Dopisi. Iz Saviigske doline. (Še enkrat > V s e z a za vero, dom, cesarja!«) »Kaj pa vidiš pezdir v očesu svojega brata?« smemo zaklicati vsakemu, ki očita Luegerju, da se je prelevil, sam pa naše staro geslo prelevi tako, da mu ostane samo »Vse za narodnost!« Le komur je geslo »Vse za narodnost,« more trditi: »Slovensko Ijudstvo ima več trpeti v boju za svojo narodnost, kakor v boju zoper kapitalizem.« Za Boga! če bo v prihodnje naš program tak, veste, kdo bo sčasoma zmagal pri volitvah? — Socijalni demokrati. To je voda na njih mlin. »Glejte, tako agitujejo med našim ljudstvom, glejte, vaši poslanci se pcteguje|o na Dunaju sajno za narodne reči, da pa je vedno več davkov, vedno več vojakov, vedno manj zaslužka, da ne moreš kmet svojih pridelkov po p o š t e n i ceni spraviti v denar itd., to jih malo briga! Je-lite, ko bi vi vsak dan vtaknili 10 fl. v žep, bi tudi navdušeno klicali: narodnost, narodnost! Pa ti delavec, ki imaš zaradi slabega plačila doma lačne otročiče in ženko, ali jih boš nasitil z narodnostjo ? In ti kmet, ki moraš jesti nezabeljeno, ker si moral svinjo prodati, da si zmogel za davke, obresti itd.; bodeš si ti v prihodnje zabelil iižol in zelje s tistim narodnim maslom, ki ti ga prineso poslanci z Dunaja? Kaj ne, da nam pritrdite, če mi pravimo, da človek ne živi samo ob besedi božji in narodnem duhu, ampak ob kruhu tudi!?« — »Clara paeta, boni amici!< Zatorej upam, da se nam ne bo zamerilo, če odkritosrčno zavrnemo one besede, katerih zapisati in podpisati ne more nihče, razven kdor se je od nemških liberalcev, ki so se z dušo in telesom zapisali suženjstvu kapitalizma, ali navzel tega suženjstva, ali ne pozna natanko našega narodnega boja, niti gospodarstvenega stanja. Vidi se res, da slov. ljudstvo ima več trpeti v boju za svojo narodnost, kakor v boju zoper kapitalizem, Tidi se pa to zato, ker se ta boj z vso vnemo bojuje očitno in glasno, a naš narod hudo krvavi na ranah, prizadetih od kapitalizma, katere so morda mnoglm skrite, katere pa zapazi vsak, ki živi med našem ljudstvom in ž njim trpi. Da, celo v narodnostnem oziru daje kapitalizem našemu narodu najhujše rane. Zakaj pa pošiljajo mnogi slovenski stariši svoje otroke v nemške šole ? Zakaj marsikateri slovensko misleči mož voli z nemškimi liberalci? Zakaj je marsikateri slovenski rojak postal narodni opadnik? — — Prizori iz poslanske zbornice me spominjajo tistih 450 duhovnikov balovih, ki so plesali okoli oltarja svojega malika ter upili: »Bai, usliši nas!« Tako plešejo poslanci okoli ministerske mize ter upijejo: »Minister, usliši nas!« Za božjo voljo, ali imamo zato ustavo, da narodi živijo od milosti ministrov? Sicer pa, vsaj za katoliške in slovenske poslanee so ministri navadno gluhi, kakor Bal. Tu in tam jim vržejo kako suho kost, kakor n. pr. celjsko gimnazijo, zato pa morajo pomagati vsako leto nalagati več davkov, plačevati kapitalizmu samih obrestij 173 milijonov na leto, upeljati zlato veljavo, da kapitalisti spravijo v žep na milijone dobička, kmečkim pridelkom pa pade cena na polovico; morajo molčati, da kapitalizem ni primerno obdačen itd. — Prerok Elija se je ozrl proti nebu ter poprosil Gospod-Boga in »kar pade ogenj z nebes ter použije žgavni dar.« Tako je storil tudi Lueger, in glejte, kako slavno je premagal lažiliberalizem, ki pleše okoli zlatega teleta! Da, da bi vsi poslanci rajši posnemali Elijo, kakor balove duhovnike, gotovo bi milostni Bog več rosil milosti na narode, kakor milostni roinistri. Mi ljubimo svoj slovenski narod in ravno za-to pišemo, da naj ostane in se od besede do besede spolnjuje naše staro geslo, pod katerim si je naš narod že priboril lepe zmage in si more ohraniti svoj narodni obstanek. »Vse za vero, — dom, — cesarja'.! Savinjčan. Iz mariborskega okraja. (Slovenščina v uradu.) Guditi se moramo, da je še tolikb nemčurjev in slovenskih odpadnikov, ki slovenskemu uradovanju pri vsaki priliki nasprotujejo in večkrat sami sebe smešijo. Berite ta-le dogodek! Neki župan izpred Pohorja je razposlal po občini okrožnico, v kateri ukazuje posestnikom, da morajo jarke in potoke do dne 8. avg. iztrebiti. Neki A. H., ki je bil svoje dni župan, je pa v okrožnico to-le zapisal: das bei uns die grobniss erreinigt ist nur Radisel sind bedari das kein wege sowohl die grebnisse erreiniget nicht. — A. H. To je godlja, ki je noben Nemec ne more razumeti; in vendar je pisec trdil, da tako se nemški mora pisati in slovenski on ne razume. Takih izgledov bi lahko navedel več sto, in marsikateri slovenski župan bi se sramoval, ko bi njegovi rojaki zvedeli, v kaki nemščini da uraduje. Gg. župani, vendar se vzdramite in uradujte slovenski; saj je vsakemu znano, da ima slovenski jezik tisto veljavo ko nemški! — C. kr. okr. glavarstvo v Mariboru je županom naročilo, da morajo nove kažipote napraviti; in le čudimo se, čemu bodo ti kažipoti, če bodo nemški? Ali c. kr. okr. glavarstvu ni znano, da je ta okraj na slovenski zemlji? Kažipoti bodo vsako občino 20—30 fl. stali, in bodo le za Nemce? Zakaj se v tistem nemškem odloku z dne 19. sept, t. 1. ne reče, kažipoti morajo biti v obeh deželnih jezikih? Ali to ne zahteva pravica in postava? Od Negove. (Dan 19. novembra) je bil za negovsko šolo izreden. V blagi spomin godu svetle cesariee Elizabete se je obhajala najpoprej šolarska sv. maša s cesarsko pesmijo ob koncu. Potem je bila šolska veselica in obdarovanje pridnih učencev in učenk z molitveniki zavoljo njihovega lepega obnašanja in pridnega učenja sploh v šolskih predmetih. Bili so trije primerni govori. Gosp. načelnik šolskega sveta je poudarjal, da so te premije 21 šolarjem v spomin, kot popotna palica v celem življenju, v šolskem, v mladeniškem, odraslem in v starem ter na smrtni postelji. G. nadučitelj je kratko in jedernato razvil pomen šole, da se šolska mladina mora vzgajati in učiti, srce in um se morata razvijati. Č. g. kateket je posebno dve čednosti šolski mladini, ko bode iz šole stopila, priporočal, spoštovanje do bivših učiteljev in pa hvaležnost za vse sprejete šolske nauke, da celo hvaležnost za sprejete kazni. Vmes med govori so se prepevale in deklamovale pesmi in govori šolske mladine; in vse to se je godilo v božjo čast, v slavo Marijino, v spomin godu svetle cesarice, v hvaležnost do šolskega vodstva, v zahvalo gg. učiteljem, v spodbudo mladine k marljivemu učenju in lepemu krščanskemu zadržanju. »Porosil to s svojim blagoslovom vsegamogočni Bog!« je ob koncu djal g. šolski vodja. Negovski. lz Gornje Radgone. (V e s e 1 ic o) s petjem in tombolo smo obhajali v nedeljo. Da nam je že bilo treba spet kake veselice, dokaže to, da je bilo v precej velikih prostorih gospoda I. Škerleca vse polno ljudij, vrlih Slovencev tako, da še jih veliko ni imelo prostora sedeti. Počastilo nas je s svojim prihodom veliko gospodov in gospa iz okolice in tudi iz .bližnjih krajev, med katerimi moram posebno omeniti gospode kapelske pevce, ki so nas z lepim petjem razveseljevali in katerira izrekamo tem potem najprisrenejšo zahvalo. Takoj po začetku veselice smo dobili cd naših vrlih rojakov iz Ljutomera telegralični pozdrav, glaseč se: »Dokler Mura nam šumi, narod Slave naj živi«! Ko gospod podpredsednik ta pozdrav prečita, zaklicala je navzoča množica vrlim Ljutomerčanom trikratni gromoviti »živio«. Dobitkov za tombolo smo imeli precej, in med njimi tudi zelo lepih, katere so darovali darežljivi gospodje narodnjaki gornje-radgonski. Hvala jim lepa! Po tomboli se je vršila dražba in smo dobili lepo svoto. Po dražbi začela se je prosta zabava, katera je bjla zelo živahna in prijetna. Pri tej veselici so sodelovali tudi prvokrat naši gornje-radgonski pevci pod vodstvom gospoda orgljarja. Vrli pevci, le tako naprej! —1—. Iz Ponikve. (Razne vesti.) Srečne se štejemo, da imamo izvrstna dušna pastirja. G. g. župnik, ki so nam bili pred dvema letoma sv. misijon priskrbeli, nameravajo letos v sv. adventnemu času dati obhajati duhovne vaje. Bog daj, da bi se v resnici zgodilo! Učitelje imamo marljive, zlasti g. nadučitelj Dobnik je blaga duša. Tudi imtimo previdnega župana ali obč. predstojnika; da bi le pri prihodnji volitvi enakega dobili, če se bode dosedanji tej častni in težavni službi odrekel. Dobili smo pred kratkim novega trgovca, po imenu Slovinca, ki je tega imena vreden; le premalo ga podpirajo. Nekateri še vedno radi novce našim nasprotnikam donašajo, ki se nam dobrikajo, dokler si žepov ne napolnijo, potetn pa ošabni postanejo in nam hrbet obračajo. — Kar zadene letino, .je sicer k srednjim prištevati, ker nam je bil, kakor po drugih krajih, sneg ozimno setev močno ugonobil; pa kar nam je Bog dal, smo ga dolžni zahvaliti. Da bi le te dobrote zdravi in v božji milosti uživali! Iz Vitanja. (Občni zbor bralnega društva in cerkvene družbe.) Od leta 1891. imamo tukaj »bralno društvo«. Hvala Bogu, nismo se ukanili, ko smo je uslanovili, udov šteje zdaj 135, ki prav marljivo prihajajo čitat knjig in časnikov, osobito ob nedeljah. Dne 17. novembra smo obhajali letni zbor, pri katerem se je izrekla posebna zahvala odišlemu društvenemu tajniku, g. Matiji Skorjancu. Na njegovo mesto je bil izvoljen v odbor g. kaplan Franc Hlastee, na mesto umrlega odbornika Vieenca Petre pa Florjan Jeseničnik p. d. Čretnik, posestnik v Breznu. — Istega dne se je obhajal tudi obSni zbor naše >cerkvene družbe.« Namen te družbe je cenjenim bralcem že znan: zbirati novce za svojedobno popravilo naše župne cerkve. Od 1. 1889. sem je cerkvena družba nabrala 2727 gokt. Bog plati vsem domačim in zunanjim dobrotnikom!