 azijatskih psov, ki so podpirali vo-Ijaki pri nočni službi. V goratih krajih so bili kralju Filipu Maee-i (Ionskemu psi najzvestejši in najdražji tovariši. V pohodih keltske cimbersVfe in tevtonske vojske je teklo pred armado zmirom na tisoče ovčarskih psov. ki so bili izvež-bani, da so vsakega človeka napadli, kateri jim je prišel na pot. Ko je Iranski kralj Atila s 700.000 barbari .prekoračil Alpe. je vedno postavil stražo in nalašč za to izvežbanih. divjih kafanov. Tudi Ivarel V. je vodil seboj v vojski proti Rimu celo armado psov. V bitkah pri Morgart-nu in Sempachu so švicarski psi pripomogli do popolnega poraza naj-hrabrejšili vojakov tistega časa.
NAZNANILO.
Cenjenim odjemalcem naznanjam, da sem letos zopet kupila čez 1000 ton grozdja, od kterega bodem rabila samo sok za vino in prešanje pa za žganje. Zato opominjam moje stare odjemalce, da kakor hitro mogoče naroče, ker pozneje mi bode istega gotovo zmanjkalo. Prav veselilo me pa bi, da vse letos ravno fako zadovoljim, kakor vsa prejšnja lela.
Za obila naročila se najtopleje priporočam.
Mrs. Mary Grill,
5308 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
(17-23—11)
f^ARO SYRUP
tekne izborno na takozvanih pancak • in je dober za vživanje z kruhom.
Jectvina je eUta in tečna. Otrokom je zamorete dati koliko si je požete, kajti to ni le slaščica, temveč prava jed. Daje toliko rnoc«. kakor meso in krompir. Ljudje, ki pravijo, da jim drugi sirupi ne vsajajo, zamorejo Karo brez skrbi vrivali.
m ašco
MI\SIy i	CORN SYRUP
SYRUP m. 1	za veliko posodo. Zahtevajte
H^L*™«.«mvce Jsfi S \ I • \r ~ jl^hh. atžffiil	Pn Vasem grocei^u.
Zdravju	f
najprimernejša pijača je
«f»^»LBiSY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Rad te^a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi » f r st , svcjc družine, svojih prijateljev in drugih.
L,o!sy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi r vset J4ta ] gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Qeo. Traraikar-ja 6102 St. Clab * b kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ
i	CLEVELAND, O.
Zabukovec in Podvasnik l
pooblaščena zastopnika FRANK SAKSER CO.,	S
5312 BUTLER ST.,	PITTSBURQ, PA. \
Imenovana rojaka sta te dni odprla prodajalno na svoj rartin,	V
ter prodajata: razne pitaIne potrebščine, molitvcnike in razne druge	/
slovenske knjige.	V
Sprejemata naročila na "Glas Naroda*', Koledar itd. Dalje posre-	/
ilujeta tudi pošiljanje	V
denarjev v staro domovino.	n
Pieskrbujeta parobrodne in železniške vožne listke na vse strani	3
in v to stroko ?pa<lajo«'e etvarj.	N
Solidnost in točnost je najino geslo!	I
'/.& obila naročila in po^et se priporočata	f
JAKOB ZABUKOVEC in Ig. Podvasnik /
5312 BUTLER ST., PITTSBURG, PA. 1 _________:
Krasni, božični darovi!
jggjgjv	Ura in verižica z obeskom (medaljonom) ni-
smeno garantirana za 20 let, ktera povsodi velja W	najmanj $25 — stane pri n^s sedaj
SAMO $8.50c. Ura je najmodernejše in najnovejše vrete, ima ^^	3 močne pokrove, kteri so jako lično in ume-
tno izdelani, ter je na notranjem pokrovu urezana garancija za 20 let. Ura /(^j^y^f '	ima najtočneje idoči pravi Amerikanski Ftroj, kte-
ri je okraSen z 7 dragimi kameni (rubini). Ve-rižica z obeskom je isto najnoveje in najmoder-^g^^^Sgj^E^fe^g® neje vrEte z 14 karatnim zlatom polnjena, obesek, Vr^^^^^^^žg^^g v kterega daste lahko 2 sliki (fotografiji) je okra-
5en s tremi krasno in fino brušenimi imt. dragi kameni.— Bodisi za moško ali iensko nro z veriii-co> pošljite nam naprej samo ?2, in mi vam takoj ^l^i^v-g?^pošljemo zahtevano uro z verižico z 20 letno ga-rancijo. Vsakdo zamore blago na eksp'esu videti p;"edno plaea ostalih ffi.50. Kdor ni zadovoljen s pošiljatvijo, zamore dobiti denar nazaj. Cenike raznih ur pošiljamo brezplačno. Tisma in denar pošiljajte na :
NEW-YORK AUCTION CO., -436 Hast 76th Street,	New York, IV. Y.
Aystro-Amerikanska črta
j preje bratje CosulicHj
Najpripravnejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka
Cene voznih iistov iz New Yorka za M. razred so
TRSTA..........................-................•56.00
................................................
BEKB..............................................
ZAGREBA......................................... 37.?,'
KAELOYOA...................................... 37.J6
n. RAZRED do TRSTA ali REKE......................$60.00, 55.00 i 60.10
Vsi spodaj navedeni1 novi parobro-di na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE,	LAURA,
MARTHA WASHINGTON
ABGBUTDTA. V mesecih maja in juniju se boji eta zgoraj navedenemu brodovju dridntžila 6e dva draga nova potniška parnika.
PHELPS BROS. & CO., Gen. Agea*s, 2 Washington St, New York
v	_
Cooipapie Generale TrepllSDiip
[Francoska parobrodna družba«]
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Icomosta in LjuKjane-
Poštni parniki so:
Provence'* na .Iva vijaka..................14,2(v> ton, ."(i.OOO konjskih mo6
* l^a Savoie" " 41	..................12,(»00 2u 0«K) " «
"La LotTaine" " "	..................12J00 " 2H 000 " tJ
"LaTouraine" 44 44 11 ____.............lo.OOO 41 12 000 44
,4La Bretagne"................................. g.OtlO 44 o O'i0 "
*'La Gascogne"................................ tt.UOO " 0.000 " "
Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
corner Pear! Street, Chesebrough Buildiag.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtld^ o' ia. nri dopoluhne u pristanišča itev. 42 North River, ob K^non Si.; N. Y.:
•LA PROVENCE	25. nov. 1909.	*LA T0URA1NE	"0. dee. 1909
•LA T0URAJ5TS	2. dec. J909.	La Bretagne B	6. jan. 1910
r.cuagTie	9. de«. 1909.	*LA SAV01E	13. jan. 1910-
•LA LORRAINE	16. dec. 1909.	*LA LORRAINE	20. jan. 1910.
•LA PROVENCE	23. dec. 1909.	* LA TOURAINE	27. jan. 1910.
rOSXBHA PL0VI7BA.
Y HAVRE:
Lrpi jinrnik "CAROLINE'' odpluje 27. novembra ob 3. uri popoludne. Parnik na 2 vijaka CHICAGO odpluje dne 11. decembra ob 3. uri pop.
Parniki t zvezdo zaznamovani imajo po dra Tijaluu
Ri. Kozminski, generalni agent za zapad,
71 £>earborrx St., Chicago, ii,
J^^ NOVO ODLIKOVANJE.
-gs?^	VeleuČeni
Dr. FERDINAND HARTMANN
^t^^jjč^^fe^^	je bil od zdravniškega zbora jednoglasno izvoljen
ZA PRVEGA PRIM ARIJ A V NEW YORKU!
To novo odlikovanje našega zdravnika je velika ereča za Vas vse, ktc-Qtr	JL, ri 8te nemočui in bolni.
SL.UŠAJTE! Nehajte se zdraviti z zdravili, ktera Vam pošiljajo7razni zdravniki in zdravniške kompanije. ker primarij dr. Ferdinund llartmann Vas gotovo ozdravi.
BERITE! prijateljsko objavo, ktero bode objavil dr. Hartmann drugi teden v tem časopisu. Če potrebujete do tega časa kak zdravniški svet, pridite osebno ali pilite v slovenskem jeziku primarija
DR. FERDINAND HARTMANNU,
215 . East 14. Street,	New York, N. Y.
*
T
j
Vstanovljena dne 16. avgusta 190S.	'
inkorporirana 22. aprila 1QOQ v državi Perma.
• sedežem v Conemaugh, Pa.	-j
T >■'	GLAVNI URADNIKI:
.
*rtdsednik: MIMAEL ROV AN £>£K, R. F. D. No. 1, Conemaugh, Pa.
Podpredsednik: GEORGF KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajaik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemaugh, Pa.	1
Ponn«ui tajnik: ANDY VIDRICII, P. O. P»x 523, Conemau-h. Pa. Blagajnik : FRANK SEGA, h. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomožni blaga,*.: IVAN BREZOVEC, P. O. Box 6, Coaemacgh, Pa. i
NADZORNIKI:
JACOB KOCJAN, preds. nadz. odbora, Box 508, Conemaugh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, P. O. Box 101, Conemaugh, Pa. JOSIP DREMELJ, nadzornik, L. Box 275, Conemaugh, Pa.
POROTNIKI«	r
'ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 242, Punlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324. Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemangh, P*.
!.*	.VRHOVNI ZDRAVNIK:
B. A- E. BRAT,T,TER, Greev© St., Conemaugli, Pa,
Cenjena ruitva, oziroma njih nradniki ao uljudno proieni jožiljail denar naravnost na "olagajnika in nikomur drugem, vh drugge dopise pa na glavnega tajnika.
V slučaju da opazijo društveni tajniki pri meseinih poroSi!^, •ploh kjer^ibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljiva, naj m to nemudoma naznani na urad flarnega tajnika da »e t prihodnje popravi.
Društveno glasilo js "GLAS NARODA",
Pozablena.
Spisal Prane Ksaver Meško.
(Nadaljevanje.)
•Umolkniti hi morala in; povesili pouded. In stopil bi bliže in bi i*-ka 1 pogleda, ki ga pomešaš in bi videl rdeeieo sramu in zadrege na tvojih licih... **Anka, ni a i — kje je/Anka? — Kaj mu porečeš? Zaihtela bi bridko in obupno, a odgovoriti ne bi mogla.
"Mati" — euj. kako mu trepeta ulas oil nemira in žalosti. — "Kara ste djali Anko, mati... Pokažite mi jo, da ji pogledam v oei in vidim, ali še ima svetost svoje svetiŠ-e v njih, da slišim njen govor in spoznam ali si. m eiste in neomadeževane njene misli.
1" revna /.ena? Al«<1 ala bi in • i si želela, da bi se mogla skriti. ali in bi imrla od liolesti in sramu.
"Kuj ste storili z njo. mati?" — 1 . ti. kdo ti r.a.; da poguma dovolj, i i, pogleda^ v oei in mu poveš
v.~i* ?
K li d;: mori in poguma, ti rev-ua /.< na. najrevnejša mati?
* * i *i < - i tu in rotim Vas pri usmiljenji: bo/. jem. j »o vej te, kaj je storil z i >. mati ''
"Šla je."
"Sla ji ? — In je zašla in se po-gnbila. mati?"
"In ja ?. se ti: Vas pros:I goreče kakor prosi Boga: pazite na dekle. n a;i. na Anko... Vi lel sem že tedaj, da stopa njeno skrito hrepenenje že ia krive poti. da iščejo njene tihe '1 i- i '.«■ grešnih ciljev —- in bila je še ta :o mlada in tako lepa je bila. da mi je trepetalo sree ko sen; ji poirlc— ■
dal v liea in v oei in ko sem pogledal na pota njenega življenja. Zato sem vas prosil za njo. mati!"
"Sla je proti moji volji. Karel."
"Pokleknila bi pred rjo, mati, šli bi na kolenih za njo in jo prosili: ■ Usmili se in vrni se, dete moje, ljub- j ljenka moje duše'..." i "Prosila sem."
"Na kolenih bi šli za njo, mati. in • če bi bežala pred vami do konca sve- j ta.za njo bi bili šli in prosili: 'Ne izpustim te. da -e usmiliš in se vr- ' .ieš*— In niste storili tega. mati —j niste š[j za njo v tujino, do konea sveta T"
*'Nisem. Karel."
"Niste. mati?... Niste? Kaka ■i ati ste Vi ? Xe. saj niste mati. ma- > '"eha s;e mi postali oni dan. ko ste !po-ta!i mačeha moji sestri in ste jo pustili ill v svet, kjer -o jo pogubili 'in umorili... Revna žena. vredna u-rsmiijenja, ki pa ti ga jaz ne morem dati... Z Bogom!"
Tn šel bi kakor tujec r.e kakor tvoj otrok. ki si ga rodila v bolečinah, vzgojila s solzami in s plačem. S trdim po/.dravom bi odšel. Jirez usmi-' ljenja. ker ti nisi imela usmiljenja / njim in mu nisi izpolnila njegove pr<išnje. Odšel bi, da se ne vrne nikoli več. ker nima več matere...
" Kovna žena. najrevnejša mati".. Ali ni govoril tako še zadnji njegov pogled ?
Res. revna žena. čemu nisi čuvala one. ki ti to je pripor«rdi v varstvo s tako mehkimi besedami ? Kje jo imaš zdaj. ljubljenko tvojega šrca. Ilir tvojih oči. siliK-e i\o jeza življenja. olin,i srečo samotnih tvojih dni. Kje jo imaš svojo Anko. ono nedolžno. čisto dekletce? Kje jo imaš, svojo Anko. ki je u/.ive?* rijej spe i tvoja nd;-dos1 — kje jo iir.a-?
Z drhtečo roko si je zakrila oči in je zastokala z obupnim gln-om. Delude l/.e s,, ji polzele po lien in so lah- na raševnati posteljni prt. Prišlo je strašno spoznanje, ki ji je prihajalo že čestokrat za zdravih dni in ji jo k'zrl o na srce in na dušo kakor težak kamen in ji je iztiska!«* solze, da s<i ji lile vroče in pekoče po izmučenem licu...
" Izgubljena!"
Hitela je tiho. slaba je že bila; a v sreu ji je plakalo glasno in glasno je kričalo, v onem srcu. ki je ljubilo
i
t' dete z neskončno ljubeznijo.... "Izgubljena!" Zaplakalo je v ste-' nah. v kotih, po v-: sobi je zaihtelo in zaplakalo z bolnim glasom: "Izgubljena!" — Ta soba jo je videla •rasti mlado dete, videla jo je razvija-
ti se v cvetočo mladenko: ta soba, j te stene so slišale njen srebrni smeh.! so gledale njeno mladostno veselje, radost angelsko— Potem pa je
;u... "	j
Trgovec pri fari jo je vzel v sinž- 1 bo. Tako dolgo je nadlegoval in moledoval, da je privolila in mu jo j dala. Anka sama se ni branila, mla-i di Pevce jo je pridobi! že poprej zase — poklanjal je dekletu darove, kakor je izvedela pozneje, ko je bila hčerka že v službi in se je nosiia že ' gosposki. in so ljudje pomežikovali in namigavali češ: "Vaša Anka — ta pa ta, ta je naredila >rečo." — Tedaj so ji povedali marsikaj, česar poprej ni videla, česar niti slutila ni — saj ni mogla verjeti." tia bi obrnila njena Anka kdaj pogled proti grešnim ciljem in bi stopila na pot, ki ve-ide na široko cesto... Marsikaj so' ii povedali. Še več je slutila in sklepala iz napol izgovorjenih, napol zamolčanih besed in stavkov. VLiela je j m i smeh ljudi, na ustih in očeh ga je videla, fidela je njihovo škodoželjnost in zaničevanje, in bilo ji je težko. da je prebedela dolge noči in je močila p« .-s tel jo s solzami.
"Pridi kaj domov, Anka!" — jo ■je prosila neko nedeljo. — "Ko bom i imela <'-as. pa pogledam k Vam." Napol in malomarno je odgovorila napi 1 nev oljno in -drovo. da jo je ! v rezal o in zabolelo v globočino srca, kakor bi stala ob postelji in gledala kako dekle umira. Pred njenimi očmi umira, ko je še tako mlada in krasna, in srce materino pa krvavi v/, stoterih ran.
llotola je govorili s hčerko, ker je | dvomila še vedno... "Ni mogoče!" i— je v p i i: > i;i kričalo v njej > stote-i:i glasom. "Ni mogoče! Saj sem pazila na njo kakev na last: ,, dušo, iski-ula sem za njo bolj Kakor za svoje zveiičanje... " In vendar. ali je pr;š(,-| satan \ r..larle ? Sa j ni spala i nikoli malomarno in brezskrbno -—i i je prišel vendarle in je zasejal lju-;k<i med dobro seme?... Stoteri-dvomi s,, ji trpinčili dušo. grozen si rab ji j«- -;i-ka! srce, da je ječalo in krva\eio.
Anka je prišla res neke nedelje . popohlne. Lepo oblečena je prišla in ni marala se-ti. Bala se je pač, da bi si uri azala na zaprašeni klopi lei»o svilnato obk-ko. In tuje se je ozirala sobi. tuje in s pomilovalnim po-■ žledom in z malomarnim, prav za-ničljivnn nasmehom, kakor bi se ji dozdevalo neverjetno in smešno, da je živela kdaj v ti tesni kolibi.
"Sedi. Anka!"	i
"Kaj bom sedla, saj veste, da se | mi mudi."
Mati, ki je sedela ob mizi in ji je | gledala v lice s strahom in pričako-| van jem, se je prestrašila, tako trdo je odgovorila in tako zaničljivo.
Iskala je besed, ki ji naj pove z njimi, kaj ji teži sree. A ni jih našla takoj, zato je govorila vsakdanje reči. Vi lela in čutila je. da se hčerka dolgočasi ob tem in da ji je zoprno to govorjenje brez cilja in namena n brez konca in kraja. Obvladal jo je velik strah, da Anka odide, preden ji j»ovc. kar ji je nameravala povedati in kar ji mora povedati, ker jo ljubi, in ker ji srce krvavi za hčerko.
"Anka, ali ne bi dobila kje druge službe?"
Anka jo je pogledala z naglim po-zledom. Zarmlela je in je odgovorila na tiho proseče vprašaje zlovoljno: 1'Drugo • službo 1 ( emu ? Pri Pevcu mi ne manjka ničesar."
Mati je vzdihnila.
"Vem da ne... a ljudje govorijo čudne reči."
"In vi verujete...?"
Vprašala je tak«! sirovo, da se je mati zdrznila.
"'Moj I'« z. Anka. saj veš. ljudje so hudobni."
"Hudobni -o. seveda, in lažejo."
"A vendar, Anka! Meni stvar ni J ugajala že ob začetka, a ker je bil I'-vil- tako siten."
""Kaj silen! Dober človek je. in | najlepši v fari."
Pogledala jo je vsa preplašena in i prepa- lena, kakor bi dvignila Anka roko in bi jo udarila naravnost v lice. Pogledala ji je v oči — idubovalno in , dr?: o ji zrie nasproti — pogledala je v nje. in zabolelo jo je v srce, da : hi zavpila ia zaplakala.
"Ti ga hvališ. Anka?--In od-
; kod imaš p, obleko, Anka?"
"Odkod? Prislužila sem si jo."
"Prislužila, Anka? A" p«d I :a se ne pri-lnži svilnatih tdilek... Anka. Anka... "
Xi m«sgla zadrževati več solz. A Anka ni urrevahi njene bolesti, ni i-| mela usmiljenja z nje:.im srcem, ki ■je vse krvavelo od beli in trpljenja.
"Kaj pa hočete pravzaprav? Morda bi Vam bilo ljubše, da bi služiia kje za svinjsko dekl > in bi hodila u-mazana in razcajmna po sve'u, k a- 1 kor sem morala hoditi, ko sem bila še doma."
Spominja se je jasno, kako silen je bil udarec, ki ga je začutila ob tem 1 očitanju. Tako silen je bi! in tako 1 neusmiljen, da jo je predrugačil ma-
homa. Zravnala se je pokoneu, in glas ji je zvenel močno in slovesno, ko je stopila čisto blizu k hčeri, ji pogledala liamviiostv o i in ji govorila : "Četudi si hodila res strgana in razcapana, ko -4 bivala še pri meni. pa si bila vendar stokrat boljša. kakor -i zdaj."
"Kaj kričite nad menoj? Ali ste me poklicali zato domov, da me op.-u-jete? Lahko bi si prihranili ta trn i.
Obrnila se je in je odšla brez slovesa. Svilnata « blekv je šumela pn-k praga — čisto nova je Še orala biti. ker je širila p.> izbi oni po- bnt vo j. ki so za polne prodajaInice ;-• >obe šivilj. OdŠumela je črez o raz in je zaloputnila vrata, da se je stresla vsa stara vrata, preperela Iwjia. In ««i-š-a je — Ijubljeneza -rca. veselje nega življenja, njena Anka — brez slovesa je odšla.
Ona pa je stala <redi sibe; hotel-je hiteti za hčerko, pokli.-ati jo nazaj, a ni mogla z mesta. Ko je s: pila črez nekaj časa proti vratom. t]a jih od]»ila in poklicala Anko, se je opotekla proti peči; padla je na kolena in je tre-ni a z glavo ob klop...
"Kaj -em ti storila. Anka, da -i me udarila in me zapustila? Ali te ni-eii' vzgojila s solzau.i i.; - pomai j-kanjem. in zdaj si me ranila v srce in .-i me zapustila brez -"ove-a..."
Dolgo je klečala in naslanjala glavo ob kh-p. v s-Vil ji je vpi'. p hčerki, ki jo je ranila s brezsrčni!! t besu lami fu ji ■ vrnila z brezobzirno siroviistjo ves njen trud, vse solze. vso veliko ljubezen in je odšla brez slovesa.
(Konec prihodnjič.)
Kje je LOVRENC ZUPANČIČ, po
domače Gugmanov. iz tare Merila na 1 >olenjskem. Prosim rojake i:i prijatelje p» lllinoisu i:i AViseoti-sii:u. če kedo ve, kje se 'laisaja. -ia mi naznani njegov na-1 v, ali i:;. : se sani javi, če ne. za oh, lodanini. zakaj ga iščem. — Jernej Gorjup. Box ."), Gleas mlen. Clinton l'a.	—11)
Išče se FRAN ŠIMENC, doma na Gornjem Brniku na Gorenjsk. ni. Bila sva pred petimi meseci sk.i -aj na Chisholmu. Ali i, Ceiijej :* i o-jake ])iosim. če kdo ve za nj<zo\ naslov, da mi ga pošlje. Ako .-e mi j«a sam javiš iu izpolniš «'.;•■.o mi obljubo, Ti bodem povedal za tako službo, da jo bode-' vesel. — Frank Zevnik. Ii. 2, Box ol. Farmington. Ulah. C2H-22—11;
VABILO K VESELICI,
ktero priredi društvo "Triglav*J št. 82 S. X. P. J. v svojej lastne j dvorani v soboto dne 27. novembra 1909, h ktere j so vabljena vsa bratska in sosedna društva, oziroma vsi naši ro-v jaki in rojakinje.
Za dolier prigrizek in 'miuivc bode preskrbljeno. Vstopnina rs. možke š?l.l.MI, dame pr«»ste. — Pivo
Vljudno vabi	ODBOR.
(20-2:5—11)
Kje je MARIJA OBLAK, rojem, Im-glič? Svojega moža ima h!:;':; Skoi'je Loke na Gorei: j 1 -i * e t : / :-nji čas je bivala baje v Pi: sburgti, J';!., aH isrej bližini. V starem kraju jo imajo že za mrtvo. T«>-zadevna ]>ojasiiila izvolijo j -e }M>šiljati na: Frank Sa r C ^2 Cortlandr St., New Y- k. X. Y. (l!»-22—11)
VABILO K LETNI PLESNI VESELICI.
ktero priredi društvo "Novi Dom" Š ■ e v. Prj K. s. K. .r. . Nev, 1. N. .1 . -v sredo dne 24. novembra
v prostorih ■_•. -Ti: i ja Bukviča, 12<s ' Howard S-.. Newark. X J.
Priče«.ei. .. j s. ;1ri zvečer. Vabljena uaj . ljad.ieje vsa >b.-
{venska in hrvatska društva iz New
Yorka in okolice, ka .or tudi -rali Si .ven.-i	v.-
arka in bližnje okolice. Za .s,va bode . solidna, domača - »Iba. š .' iva po-š'a i:i žrebanje p-r;" a. Za iobro
»strežbo bt»de ,-krliel i 1M-22—11 >	Veseli- : , .!'o,.r.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
S'ovano .. V okolici 1'	t o',, .
in skozi D n vr potuje.-i:,! ,../. :. -\ a. da sva lorla
SALOON pod imenom "Triglav",
kj> r točiva Tivoli pivo. imava dobro, prav starokranjsk'i kuhinjo i;i tudi postelje zji prenočiti. Saloon je prav blizo kolodvora C.do:i Dep«.t 'na vogalu 17.* in Bi ;il. d. Y.-akdo nam prav lahko dobi. ker imava tudi slovenski napis pred saioonom. Rojakom se najtoplejc ('tip ro'ava i i vsakemu zagotoviva	« p -
Frank Schcin & John Glavač, 171!) Blake s;..	Denver, Colo.
(17-23—11)
I ^	SLO^AJT^ mimik IN UP1T
^ \ i nc r.mretc vedeti, ako jc zdravnik, kateri se v (iglasih v lepi sunknji hvali in bolni nato;l vara, tudi dober in vešč- svojega ]>okIica. Število dobrih in Iskušenih zdrav-I nikov jejako malo, tem večje pa neiskušenih in neveščih. Zelo velika rrzlicaje med onim zdravnikom, kateri takoj natančno spozna Vašo bolezen in med onimi kateri še
niso nikdar nobenega ozdraveli.
Najboliši Zdravnik na Svetua
I'je oni, kateri ozdravi največ ljudi iu kateri zatnore tudi vse ozdraviti. -\e verujte onim,kateri pravijo, da so edini iu naj vešči, ker to je zanjka za vas. Xe jprevzemire nič od nepoznanih zdravnikov in ne po-| verite vašega neprecenljivega zdravja takim ljudem kateri giedajo samo nato, da bi vas opeharili, zn : vaš težko prisluženi denar. Ali poznate, kdo je naj- ! starejši in najboljši zdravnik? Ako ne, vprašajte I prijatelja, znanca ali rojaka in on vam bode pove- j dal,, da je najboljši zdravnik, .za Vas profesor in | vrhovni ravnatelj od	j
ZAKAJ MI OGLAŠUJEMO?
Mnogo zdravnikov se mora po časopisih hvaliti in oglaševati, Ker nimajo noben« pa zuanstva in imet:a mod narodom. Nam bi su-sr ne bilo treba ORlaw vati. ker je ta zavod poznan vsem rojakom in po celem svetu A mi oglašujemo samo zato, ker nam je dolžnost varovati bol m narod raznih izkoriščevalcev in tndi zato. da rojaki dobijo pomoč z malimi stroški, ker samo ta zavod vas zamorc hitro in gotovo ozdraviti, ker se tukaj prirejajo najboljša zdravila, katerih niti eden drugih zdravniških zavodov nima.
......................r-------—____
i &	t T-
/ tffr .T.-.z Vam z ve-v^lA.-.^	'"'/ 'wseliem naznanim,
^^V-.x'	JJ zdrava poontim in -
/ /	A uikakih bolt Hn
več ne orazim. Za- j to se Vam srčno
Ana Ropar	® Sd " ker Vnii
pomagali dopčpol-
■ nega zdravia.
Zdaj več ne potrebujem nobenih zdravil. Čast Bogu in Vam.
Se Vam šc enkrat iz srea zahvalim in Eog I Vam poplačaj. Z Bogom ostanem Vam hvaležna
ANA REPAR
Mulberry Kans.
Zaston i
Pišite Se 'lanes jxj, od Prof. Dr. Collinsaspisano knjigo •• Človek njegovo življenje in zdravje katera je največja ia najhbljsa ml vsih do danes izdanih zdravniški i- knjig
\ tej .knjigi so popisane vso bolezni od začetka bolezni do posledic iste. Ta ! niiga v:i.s j<*luči natanko, kako si je zdnivjf t!iratini in v slučaju bolezni varovan.
!3rer. ♦«.• : iijig. ne bi sm. 3a ».iti ::r,T> slovenska j hiSa 1;A je prvo navodilo k zdravju, sreči m blagostanju.
K naroebi priložite par mark za jKistnino.
" " #	-ml *
prejtd mVamtai-	Vr •	** ' f '
f jKlpiSeiu. ker pr je ^	'	.	'
Vam nweia moeel,	v" ' . fm-^W 1
doki t nls. m s:dra- ^ 'v .	%
ponibil ti poročam ^	&
\a;n in se Vam®
najtopleje zaliva- ^	Anton jr^r.	{
i ^^o	m mm % m i
bi zamogel bolniku bolje . ni 1 - ; Vi. I;: • znani sr-- zmožni ; »..,:. . n . ;•.. Lepa Vam Ji vala in ostanem V:t>a 1 ■ /»:; ^
•	Skozi 12 let poštenega in vestnega zdra^'^P^^^^ •
• je Collins New York ^Medical Instirute ozdravil na tisiče m tisoč-e Slovencev kareri v znak zahvale dan za dnevom pošiljajo svoje slike in javna priznanja, ker so po drugih .:< r ivvnikih /e bili k smrti obsoipni sn i	, ,	,	,
■ Kateri drogi zdravnik more dokazati, da mu narod njegova dobra dela pripoznavaV Niri eden ker takih ni kakor so v tem zdravifieu Za ta zavod ni treba nikomur jamčiti, ker zanj jamči narod sam a to k- vre In,," ,	! ?°P> 1 '	ma ozdroveji.
in prima rjev. Zdravniki ed Collin- N. V. Medical Institute so ozdraveli več Slovencev, kot vsi drugi zdravniki in ga vodi na eekm svetu in zdravi jiii še dan< s več, kot jih bodejo fcedaj vsi drngi zavodi.	. -o nego vse samohval.- in gar.:n;e -a-. zdr./nikov g
^J NI NOBENE RAZLIKE NA KAKORŠNI K01I BOLEZNI TRPITE. gg^MSK^^^, i
M	, .	. ..... , , .	drngo ziveon bolezen, onemoglost v spolnem obeevanjn, posledice Kimoizrabljevania. urrnienost 11 raste maznlie izr-i ta»- • .,14 1 / 1	i*-----K |B
KŽZ? I Ženske ako trpijo na izpadanju maternice, nerednem čiščenju, neplodovitosti, nervozuosti, jetikiali sifilisu, Kotranje ali vzunanje možke 111 ženske bolezni Ta zavod je i,rviin ledini kateri sifilis in	*	" "	: f?	I
j >.olezni ozdravi. Pridite ali pišite v materinem jezika pa bodete kmaln ozdravljeni.	J	jeami, Kateri sinus in jrtiko kakor tndi vse tajm ia.„ '.e m	j	■
^ Vuleeenjeni gospodi
Prejela sem Vašo pismo in zdravila katera j
■	sem takoj po navodilih začela rabiti.Zdravil imata ,
■	še za par dni katerih pa ne rabim več ker seže H jwpolnonia zdravo počutim. Srčeno se Vam zalivali ijujem ker ste me v tako kratkem časa od moje
H težke bolezni ozdraveli. Prijioročala Vas bodem H vsem mojim znancem in prijateljicam naj se B samo na Vas obrnejo, ker sem prepričana, da ste
bAAAAAAftAAA^"" Vi edini
Z zdravnik, kateri j
F	fp zamore v vsaki bo- j
k	lezni pomagati. So 1
/ \	™ Vum š«; enkrat
I / ^H^ V	pri srčno zahval ju-
/ MrnSt^^^UBk \	jem in ostajam
* / WP \	Tam hvaležna.
I / ^to W^W \ # MARIJA i f	J I A OREŠNIK
l^r- ..	I S Gamburg Mo.
NAŠ INSTITUT JE NAJSTAREJŠI ZAVOD I
Ta Inštitut je najstarejši in največji zdraviti.TU i zavod od vseh drugih Tukaj so v jedi le m dnevu več ljudi ozdravi, kot v drugih zavodih v celem mesecu.Ta zavod je opremljen z vsemogočimi in najmodernejšimi zdravniškimi št roj i in aparati, katerih niti eden drugih zavodov nina, ker niti eden od njih nima denarja, da si jih preskrbi. In akoravno bi iste imeli, ne bi niti znali, jih pravilno uporabljati. Tukaj imate n3jfineje sestavljena zdravila za brzo in temeljito ozdravljenje vsake bolezni.
POSEBNA PONUDBA! \
Samo zr- tri mesece ponudimo vsem čitateljem Glas Naroda f v lastno korist v slučaju bolezni tri mesece posebno znižano f ceno za zdravila, radi tega. ker ic ravno sedaj in v tem času -j človeško telo raznim nevarnim boleznim podvrženo.	#
IZREZ i TE ta kujxm in prinesite ga seboj, ali ga pa prilo- ff žite pismu katerega naslovite;	i
Collins N. Y Medical Instirute na kar bodemo po natanč- g nem pregledu ali opisu vaše bolezni naredili zdravila po pose- if bno znižani ceni, katera vam bodejo potrebna za ozdravljenje.
Ta kupon je za vas vreden $5.00! i
Ime....................................................... "J
Naslov.................................................... 5
_ VREDEN $5.00	I
- ■- - F-	'	'	I--1	>	...	I ..-..———-T-. .	,	. ---l	l . -
NAŠI ZDRAVNIKI
SO NAJBOLJŠI,
ker poznajo l>olezni, ker so največ brd-nikov ze ozdraveli, ker jim je vsa zdravniška metoda znana, ker takoj spozna jo vsako bolozen in vedo kako je vsako bolezen najhitreje in najsigurneje za ozdraviti.
Zdravniki, kateri danes po časopisi!i oglašujejo in Vam obljnbnjejo, da Vas ozdravijo, so za službo v temu zavodu piosili. Ker pa niso vešči vas ozdraviti, kakor tudi nobenega dragega ne, jih ta zavod ni mogel sprejeti. Pismene prošnje z lastnoročnimi podpisi imamo v tem zavodu. Za slučaj, če se hoče kdo prepičati, so vsakemu na razpolago. _ . *
J Blagorodni gospod doktor!
Jaz se Vam iskreno zahvalim za nakionjonos:; katero ste mi izkazovali za časa mo; l.oi< ..ni. Um-> rjem iu prepričan sem, da sem b- po V.,:.h >-:ravi-lih zadobil popolno zdravje nad 1: t rim že j popolnoma obupal, ker mi nobeden drugi; - v i,: i pri katerih sem zdravja isTcal, ni mo;:fd poana -ati
80 ^^•••••••••i
zdravega, kar se^jp	—
imam le Vam ^^
zahvaliti. Sprejm	/	\ •
ite moje naj iskre- š^ / jaattg^fet, \ nejšo zahvalo , ^^ /	\
ostajam Vam hva- tfo f BmRk^S \ leže 11 do groba	/ ^JS^^EBEEr^ \
IVAN STRMEC® j
Publo Colo. ™ I (v'	' I
Ki raNafo ''M	pišite še danes v Slosvenskem jeziku na COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE	S \ a	i
1140 W. 34th ST., ^ New York, N.Y.: ^ If
Uradne ure so vsaki dan od l> ure dopcludnc in do 5 ure popoludne ob nedeljah od 10 nre prcdpolndne do 1 are popoludne Vsak torek in petek od 7 do 8 ure zvečer. Dr. S. E. Hyndman,-Medical Director # # # # # titCMBft