DOKTORJU ŠTEFANU BARBARIČU V SPOMIN
Zapustil nas je velik ljubitelj besedrie umetnosti, njen tenkočutni raziskovalec in zvest strokovni kolega.
Barbaric v stroki ni pristajal na površnost, na nič, kar je opravljeno na hitro, za čimer ne stoji ali dokument ali izvirna, prodorna misel. Dobro se še spominjamo njegovih seminarskih nastopov v študentskih letih. V literarnozgodovinskem seminarju je zaprosil za besedo, čim je bralec diplomskega dela ali razlagalec kakšnega literarnozgo-dovinskega vprašanja zdrsnil v abstraktno prepričevanje. Največkrat je opozoril, da dokument qmogoca in dovoljuje razmišljati in sklepati o problemu tako in nič drugače. Odtlej je veljal za erudita, za poznavalca tudi »drobnih« podatkov, in zato za pisca zanesljivih literamozgodovinskih, literar-noteoretskih in kulturoloških razprav.
Nimam namena naštevati, še manj kritično vrednotiti dognanja, ki jih je s čisto znanstveno vestjo vgradil v našo literarno zgodovino in kulturo, saj bo čas, ki neizprosno izmeri vrednost in nevrednost vsakršnega pisanja, postavil na pravično mesto tudi njegovo. Že zdaj pa je nedvomno videti, da je nekatera poglavja iz naše kulturne minulosti rodovitno odprl in tehtno presodil: takšna so njegova »prekmurjana«, takšen je Turgenjev in slovenski realizem, takšen njegov »znameniti Slovenec« Josip Jurčič, številne razprave od humanizma in protestantizma preko romantike do nove romantike in še naprej do socialnega realizma, dalje študije o Ivanu Prijatelju in številni članki o slovensko-madžarskih, slavensko-hrvaških in slovensko-slovaških stikih. Objavljal je v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini, nemščini in francoščini
Tudi je treba povedati, da slonijo njegove razprave in knjige na ustrezni teoretski podlagi
Bil je namreč odprt za teoretske pobude, nobenega novega poglavja iz literarne teorije ni vnaprej zavračal, a vsakega je sprejemal kritično. Samo sinteza ustvarjalnih metod mu je kaj veljala, prežarjena z bistrino duha, ki ga je prinesel s seboj s sveže panonske zemlje.
Ta večno nemirni in iščoči duh je imel dragoceno lastnost, ki ni dana vsakomur: nikoli ni skrival, kaj dela, kakšno vprašanje raziskuje in s kakšnim načinom bi ga utegnil najbolje razrešiti Kadar smo ga npr. obiskali v Slovanski knjižnici, je vsakič podrobno pripovedoval o tej ali drugi temi o kateri je razmišljal, glasno je presojal, kar so o njej že povedali hkrati pa razkrival svoje poglede in dognanja. Zmerom me je presenečal z ustvarjalno domišljijo, z zanosnim pripovedovanjem, ki sta zapuščala za seboj nove misli, nova spoznanja in ustvarjalne spodbude.
Nič manj kot literamozgodovinski in lite-rarnoteoretski problemi so ga zaposlovali in vznemirjali naši kulturni deficiti Mednje je štel na primer sintetične razglede po naši umetnostni in kulturni kritiki Več let se je vračal k misU, da bi tudi Slovenci morali dobiti knjižnico o svojem kritičnem in tudi o slabo kritičnem duhu, zbrati ustvarjalne in zavirajoče zalete kritičnega duha, zato da bi videli kaj in kako graditi organsko naprej, s kakšnimi izkušnjami in zablodami minulih mislecev rasti danes v svojo podobo. Misel je ostala na skalnatih tleh.
Prav tako zaman si je prizadeval za prenovljeno in bolj sintetično napisano slovensko literarno zgodovino, ki bi kvalitetno slovstvo poskušala razložiti na način, da bi ga mogel z zanimanjem doživeti vsak izobraženec. Ne bomo pravični Barbariču in ne sebi če bomo njegovi pobudi pozabili
701
Bil je prijateljsko sproščen in neposreden ves čas, kar je prenašal breme rojstnega Prekmurja. Četudi ne doma iz družine sezonskih delavcev, je bil »sezonski delavec« več kulturnih in znanstvenih ustanov. A vsako delo, ki ga je sprejel - na gimnaziji, na univerzi, pri Slovenski Matici in nazadnje v Slovanski knjižnici - je opravljal pošteno, odgovorno in zvesto, opravljal ga je kot plemeniti izobraženec, opravljal z
mislijo, da mora stroki, ustanovi ali pa Slavističnemu društvu ohraniti in poglobiti nacionalni ugled in pomen.
Srečni smo, da je delal z nami, da je zvesto služil literarni znanosti, da je vsem težavam navkljub ostal do zadnjega pokončen mož in ustvarjalec.
Franc Zadravec Filozofska fakulteta v Ljubljani
71