dejavniki kolektivnega psihološkega opolnomočenja aktivnih uporabnikov spletne zdravstvene skupnosti med.over.net FACTORS OF COLLECTIVE PSYCHOLOGICAL EMPOWERMENT OF ACTIVE USERS IN THE ONLINE HEALTH COMMUNITY MED.OVER.NET Andraž Petrovčič1, GregorPetrič1 Prispelo: 21.12.2012- Sprejeto: 23. 10.2013 Izvirni znanstveni članek UDK 614:316.6:004.738.5 Izvleček Namen: V članku raziskujemo v literaturi pogosto spregledano vprašanje kolektivnega psihološkega opolnomočenja uporabnikov spletnih zdravstvenih skupnosti. Izhajajoč iz teorij opolnomočenja s področja psihologije skupnosti, preverjamo, kateri dejavniki, ki obenem odražajo pomembne lastnosti spletnih zdravstvenih skupnosti, so povezani s kolektivnim psihološkim opolnomočenjem njihovih uporabnikov. Metode: Vlogo štirih dejavnikov kolektivnega opolnomočenja smo analizirali s pomočjo multiple linearne regresije na podatkih, zbranih konec leta 2010 s spletno anketo na neverjetnostnem vzorcu (n = 235) aktivnih sodelujočih na forumih največje slovenske spletne zdravstvene skupnostiMed.over.net, kije vključeval 8,5% moških, 49,7% vsaj visoko izobraženih in 41,5% poročenih anketirancev, kiso bili vpovprečju stari35,1 leta (SD = 9,1). Rezultati: Ugotavljamo, da se predstavljeni teoretični model dejavnikov ustrezno prilega podatkom (F= 8,65, df= 8, p <0,001) in z njim lahko pojasnimo 23,4% variabilnosti občutka kolektivnega opolnomočenja. Občutek pripadnosti spletni skupnosti (¡6 = 0,279, p < 0,001), vključenost v organizacijske aktivnosti skupnosti (0,194, 0,001) in zaznana participacija spletne skupnosti v širšem okolju (0,157, 0,02) vplivajo na kolektivno opolnomočenje uporabnikov spletne zdravstvene skupnosti Med.over.net, medtem ko tega ni mogoče trditi za intenzivnost participacije v forumskih razpravah (0,029, 0,65). Zaključek: Za povečevanje kolektivne komponente psihološkega opolnomočenja uporabnikov spletnih zdravstvenih skupnosti je treba v prvi vrsti graditi na kakovosti odnosov med člani, vključevanju članov v strateške odločitve o skupnosti in na vključenosti skupnosti v širše družbeno okolje, saj sama participacija uporabnikov v spletnih skupnosti še ne zagotavlja njihovega višjega kolektivnega opolnomočenja. Ključne besede: opolnomočenje, občutek pripadnosti skupnosti, spletne zdravstvene skupnosti, participacija v skupnosti Original scientific article UDC 614:316.6:004.738.5 Abstract Objective: This paper investigates the collective psychological empowerment of users of online health communities, which has been often overlooked in literature. Drawing on the theories of empowerment in the context of community psychology, it explores the factors - that are also an important characteristic of online health communities - that are associated with the collective psychological empowermentofonline health communityusers. Methods: Four factors of collective empowerment were analysed and evaluated using multiple linear regression on the data collected at the end of 2010 through a web survey on a non-probability sample (n = 235) of active participants in the web forums on Med.over.net, the largest online health community in Slovenia. Among them 8.5% were male, 49.7% had some kind of university education and 41.5% were married respondents with a mean age of35.1years(SD = 9.1). 'Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana, Slovenija Kontaktni naslov: e-pošta: andraz.petrovcic@fdv.uni-lj.si Results: The study found that the theoretical model of factors adequately fits the data (F = 8.65, df = 8, p < 0.001), explaining23.4% ofthe variabilityofcollective empowerment. Sense ofcommunity(fi = 0.279, p < 0.001), organisational involvement in community activities (0.194,0.001), and perceived online health community participation in the wider environment (0.157, 0.02) contribute to the collective empowerment of users of the online health community Med.over.net. Conversely, the frequency of posting messages to online health forum discussions is not associated with collective empowerment(0.029, 0.65). Conclusion: In order to improve the collective empowerment of users of online health communities, it is necessary first of all to build on the quality of relationships between its members, involve them in strategic decisions of the community and foster online health community involvement in the wider social environment, since the participation ofusers in online communities itselfdoes notleadto a higher level oftheircollective empowerment. Key words: empowerment, sense of community, online health communities, community participation 1 UVOD Svetovni splet postaja vse pomembnejše okolje za ljudi, ki so soočeni z zdravstvenimi težavami ali se zanimajo za zdravstvene informacije. V Sloveniji z leti narašča delež rednih internetnih uporabnikov, ki na spletu iščejo z zdravjem povezane informacije (1), pri čemer je lanskoletna slovenska populacijska anketna raziskava pokazala, da je skoraj 26 % anketirancev, ki so imeli v prejšnjem mesecu simptome, iskalo informacije na svetovnem spletu (2). V tem pogledu so pomembne tudi spletne zdravstvene skupnosti (SZS) kot prostori skupinskega komuniciranja (3), v katerih lahko pacienti ali potencialni pacienti zvedo nekaj o svoji bolezni in si z drugimi uporabniki izmenjujejo socialno oporo (4,5). Ker so SZS pogosto prostor povezovanja posameznikov z občutki in/ali v stanju nemoči (6), jih vrsta avtorjev povezuje s pojmom psihološkega opolnomočenja (7, 8). V kontekstu zdravja se psihološko opolnomočenje povezuje zlasti s povečanim občutkom posameznikov, da so se sposobni učinkovito spoprijeti s svojim zdravstvenim stanjem, z boljšimi možnostmi dostopa do zdravstvenih informacij, ustreznejšim nadzorom nad svojimi odločitvami in s komuniciranjem z zdravstvenim osebjem (9-12). Ugotovljeno je bilo, da vključevanje posameznikov v SZS zanje prinaša pozitivne posledice v smislu individualnega psihološkega opolnomočenja, ki se kažejo kot lažje sprejemanje bolezni, povečanje optimizma in samozavesti pa tudi boljšega splošnega psihosocialnega počutja (9, 13-17), medtem ko je kolektivni vidik psihološkega opolnomočenja, ki se nanaša na subjektivno oceno možnosti sodelovanja uporabnikov SZS za doseganje pozitivnih učinkov na področju zdravja, sicer poudarjen kot pomemben (17), a hkrati dejansko neraziskan v kontekstu SZS. 1.1 Kolektivno psihološko opolnomočenje Kolektivno opolnomočenje se nanaša na posameznikovo prepoznavanje in razumevanje družbenih razmerij, ki (so)oblikujejo socialne okoliščine in zavedanje o pomenu skupnih virov, potrebnih za družbene spremembe. Ker kolektivno opolnomočenje vključuje tudi posameznikovo znanje o delovanju skupnosti ter se izraža skozi nabor kognitivnih in interakcijskih kompetenc, ki mu omogočajo, da se (učinkovito) vključuje v delovanje skupnosti (18), gaje mogoče definirati kot dvorazsežen teoretski pojem (18, 19). Prva razsežnost se nanaša na posameznikovo kognitivno spoznanje, daje skupno delovanje, ki temelji na vzajemni opori in koordinaciji članov skupnosti, osnova za to, da lahko skupnost kot celota pridobi večjo moč in posledično lažje vpliva na družbene strukture, ki določajo pogoje prebivanja in delovanja članov skupnosti. Druga razsežnost poudarja interakcijski vidik oziroma pomen medosebnih odnosov med člani skupnosti. Gre za subjektivno zavest članov neke skupnosti, da lahko posamezniki vplivajo na določujoče družbene okoliščine (le) s krepitvijo njihovih medosebnih odnosov. Za obe razsežnosti je bilo že nakazano, da imata psihološke, socialne in zdravstvene koristi za posameznike (14, 15, 20). Kolektivno opolnomočenje uporabnikov SZS lahko deluje kot vzvod njihovega povezovanja okrog skupnih ciljev, tako da se učinkovito poslužujejo svojih lastnih notranjih virov, pa tudi prek vplivanja na odločitve in aktivnosti zunanjih ustanov in organizacij (7, 21). SZS za uporabnike torej niso pomembne samo zaradi informacij, izmenjave različnih oblik opore in sodelovanja, ampak tudi za oblikovanje kolektivnega delovanja (17) in kolektivne zavesti (19), ki združuje člane skupnosti v prepričanju, da svoje (osebne) težave lahko uspešneje rešujejo skozi angažma v širših družbenih strukturah. Dobra ponazoritev posledic kolektivnega opolnomočenja uporabnikov SZS je primer novozelandske spletne skupnosti bolnic z rakom dojke, ki jim je s sodelovanjem znotraj njihove spletne skupnosti uspelo doseči, da je državna zdravstvena zavarovalnica krila dražje zdravljenje z učinkovitejšim zdravilom (22). 1.2 Dejavniki kolektivnega psihološkega opolnomočenja V nasprotju s preučevanjem posledic individualnega psihološkega opolnomočenja uporabnikov SZS, ki so izpostavljene v omenjeni raziskavi (22) in drugih raziskavah (8, 12), so dejavniki kolektivnega opolnomočenja posameznikov v teh prostorih slabo raziskani. Kolektivno psihološko opolnomočenje ni niti trajna niti privzeta lastnost posameznikov, ampak je povezano s prisotnostjo osebnih in kontekstualnih dejavnikov (23), med katerimi se najpogosteje skupaj omenjajo občutek pripadnosti skupnosti, vključenost v organizacijske aktivnosti znotraj skupnosti in participacija skupnosti v širšem okolju (24). Občutek pripadnosti skupnosti sloni na poistovetenju posameznika s skupnostjo, občutku vplivnosti, integraciji s skupnostjo in na emocionalni povezanosti (25). Predstavlja ključni mehanizem za gradnjo in krepitev osebnih vezi ter razvoj zavedanja, daje njihova trdnost pomembna za krepitev družbene moči skupine (18, 24,26). Podobno velja za vključenost v organizacijske aktivnosti znotraj skupnosti, ki se nanaša na vključevanje posameznikovv strateške razprave in odločitve glede razvoja skupnosti v odnosu do širšega družbena okolja. Delovanje članov skupnosti, ki imajo občutek sooblikovanja v skupnosti in s tem posredno nadzor nad njenim razvojem, pomembno prispeva k njihovemu poistovetenju s skupnostjo in njihovi zavezanosti h krepitvi skupnostnih struktur (24). Po drugi strani se participacija skupnosti v širšem okolju nanaša na vključenost in aktivnosti skupnosti v strukturah in razmerjih, ki so del širšega družbenega okolja. Participacija skupnosti vključuje aktivnosti njenih članov v različnih z zdravjem povezanih civilnodružbenih pobudah, humanitarnih dejavnostih in v prostovoljstvu (21, 22, 24, 26). Prek participacije članov skupnosti v širšem družbenem okolju namreč člani skupnosti ohranjajo nadvse pomemben stik s socialnim okoljem; s tem dodatno spoznavajo pomen vzajemnega sodelovanja in priložnosti, ki jim ga skupnost ponuja za njihovo psihološko opolnomočenje. Kot je bilo že nakazano, vloga omenjenih dejavnikov v kolektivnem psihološkem opolnomočenju uporabnikov SZS še ni bila raziskana. Obstajajo pa empirične raziskave, ki izpostavljajo pomen treh naštetih dejavnikov za različne vidike delovanja posameznikov v drugih oblikah spletnih skupnosti. Občutek pripadnosti skupnosti je ključen za oblikovanje načel recipročnosti in zaupanja med uporabniki spletnih skupnosti (27) ter za razvoj psihološkega opolnomočenja blogerjev (28). Nadalje vključenost članov spletne skupnosti v njene organizacijske aktivnosti krepi mehanizme socialne kategorizacije in identifikacije s spletno skupnostjo, kar je lahko osnova posameznikovega zaznavanja možnosti, kijih kolektivno delovanje nudi za vplivanje na socialne in širše družbene procese (29). Ne nazadnje je zaznava vključenosti spletne skupnosti v širše družbeno okolje kot oblika družbene participacije pomembna pri gradnji prepričanja članov spletne skupnosti, da ima lahko njeno delovanje pomembne učinke na pogoje posameznikovega življenja in delovanja (30). Iz zgoraj zapisanega lahko oblikujemo tri hipoteze: H1: Občutek pripadnosti SZS je pozitivno povezan s kolektivnim opolnomočenjem uporabnikov SZS. H2: Vključenost v organizacijske aktivnosti znotraj SZS je pozitivno povezana s kolektivnim opolnomočenjem uporabnikov SZS. H3: Zaznava participacije SZS v širšem okolju je pozitivno povezana s kolektivnim opolnomočenjem uporabnikov SZS. V raziskavi smo želeli nadalje preveriti, ali je s kolektivnim opolnomočenjem uporabnikov SZS povezana tudi njihova participacija v smislu intenzivnosti objavljanja sporočil v SZS. Neposredne teoretične zaslombe za tovrstno domnevo sicer v obstoječi literaturi nismo našli, a raziskave kažejo, da je intenzivnost objavljanja sporočil pomemben dejavnik individualnega opolnomočenja (13, 31). Uporabniki, ki pišejo, v primerjavi s tistimi, ki samo berejo sporočila v SZS, poročajo o višji stopnji samoučinkovitosti, boljši seznanjenosti o svojih zdravstvenih težavah in o večjem občutku nadzora nad svojo boleznijo (13). Predvidevamo pa lahko, da je objavljanje sporočil povezano tudi s kolektivnim opolnomočenjem. Intenzivnost objavljanja sporočil je namreč povezana z nudenjem pomoči drugim v SZS, ki je pomemben proces za razvoj posameznikovega občutka, da lahko s svojim aktivnim delovanjem v SZS pozitivno prispeva k njegovemu opolnomočenju (13). S pisanjem sporočil člani SZS lahko lažje osmislijo svoj osebni položaj in se učinkoviteje spopadejo z zdravstvenimi težavami (31). Obenem pa lahko z drugimi člani SZS iščejo nasvete za svoje konkretne zdravstvene težave, zato drugi člani v svojih odzivih v večji meri upoštevajo njihove specifične okoliščine in položaj (31). Ob intenzivnejši izmenjavi sporočil o lastnih težavah se tako laže oblikuje spoznanje, daje za spreminjanje nekaterih strukturno povezanih osebnih težav potrebno kolektivno delovanje. Od tod sledi še četrta hipoteza: H4: Intenzivnost objavljanja sporočil v SZS je pozitivno povezana s kolektivnim opolnomočenjem uporabnikov SZS. Namen raziskave je tako preučiti, kakšno je kolektivno opolnomočenje aktivnih uporabnikov SZS, kateri so ključni dejavniki kolektivnega opolnomočenja uporabnikov v tovrstnih skupnostih in kako je intenzivnost participiranja uporabnikov SZS povezana z njihovim kolektivnim opolnomočenjem. 2 METODA 2.1 Udeleženci in postopek Podatki so bili zbrani s spletno anketo na neverjetnostnem vzorcu uporabnikov, ki so objavljali sporočila v forumih na spletnem mestu Med.over.net (http://med.over. net), tj. največji slovenski spletni zdravstveni skupnosti, ustanovljeni leta 2000 ter delujoči na področju izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva. V letu 2011 je na mesečni ravni v povprečju beležila 432.000 obiskov, kar jo uvršča med najbolj obiskana spletna mesta v slovenskem prostoru (slika 1). Na Med.over.net uporabniki lahko izbirajo med 241 forumi, razvrščenimi v 12 tematskih kategorij (npr. Zdravstvo, Starševstvo in odnosi, Zdravo življenje in alternativna, Sociala), v katerih je bilo od ustanovitve objavljenih več kot 8 milijonov sporočil, od tega 750.000 javno dostopnih odgovorov 186 strokovnjakov s področja zdravstva, sociale, psihologije in prava, ki svojimi strokovnimi nasveti poskušajo pomagati obiskovalcem spletnega foruma (32). Vabilo in povezavo do spletnega vprašalnika so upravljavci spletne skupnosti Med.over.net objavili v vseh zdravstvenih forumih za čas treh tednov v novembru in decembru 2010, in sicer skladno s standardiziranimi metodološkimi koraki, ki jih za anketno raziskovanje uporabnikov spletnih skupnosti predlagajo lp in drugi (33). Neverjetnostni vzorec 235 aktivnih uporabnikov spletnih forumov na Med.over. net sestavljajo anketiranci, ki so v celoti odgovorili na vprašalnik in ki so v zadnjem letu napisali vsaj eno sporočilo v teh forumih. Slika 1. Povprečno število mesečnih obiskovspletnega mesta Med.over.netna letniravnivobdobju 2001 do2011 (32). Figure 1. Average number of monthly visits to the website Med.over.net on a yearly basis between 2001 and 2011 (32). 2.2 Instrumenti 2.2.1 Odvisna spremenljivka Kolektivno psihološko opolnomočenje je bilo merjeno s pomočjo lestvice interakcijskega opolnomočenja (18), ki na operacionalni ravni obsega dve razsežnosti. Prvo predstavlja lestvica »kolektivnega delovanja«, ki je bila sestavljena iz petih trditev (npr. »Člani foruma lahko samo z medsebojnim sodelovanjem vplivamo na dogodke v širši družbi.«), drugo pa lestvica »medosebnih odnosov«, ki je sestavljena iz treh trditev (npr. »Prek pogovorov v forumu bi lahko dosegli, da se začne o nekaterih temah razpravljati tudi v širši javnosti.«). Oba sklopa trditev so anketiranci ocenjevali na petstopenjski lestvici, na kateri je 1 pomenilo »sploh se ne strinjam«, 5 pa »popolnoma se strinjam.« Konfirmatorna faktorska analiza drugega reda je pokazala, da je mogoče obe razsežnosti kolektivnega opolnomočenja obravnavati v enorazsežnostni lestvici, saj se je faktorski model sorazmerno dobro prilegal podatkom (RMSEA = 0,057, RMR = 0,045, AGFI = 0,93), kar potrjuje tudi vrednost Cronbach a = 0,66. 2.2.2 Neodvisne spremenljivke V raziskavi so bili z anketnim vprašalnikom merjeni štirje dejavniki kolektivnega psihološkega opolnomočenja. Zaznana participacija spletne skupnosti, ki so jo razvili Peterson in drugi (26), se nanaša na zaznavo članov o sodelovanju skupnosti v širšem družbenem okolju. Indeks predstavlja seštevek štirih trditev (npr. »Zbiralo se je denar za podporo neki akciji.«), na katere so anketiranci odgovorili z »da« ali »ne« oziroma »ne vem«, pri čemer je bil prvi odgovor v analizah kodiran z 1, preostala dva pa z 0. Vključenost v organizacijske aktivnosti spletne skupnosti je bila merjena s štirimi trditvami, ki so se nanašale na sodelovanje članov v dejavnostih znotraj spletnih skupnosti, kot je oblikovanje pobud ali razpravljanje o viziji in prihodnosti spletne skupnosti. Anketiranci so svojo aktivnost lahko ocenili na tristopenjski lestvici (1 = ne, nikoli, 2 = da, enkrat, 3 = da, večkrat), pri čemer so se njihovi odgovori po posameznih trditvah sešteli v indeks. Občutek pripadnosti spletni skupnosti je merjen z večkrat testirano lestvico občutka pripadnosti virtualni skupnosti (34). Lestvico sestavlja 12 postavk (npr. »V forumu se počutim domače.«), ki so jih anketiranci ocenjevali s pomočjo odgovorov 1 = drži ali 0 = ne drži. Vrednosti odgovorov po posameznih postavkah so bile seštete v indeks, za katerega lahko trdimo, da je zanesljiv (Cronbach a = 0,76). Intenzivnost objavljanja sporočil je bila merjena z vprašanjem Kako pogosto ste v povprečju pisali sporočila v forum na Med.over.net v zadnjih 3 mesecih?, pri čemer so anketiranci svojo aktivnost lahko ocenili na lestvici od 1 = nikoli do 5 = vsak dan ali skoraj vsak dan. 2.2.3 Kontrolne spremenljivke Pretekle raziskave o spletnih podpornih skupinah in zdravstvenih skupnostih so pokazale, da obstajajo nekatere pomembne razlike med člani glede na njihove sociodemografske lastnosti. Coulson in Malik (9) na osnovi pregleda večjega števila raziskav navajata, da SZS uporabljajo predvsem ženske, osebe srednjih let, osebe z višjim dohodkom in višjo izobrazbo. Posledično so bile v tukajšnjo analizo vključene tudi naslednje kontrolne spremenljivke: spol, starost in izobrazba anketirancev. Hkrati je bila opravljena tudi kontrola glede na obdobje aktivnosti anketirancev v spletni skupnosti Med.over.net v smislu trajanja njihovega članstva, saj se je to izkazalo kot pomembno v odnosu do občutka pripadnosti in aktivnega sodelovanja v organizacijskih aktivnostivspletni skupnosti (35). 2.3 Statistične analize Sestava vzorca anketirancev je bila zaradi nominalne merske lestvice spremenljivk analizirana s strukturnimi odstotki. Za preučevanje povezanosti štirih pojasnjevalnih spremenljivk s kolektivnim opolnomočenjem smo za bivariatno analizo najprej izračunali Pearsonove koeficiente korelacije, nato pa uporabili multiplo linearno regresijo, pri čemer so bili parametri regresijske funkcije ocenjeni z metodo najmanjših kvadratov. Da smo zadovoljili predpostavkam te metode, smo zaradi precejšnje asimetrije dihotomizirali (vrednosti, ki so enake ali večje od 1, so bile združene v vrednost 1) spremenljivki vključenost v organizacijske aktivnosti in zaznana participacija skupnosti, medtem ko smo prav tako asimetrično porazdeljeno dolžino članstva v spletni skupnosti logaritmirali. Faktorji napihnjenosti variance (VIF) so vsi blizu vrednosti 1 in kažejo, da problem multikolinearnosti v regresijskem modelu ni bil prisoten. 3 REZULTATI Iz Tabele 1 lahko razberemo, da je bilo v analiziranem vzorcu aktivnih uporabnikov foruma na spletnem mestu Med.over.net vključenih 8,5% moških, pri čemer je bila povprečna starost anketirancev 35,1 leta (SD = 9,1). V vzorcu je bila skoraj polovica (49,7%) anketiranih vsaj visoko izobraženih, dobri dve petini (41,5%) vzorca pa so predstavljali poročeni anketiranci. Med njimi jih 9,8% objavlja sporočila na dnevni ravni, 38,7% jih je registriranih v to spletno skupnost že 3 leta ali več, 54,9% pa jih Med.over.net obiskuje dnevno. Tabela 1. Sociodemografske lastnosti vzorca anketiranih in izbrani vidiki njihove aktivnosti na Med.over.net. Table 1. Sociodemographic characteristics of the respondents and selected aspects of their activity on Med.over.net. Spremenljivka / Variable Kategorija / Category N % Spol / Gender Ženski / Female 215 91,5 Moški /Male 20 8,5 Starost / Age do 24 / up to 24 16 6,8 25-30 43 18,3 31-36 76 32,3 37-46 75 31,9 47 in več / 47 and above 25 10,6 Izobrazba / Education Srednja strokovna ali manj / Secondary school or less 52 22,2 Višješolska ali srednja splošna / High school or college 66 28,1 Visokošolska ali več / University or more 117 49,7 Zakonski status / Marital status Poročen / Married 97 41,5 Izvenzakonska skupnost / Non-marital partnership 92 39,1 Samski, ostalo/Single, other 46 19,4 Dolžina članstva / Length of membership 1 leto ali manj /1 year or less 73 31,1 1-2 leti /1-2 years 34 14,5 2-3 leta / 2-3 years 37 15,7 3 leta ali več / 3 years or more 91 38,7 Pogostost obiskovanja / Frequency of visit Letno / Yearly 14 6,1 Mesečno / Monthly 25 10,7 Tedensko / Weakly 66 28,3 Dnevno / Daily 128 54,9 Pogostost pisanja sporočil / Frequency of posting Nikoli v zadnjih 3 mesecih / Never in the last 3 months 5 2,1 Manj kot mesečno / Less than monthly 82 34,9 Mesecno/Monthly 68 28,9 Tedensko / Weakly 57 24,3 Dnevno / Daily 23 9,8 Skupaj / Total 235 100 V Tabeli 2 so predstavljeni korelacijski koeficienti in opisne statistike odvisne spremenljivke in neodvisnih spremenljivk. Med anketiranci spletne skupnosti Med. over.net je v srednji meri razvit občutek kolektivnega opolnomočenja (2,95 ± 0,67) in tudi občutek pripadnosti spletni skupnosti (6,02 ± 2,60), medtem ko sta vključenost v organizacijske strukture spletne skupnosti (1,15 ± 0,39) in zaznava širšega družbenega delovanja spletne skupnosti (0,54 ± 0,88) pričakovano nizki. Kolektivno opolnomočenje od šibko do srednje močno značilno pozitivno korelira z vsemi neodvisnimi spremenljivkami, pri čemer najmočneje z občutkom pripadnosti spletni skupnosti (r = 0,354, p <0,001), nato z zaznano participacijo skupnosti (r = 0,334, p < 0,001) in vključenostjo v organizacijske aktivnosti (r = 0,322, p < 0,001), najšibkeje pa z intenzivnostjo pisanja sporočil (r = 0,19, p = 0,01). Tabela 2. Korelacijski koeficienti, aritmetične sredine ter standardni odkloni odvisne spremenljivke in neodvisnih spremenljivk. Table 2. Correlation coefficients, means and standard deviations of dependent and independent variables. Spremenljivka/ Variable [1] [2] [3] [4] [5] M SD Min Max Kolektivno opolnomočenje/ Collective empowerment [1] 1 2,95 0,67 1 5 Občutek pripadnosti spletni skupnosti / Sense of community [2] 0,354*** 1 6,02 2,60 0 12 Vključenost v organizacijske aktivnosti / Community organization [3] 0,322*** 0,240*** 1 1,15 0,39 1 3 Zaznana participacija skupnosti / Community participation [4] 0,334*** 0,209** 0,391*** 1 0,54 0,88 0 4 intenzivnost pisanja sporočil / Frequency of positing [5] 0,189** 0,171** 0,323*** 0,267*** 1 3,05 1,03 1 5 Opomba / Note: n = 235; * 0,05