P*n. Licejska knjižnica Ljubljana
Jugoslavija
Poštni tekoči račun.
V1UJ
UST
List izbaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 6 1., posamezna številka 1 liro.
Leto II.	Štev.	S
maj 1923
:: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 32 ::	Rokopisi se ne vračajo	::
VSEBINA.
Gospodarska neodvisnost. Ing. A. Podgornik: Pripravljanje in krmljenje zelene krme. R.: Gojitev sviloprejk. Ing. R.: Tobačni izvleček. Just Ušaj: Lucerna. Ru-stja: Umetni gnoj v vrtnarstvu. Ferlan Franc: Sadni izbor. J. Str. Trtna rja. Krma in zopet krma. Rustja: Kmetijsko knjigovodstvo. Tržni pregled. Vprašanja in odgovori. Kako je po deželi. Gospodarski drobiž.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
G. M. K. v S. Vaš članek prejeli. Ali poznate neko zelo podobno stvar od gosp. Skalickega, ki jo je izdala Kmetijska družba za Slovenijo? Vendar pa bomo priobčili, a nekoliko popravljeno. Pošljite še kaj!
G. V. V. v Suhorju. Čitajte članek »Umetni gnoj v vrtnarstvu« v današnji številki.
»Knjigovodski tečaj« je v ti številki izostal, ker smo priobčili članek »Kmetijsko knjigovodstvo« in ker smo itak imeli preveč gradiva. Nekatere članke, ki so precej dolgi smo morali priobčiti v celoti, ker imajo baš sedaj pomen.
M. HUMEK »PRAKTIČNI SADJAR,
zbirka najvažnejših in najptorebnejših sadjarskih naukov za sadjarje pojasnena s 25 barvanimi pri« logarai in 92 slikami v tekstu. Založila Jugoslovan« ska knjigarna v Ljubljani. Cena 120 Din.
Ta knjiga obsega 409 strani. Nje okusna in smotrena oprema je za današnje razmere narav* nost sijajnih Lepe barvane podobe so poklicane
širiti prepotrebno poznavanje sadnih vrst in škod* ljivce sadnega drevja. Slike v tekstu pojasnjujejo pa tako izrazito zlate nauke, da se že kar na po* gled razumejo.
Iv. Belle, ravnatelj kmet. šole v Št. Juriju ob juž. žel.
Knjiga je izšla letos v Ljubljani in se moremo naravnost čuditi, da zmoremo Slovenci v teh časih tako knjigo, seveda kar se tiče glede opreme in cene. Knjiga je sama na sebi zbirka najboljših člankov, ki so izšli v »Slovenskem sadjarju«, ure* jenih po gotovem načrtu. V celoti je 105 člankov od katerih je ysak za sebe celota. Ker pa niso članki v »Slovenskem sadjarju« obdelali vseh vpra* šanj, ki se tičejo sadjarstva in tudi članki sami niso nikdar popolni, ni mogla nastati iz celote teh član* kov popolna, harmonična knjiga, ki bi mogla slu* žiti praktičnemu sadjarju kot nekak leksikon. Iz tega razloga je naslov »Praktični sadjar« na vsak način zgrešen, in knjigi bi po mnenju pod* pisanega boljše in pravilnejše pristojal naslov »Sadjarska čitanka«, akoravno tudi v tem oziru ne bi bila knjiga popolna, ker bi manj* kala med drugim tudi naša formentinka, ki je' za toplejše kraje naše dežele ena najvažnejših hrušk, ker se sad zelo lahko proda in se navadno tudi dosežejo mnogo višje cene, kot za druge hruške. Knjiga ima to veliko hibo, da upošteva skoraj samole hruške in jabolke, dočim je čreš* rijam, breskvam, marelicam, jagodičevju itd. pro* stor zelo skopo odmerjen. Nam je sicer znano, da je izšla tudi posebna knjiga »Breskev in mare* lica«, vendar bi moralo biti upoštevano tudi to po* glavjc v knjigi, ki nosi naslov »Praktični sadjar«.
Iz tega razloga mislim, da bi bilo bolje, ako bi z izdajo »Praktičnega sadjarja« počakali in potem v resnici izdali »Praktičnega sadjarja«, ki bi bil seveda popoln. Llpoštcvati moramo namreč dej* stvo, da se prikažejo take knjige pri nas redko* kedaj in da bomo morali sedaj čakati najmanj 5—10 let, da dobimo podobno knjigo.
Vendar pa moram knjigo vsem sadjarjem nap toplejše priporočiti, posebno pa onim na Tolmin« skem in Notranjskem, pa tucji vipavski, kraški in briški sadjarji ne bi imeli ostati brez te knjige, ki nudi v vsakem oziru precej zlatih naukov', poseb« no v poglavjih: kako sadno drevje sadimo in go> jimo in kako obvarujemo zadno drevje pred za« jedavci. V teh poglavjih se dobe baš oni nauki, ki so fiašim sadjarjem najbolj potrebni. — Knjiga se dobi pri Kat. Tisk. Društvu v Gorici.
Ing. agr. Jos. Rustja.
»BRESKEV IN MARELICA«,
navodilo, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo, priredil M. Humek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 12 Din.
Ta knjižica obsega 51 strani, z 2 barvanima prilogama in 22 slikami ter je za naše kraje velike neprecenljive važnosti. V knjigi dobiš, kar ti je po« trebnd vedeti za gojitev teh dveh sadnih dreves, ki bodo morale igrati v naših krajih vedno večjo vlogo.^ Kdor je opazoval lansko leto cene bres« kvam na tržaškem in goriškem trgu, ta je gotovo vzdihnil: Oh, zakaj jih nimam tudi jaz par q. Pri nas govore sadjarji, da breskve ne rode vsa« ko leto.,V resnici ne rode vsako leto, a večinoma le vsled malomarnosti. Posebno za breskev velja načelo, da ni dovolj drevo vsaditi, moramo ga tudi gojiti. Glede gojitve breskev bi pripomnil, da bi morali vpeljati v naše kraje par vrst, ki bi zorele
v času od druge polovice julija, do konca avgusta, ker ravno v tem času pri nas ni skoraj nobenega breskvinega sadu. V tem oziru svetuje g. Humek kar 10 vrst in dobro bi bilo, da bi jih naši sad« jarji poizkusili, in eno ali drugo vrsto tudi vpe« ljali.	Ing.	agr.	Jos.	Rustja.
CENA OGLASOM :	1	stran	100	L.
*/,	„	60
lU	,	40	.
%	-	25
Za objavo v 2 št. 5% popusta, v 3 št. 10°/o v 6 št. 20% celo leto 30*% popusta.
MED. UNIV.
Dr. RADO SFILIGOJ
se je preselil v Via Mameli (Via Scuole) št. 8
:: tik stare gimnazije :: ter ordinuje za kirurgijo, porodništvo in ženske bolezni od 9-11 in 2-3.
JOSIP KERŠEVANI, mehanik in puškar ht ic v Gorici, Stolni trg 9
naznanja si.,občinstvu da mu je na novo došla velika množina blaga efovno znanih tovarn. Novo došlo blago prodajam po jako znižanih cenah. Na pr. šivalne stroje Orig. Mundlos, Pfaff, Gritzner, Adler, Neuman, Afrana in Winselmann. Posebno opozarjam cenj. šivilje in neveste na strokovni poduk za umetno vezanje, in krpanje, katerega dajam brezplačno.
Dvokolesa: Orig. Puch, Orig. Stiria. Orig. Start, \Paffenrad, Regent, Kosmos, Helical in mala motorna kolesa.
Velika izbira pušk, samokresov, patron, dinamitnih patron, smodnik za razstreljevanje kamnov in za lovce, ter potrebščine za zgoraj omenjene premete.
Lastna delavnica in popravljalnica Stolni trg. štev 3.
Z jamstvom prodajam šivalne stroje, dvokolesa in puške tudi na mesečne obroke
Za točno, solidno postrežbo in konkurenčno ceno jamči
JOSIP KERŠEVANI, mehanik in puikar.
■
Conto eorvente colla posta
Poštni tekoči račun.
GOSPODARSKI LIST
List izhaja enkrat na mesec — Leto II	Štev 5	"	Upravmštvo in uredništvo ::
Stane za celo leto 12 lir, za pol	V	GORICI CORSO VERDI ŠT. 32
leta 6 1., posamezna številka 1 liro.	maj 1923	..	Rokopisi se ne vračajo ::
Gospodarska neodvisnost.
Kakšenkrat slišimo trditev, da je Evropa izgubila svojo gospodarsko neodvisnost, da je postala kolonija Amerik«!, ker jo je podjarmil amerikanski kapitalizem. Skoro vse evropske države sa Ameriki dolžne in morajo na samih obrestih plačevati Ameriki letno na stotine miljonov. Ta odvisnost od Amerike pa še vedno raste, ker potrebuje Evropa od Amerike živila, jeklo in premog, česar pa Evropa ne more v gotovini odplačati.
V	Italiji je zelo mnogo posestev, katerih lastniki žive v mestih in niti ne vedo za meje svoje zemlje. Njih zemlje obdeluje truma podnajemnikov, ki dajejo gospodarju četrtino, jtretjino ali polovico pridelka. Drugod so trume poljskih delavcev, ki si služijo z velikim trudom črni in trdi kruh, poleg tega ima gospodar zemlje pravico odsloviti jih, kadar hoče. Vsi ti podnajemniki in delavci so gospodarsko odvisni od veleposestnika.
Še pred tri četrt stoletja so bili naši kmetje gospodarsko odvisni od različnih grofov, katerim so dajali desetino in hodili na roboto. Naš slovenski kmet si je skušal olajšati svoje stališče z uporom, a njegovi poizkusi so bili udušeni v krvi.
Ni še minulo 50 let, odkar je bil naš slovenski kmet odvisen od vaškega magnata, pri kateremu se je zadolžil in mu nosil ko-t prošnjo za potrpljenje in počakanje vsako leto eno gnjat, ducat jajc, funte ma-
sla itd. Iz te bede je bil rešen naš kmet potom hranilnic in posojilnic.
Vsakdo, ki stremi za svobodo, skuša biti gospodarsko neodvisen. Pri Italiji vidimo danes, da se skuša potom elektrifikacije oprostiti inozemske odvisnosti glede premoga, s povzdigo notranje proizvodnje živil, posebno pa žita oprostiti se odvisnosti od Amerike glede najnujnejših potrebščin, to je kruha. Isto vidimo tudi pri drugih državah in tudi posameznikih.
Široke plasti našega ljudstva so glede hrane odvisne od trgovine in navezane na zaslužek. Ako ni zaslužka, ni kruha, ni veselja v hiši. Kaj pa danes, ko zaslužek vedno bolj odpoveduje, in odpovedujejo tudi preroki, da bi videli jasnejšo bližnjo bodočnost. Vsa preroška sila, ki nam jo daje naš trezen razum in odkrito gledanje v svet nam pravi, da bo še slabše in da bo slabo tudi tam, kjer danes še ni.
Po deželi rabi mnogo, mnogo trgovin svinčnik in podolgovato knjigo. Dolgovi rastejo, lahko jih je delati, lahko je zapisati v dolgo knjigo, a težje bo zbrisati.
Kaj naj naredimo? Nujno potrebno je, da se skušamo kolikor mogoče oprostiti trgovin in da dokažemo kot gobe po dežju naraščajočim podeželskim trgovinam, da niso vse pootrebne. Preveč se proda pri nas kave in cikorije in sladkorja, premalo se pa pije mleka, katerega vrednosti ne plača prodajna cena istega. Mleko je zelo
zdrava hrana, česar pa ne moremo trditi v isti meri jr le de kave. Čemu zametujemo mleko, in plačujemo tako visoke davke pri kavi in sladkorju?
Čudim se kmetu, ki kupuje zelenjavo in krompir, ko bi mogel oboje doma pridelati. Pustimo ob strani letine, ko uniči suša celotni pridelek. Predvsem zelenjavi bi morali naši kmetje posvetiti več pažnje, ker ista osveža kri, je tečna in koristna. Krompirja bi moral pridelati vsak kmet vsaj za svojo potrebo in skušati pridelati ga več, ker ima krompir visoko ceno in je skoraj gotovo, da jo bo imel v Italiji vedno, ker Italija niti od daleč ne pridela dovolj krompirja, uvoz pa je prepovedan. Krompir moremo vživati v več oblikah, žalibog so se nekatere oblike že pozabile, a izgleda, da se bodo morale zopet uveljaviti.
Vprašati se moramo tudi, zakaj naše ljudstvo povžije tako malo svežega sadja in sadja sploh, ki je zdravo za vsakega
mladega in odraslega človeka. Naloga naših gospodinj je, da se v tem oziru pobrigajo in vsaka gosi>odjnja bi morala imeti v malem prstu zelo koristno knjigo: »Sadje v gospodinjstvu«, ki jo je spisal M. Humek.
Mnogo je še drugih podobnih vprašanj.
Doi>;nost vsakega našega kmetovalca je. da pridela doma čimveč hrane in da uživi njegova družina predvsem ono hrano, ki jo domače gospodarstvo pridela. Mnogo moremo v tem oziru popraviti, v zelo mnogem in brez žrtev, pač pa v veliko korist žepa in zdravja se moremo oprostiti trgovin. Edino če bomo tako delali in naše proizvodne sile združili v močnih gospodarskih organizacijah, moremo biti gotovi, da bodo naši potomci uživali lepoto te naše zemlje in se ne bodo mučili ne doma in ne drugod v odvisnosti tujega kapitala, ter uživali to, kar pomeni beseda »gospodarska neodvisnost«.
* * *
Pripravljanje in krmljenje zelene krme.
Za zeleno krmljenje pridejo pri nas največ v poštev razne detelje (inkarnatna detelja, domača detelja in lucerna), mešanice trav in detelj, sveža trava in zeleno pokošena žita (rž, oves, jačmen in turščica). Vsa ta zelena krmila so dovolj redilna iz-vzemši zeleno turščico (pitnik), v kateri je premalo beljakovin.
Pri pripravljanju zelene krme za pokladerije živini je treba vpoštevati zlasti dvoje:
1) da jo o pravem dnevnem času kosimo in 2) da se do krmljenja živine ne pokvari.
Za košnjo zelene krme ni primeren ali prikladen vsak dnevni čas, posebno ne v
času vročine. Ni vseeno, če kosimo zgodaj zjutraj ali predpoldne ali če kosimo popoldne ali pozno zvečer. Zgodaj zjutraj in pozno zvečer so rastline rosne, ako je lepo mirno in ne vetreno vreme. Okrog poldneva, ko solnce navadno najbolj pripeka, zgubijo rastline svojo svežost In postanejo vele. Sveže in nič mokre so rastline zjutraj ko se rosa osuši, in proti večeru, predno orosijo. Ko rastline niso več mokre, toda še sveže, takrat je pravi čas, da se jih pokosi. Idi torej kosit zjutraj, kakor hitro se rosa osr.iši, ali pa zvečer, predno se jx>javi rosa, pa ukosiš svežo in zdravo zeleno krmo za svojo živino. Vsak drug dnevni čas je za košnjo zelene krme več ali manj neprimeren. Prezgodaj
zjutraj ali prepozno zvečer košena zelena krma je navadno premokra, okrog poldneva pokošena pa vela. Premokra in vela zelena krma pa je za živino škodljiva.
Da ostane zelena krma sveža in zdrava do krmljenja, jo je takoj po košnji spraviti domov v hladen in vedno senčen prostor. Tamkaj je nemudoma vso krmo prav natanko in na rahlo največ za ped visoko raztrosita. V zelo vročem času ali pri velikom številu glav živine je dobro, da kosimo zeleno krmo po dvakrat na dan, zjutraj in zvečer.
Vse navedeno velja za košnjo zelene krme v lepem, ne pa v deževnem vremenu, ko smo prisiljeni kositi mokro zeleno krmo, če nočemo nenadoma prekiniti zelenega krmljenja, kar bi ne bilo ne nam ne živini v korist, pač pa v veliko škodo. V deževnem vremenu pokošena zelena krma se mora na vsak način dobro oteči in osušiti, predno jo krmimo. V to se dajo najbolje uporabljati iz lat ali ozkih deščic napravljene in nekoliko od tal postavljene odrenice v kakšnem zračnem prostoru. Po takšnih odrenicah natanko in na rahlo raztrošena mokra zelena krma se lahko oteče in obenem vsestransko osuši. Tudi lestve (lojtre), lestvenice (lojtrnice), lese in druge podobna priprave lakho uporabljamo slično kakor odrenice za osušenje posebno manjših množin mokre zelene krme. Kdor ima blizu hleva zidan in pokrit kozolec, lahko tudi v tega zloži In razobesi v prav tankih in rahlih plasteh mokro zeleno krmo, da se oteče in osuši.
Iz vsega doslej omenjenega lahko uvidimo, da je pred vsem skrbeti, da dobiva živina zdravo, svežo, nepremokro zeleno krmo. Le prevečkrat pa se zgodi, da se opusti in ne upošteva prej navedenih navodil o pripravljanju in ravnanju z zeleno krmo do krmljenja. Kosi se jo o neprimernem času, vsled česar je mokra ozi-
roma vela. Ko se jo spravi domov, se Jo pusti stlačeno na vozu in večkrat celo na solncu ali pa se jo zmeče na kup v kakšen kot, kjer ostane, dokler se jo ne pokrml. Če se jo že raztrosi, se opravi to delo le povRšno in se jo razstrosi v predebele in prav nič rahle plasti. Vse takšno nepravilno ravnanje povzoči, da se zelena krma ugreje. Vsaka kakorkoli pokvarjena zelena krma škoduje živini. To lahko najlažje opazujemo pri mlečnih kravah, pri katerih pade dnevna množina mleka, kakor hitro dobijo slabo pokvarjeno zeleno krmo. Nasprotno pa se dviga njih mlečnost tembolj, čimbolj svežo zeleno krmo jim krmimo. Najbolj pa škoduje živalim ugreta zelena krma, ki zelo pogostoma povzoča hudo napenjanje. Ta nemalokrat konča s poginom živali, ako pravočasno ne pomagamo. Pri nas se opaža, da se napenjanje pripeti največkrat ob nedeljah in praznikih, ko se pušča deteljo ali drugo zeleno krmo dlje časa na vozu ali na kupu
v	skednjih. Takšna slabo spravljena krma se začne kuhati in vreti. Čim dlje časa traja to vrenje krme, tembolj se ugreje, tem nevarnejša postane za živino, ki naj jo dobi v jasli. Ker tudi le malo ugreta krma ni več zdrava za krmljenje živine in kar se nikdar ne da popolnoma popraviti, četudi bi jo še tako natanko raztrosili in poškropili z vodo, da se shladi, storimo najbolje, da jo sploh ne pokrmimo, temveč jo posušimo v seno in shranimo za zimo.
Nekatera zelena krmila, posebno premlada domača detelja, rada provzro-čajo škodljivo napenjanje, čeprav niso pokvarjena. Zategadelj se priporoča posebno med deteljo in tudi med ostala, zlasti mokra zelena krmila vedno mešati po nekoliko slame. S takšnim mešanjem dosežemo, da žival krme ne žre prepožrešno
in prehlastno ter jo bolje izkoristi. Pred ne krme na dan. Posušena bi nam dala ta vsem pa preprečimo ali vsaj omejimo s množina zelene krme okrog 15 kg. sena. tem nevarno napenjanje.	Ne smemo pa pozabiti, da 65 kg zelene
Tudi pri krmljenju z zeleno krmo je krme vedno več izda radi svoje večje in držati red. Krmimo vedno ob določeni lažje prebavljivosti kakor pa 15 kg sena. uri in nakrmimo živali vsakikrat do site- Tudi poleg zelene krme mora dobivati žiga! V vseh zelenih krmilih, ki pridejo pri val jxj nekoliko soli (okroglo 30 g na odras-nas kot raka v poštev, je navadno dovolj lo govedo) in fosforovoktelega poklajnega redilnih snovi, če jih kosimo pred ali naj- apna (4—10 g na dan in glavo). Posebno kasneje v cvetju. Izvzeti moramo le zele- je umestno dajati sol pri krmljenju zelene no turščico, ki je vsled premajhne množi- krme ob trajno deževnem vremenu. Napa-ne beljakovin premalo redilna. Zato pa je jati ni dobro takoj po končanem krmljen-treba pri krmljenju s samo zeleno turščl- ju, temveč šele črez nekaj časa potem, co ali pitnikom pokladaiti živim, posebno Prehitro napajanje je zlasti nevarno pri mlečnim kravam, tudi močna krmila. krmljenju takšnih zelenih krmil, ki. rada Za krmljenje odraslega goveda (500 napenjajo, kakor n. pr. premlada detelja, kg žive teže) se računa okrog 65 kg zele-	Ing.	A. Podgornik.
I
Gojitev sviloprejk.
Kdor hoče imeti uspeh od gojitve sobi kolikor mogoče vedno enaka in v sviloprejk in hoče biti očuvan zgube in tem oziru naj visi v vsaki sobi, kjer se drugih neprilik, mora gojitvi sviloprejke goji gosenice, dober toplomer. V sobi posvetiti največjo pazljivost.	tudi ne smemo spati, ker to škodi g ose:
a)	PROSTOR	nicam in ljudem. Ker škoduje prah go?
Za gojitev sviloprejke potrebuje. Senicam, ga moramo čistiti, ne smemo ga
mo predvsem prostor. Najboljši prostor pa Pometat, z metlo, temveč ga pobirat,
-	2 mokro cunjo. V sobi naj se nahaja
je velika, dobro razsvetljena in zračna ,	:	,
,	,	.	,	,	,	vedno posoda z vodo, ki črpa različne
soba, ki mora biti cista in tudi vsako leto ...	,	.	,	,
...	n j ■ r	pline in povzroči, da	je zrak	nekoliko
na novo pobeljena z apnom. Pod naj bo	r,	„ T7r ,	J
vlažen, vodo moramo menjati vsaki po možnosti iz desk. Glede velikosti , n	.
,	,	.	* j #	,	dan. Paziti moramo na to, da nima v so*
sobe bodi omenjeno, da zahteva 1 unca ,	,	,	,	.	’
i\ 7 >• im s bo dohoda noben mrčes, ne muhe m ne (2j gr) semena (jajček) okoli 110 ms	rr	,	-
.	,	i	i j s-	,	mravlje. Vsak mrčes moramo z vso
prostora, to je sobo dolgo 6 m, široko , ,
ravnotoliko in 3.20 m visoko. V sobi skrb"°stJ<>
mora biti tudi peč, s katero ogrejemo	.	Gosenice gojimo	na lesah, izplete;
prostor v slučaju hladnega vremena. Ku?	*z vrbovja, bičevja,	itd. Ako	smo lese
riti in greti sobe pa ne smemo vedno, vporabljali, jih moramo pred novo ker s stalnim ogrevanjem moremo sicer vP°ra^° dobro oprati, najboljše z lu? doseči hitrejši in lepši razvoj gosenic, a &om Pa s°d°> potem izprati z vročo gosenice so bolj podvržene boleznim in vodo’ *e en^ra^ s hladno in dobro osu> bube so lažje in slabše, ako pride sploh Lese naj bodo vedno vzvišene nad do zabubanja. Toplota bi morala biti v Podom za Približno % m in ravnotoliko
iudi oddaljene od stropa. Med lesami naj bo razdalje %—% m.
b)	IZV ODIT EV GOSENIC.
Dokler nočemo izvoditi gosenic, drt zimo seme na suhem in ne na prevrot čem. Izvoditev gosenic začnemo še le tedaj, ko je murva že ozelenela. Prva dva dni ni potrebno povečati toplote v sobi. Tretji in četrti dan zvišamo toploto za 1 stopinjo Celzija. Petega in šestega dne povečamo zopet za 1 stopinjo, pot tem pa vsaki dan za 1 stopinjo, do najt višje stopinje 23.5 C, ki ostane do dneva, (18—19 dan od začetka) dokler se goset nice ne izležejo. Kdor ne ravna tako in bo od samega začetka držal najvišjo dot voljeno toploto, bo mogoče imel prej go* senice, a nikake koristi, temveč le škodo.
O	onem pa, ki bo dovoljeval velike razt like v sobni toploti, niti ne govorimo.
Gosenice se izležejo navadno z jut traj. Ako primaknemo k gosenicam vet jico murve, tedaj gosenice kmalu zlezejo nanjo in jih moremo zelo lahko prenesti na poli papirja, na katero smo vejico pot ložili. Dobro je, da napišemo na polo dan, kedaj so se gosenice izlegle. Goset nice se ne izležejo vse na en dan, temt več šele v 3—5 dneh. Največ se jih izleže navadno drugi dan. V različnih dneh izležene gosenice ne smemo dati na isto leso, ker jih je potem težko gojiti. Vse gosenice, ki se izležejo v istem dnevu, istočasno spe in se tudi navadno istočast no prelevijo in tudi zabubajo. Ako se je izlegla na en dan velika večina gosenic, ne kaže ostalega dela gojiti, temveč jih je bolje zavreči.
c) NEGOVANJE GOSENIC.
Kakovost bub zavisi od načina, kat ko so bile gosenice hranjene in negovat ne. Življenje gosenice traja navadno 28—33 dni, ako se jih pravilno ne nes
guje, se more ta doba podaljšati tudi za celi teden. Z nepravilnim negovanjem imamo samo izgubo in sicer na času, murvinem listju in tudi ni gotovo, ali bot do bube kaj vredne.
Gosenica ne sme nikdar trpeti gladu, poleg tega mora imeti vedno mir, posebno tedaj, ko se levi, kar stori v rot ku svojega življenja štirikrat. Vsaka let vitev traja okoli 20—30 ur in v tem času moramo pustiti gosenice v najpopolnejt šem miru, ne smemo jih ne hraniti ne jim menjati podlage, postelje. Pod goset nicami ne sme biti nikdar preveč listja in zato moramo postelj večkrat menjati, prvikrat četrti dan po izlegi, potem pa najbolje vsaki dan, razen v času levitve. Postelj menjamo na ta način, da prenet semo gosenice na čisto leso in čist pat pir. Menjanje postelje je zelo važno, ker drugače začne listje trohneti, gosenice morajo vdihovati nečist zrak, vsled čet sar nastanejo med ujmi bolezni in večt krat tudi poginejo.
Pri pravilnem hranjenju in negovat nju gosenice zelo hitro rastejo, zahtevajo več prostora in tedaj jih moramo razredt čiti. Tega dela ne smemo vršiti z roko, ker jih bi mogli tudi pri največji pažnji pretisniti, vsled česar bi mogle oboleti in tudi poginiti. Prenašamo jih vedno s pot močjo preluknjanih papirnatih pol (za silo je dobro tudi redko sito), na katere položimo sveže murvine liste. Gosenice zlezejo iz stare postelje skozi luknjice na sveže liste, s čemur se jih prenese. Obnet mogle gosenice, take, ki niso zlezle na sveže liste in ki so skoraj gotovo bolne, zavržemo s staro posteljo vred. Gosenit ce moramo večkrat razredčiti, ker le tako bomo imeli gotov uspeh.
č) ZABUBANJE GOSENIC.
Največ pažnje moramo posvetiti got senicam v zadnji dobi njih življenja, ki
je peta po številu — od četrte prelevitve do zabubanja — in traja navadno 8 dni. Posebno v ti dobi ne smejo gosenice nu kakor trpeti gladu.
Pri koncu svojega življenja gosenice pustijo hrano, postanejo nemirne, zač; nejo begati, pri čemur vedno dvigajo glavice ter iščejo pripravno mesto, kjer bi se mogle zabubiti. Ker zgube gosenice pri beganju zelo mnogo svojih moči, jim moramo že prej pripraviti odgovan jajoča mesta, kjer se morejo zabubiti. Najboljše so v tem oziru hrastove, brez zove in gabrove veje, vporabljati pa mo; remo tudi slamo, papirnate zavitke itd. Te priprave položimo na lese, pri čemur pa moramo paziti, da gosenicam ne ško? dujemo. Važno je tudi to, da niso vejice oziroma slama preveč stisnjene, ker
Tobačni
Sadno drevje trpi zelo mnogo od različnih ušic, ki se imenujejo navadno po drevesu, ki jih hrani n. pr.: zelena ja« bolčna ušica (dolga 2 mm) in malo večja rusa jabolčna ušica, slivova, črešnjeva, breskova, grozdičeva itd., potem so pa še druge kot krvava ušica itd. Ušice na dre* vesih spoznamo najlažje po procesijah mravelj, Id lezejo gor in dol po deblih dreves. Mravlje lezejo in romajo na dre« vesa in tudi druge rastline, da ližejo neko sladko blato, ki ga ušice izločajo. Ako je to blato osušeno, se svetli in to prikazen imenujemo potem medena rosa.
Ker se ušice zelo hitro množe in vsled njih velike množine izsrkajo zelo mnogo soka sadnemu drevju, je po njh povzročena škoda zelo velika. Iz tega razloga jih moramo tudi vničevati. Zelo uspešno sredstvo proti ušicam in tudi različnemu drugemu krilatemu in nekrila* temu mrčesu je tobačni izvleček, kate«
drugače se gosenice zabubajo v dvojčke, ki ne dosežejo tako visoke cene v trgo* vini; svila od dvojčkov se namreč mnogo težje odvija in ravnotako tudi seme od takih bub ni mnogo vredno.
Gosenice se popolnoma zabubajo navadno šele 4—5 dan, kar zavisi od tos plote sobe. Bube snamljemo pa šele črez 10 dni, ko so popolnoma zrele, kar spot znamo po tem, da se v bubi opaža klopos tanje kot v zrelem lešniku ali mandelju. Snemanju bub moramo posvetiti mnogo pazljivosti, ne jih stiskati in ne metati, temveč rahlo pokladati na mizo a ne v debele plasti, ker se bube v debelem sloju lahko razgrejejo in tako pokvarijo. Snete bube je najbolje takoj prodati.
R.
izvleček.
rega moremo dobiti pri državni monos polni upravi in večkrat tudi po trgovinah. Tobačni izvleček se prodaja v tekoči o* bliki v kositarnih posodah od 1 in 2 kg. Pri monopolni upravi moremo dobiti tu= di ostanke tobaka, ki pa jih moramo prej namakati v vodi in potem tekočino pre* cediti.
Ušice in drugi različni mrčes napada sadno drevje skozi celo leto od zgodnje pomladi pa do pozne jeseni, celo dobo ko se rastlina razvija in nosi mlade ve* jice in liste, iz katerih ušice in drugi mr* česi srkajo sok. Vsled tega moremo tudi celo leto uporabljati tobačni izvleček a s to razliko, da napravljamo v oni dobi, ko drevo počiva, bolj močno raztopnino, potem pa bolj razredčeno. Pred žele* nitvijo dreves uporabljamo navadno
2—3% raztopnino tobačnega izvlečka, pozneje pa le %—\% raztopnino. Proti koncu poletja moremo zopet uporabljati
močnejšo raztopnino in sicer 1—W2%-	Tudi v vrtnarstvu moremo uporab*
Mnogo uspešneje deluje raztopnina to* ljati z velikim uspehom tobačni izvle* bačnega izvlečka, ako isti dodamo na ček, seveda ne za škropljenje zelenjave, vsakih 10 1 vode še 20 dkg oziroma na ki pride kot taka na trg (solata, radič vsakih 50 1 vode 1 kg navadnega zelenega itd.) temveč le pri drugih rastlinah, ki jih mila. Prvo raztopimo milo, potem šele navadno ne uživamo v obliki, kot pride* prilijemo tobačni izvleček. Z dodatkom lek poberemo n. pr. fižol, bob (ki je po* mila dosežemo to, da se raztopnina prej sebno napadan od ušic), kumare, pa* in boljše prime vej in listov ter da je prika itd. Pri zelenjavi je zelo mnogo ista bolj strupena. Z dodatkom l°/00 lizola ušic tudi na koreninah rastlinic in več* (na 1000 1 vode 1 1 lizola) k omenjeni raz* krat opazimo, da solata, ohrovt itd. poru* topnini dosežemo še to, da tekočina zelo meni in ovene. Ako tako rastlinico od smrdi, pred čemur ušice zbeže.	blizu opazujemo, opazimo, da ima obje*
Raztopnino tobačnega izvlečka škro* dene koreninice ali pa da je sploh preje* pimo z navadno škropilnico. Pri nizkem dena. To se dogaja posebno pri presaje* drevju moremo tudi pomakati ušive vr* nicah solate, jajčevca, ohrovta, zelja itd. hove in veje v plitvo, s tekočino napol* Za preprečitev škode pri taki zelenjavi njeno posodo. Škropljenje oziroma po* uporabljamo V2% raztopnino tobačnega makanje naj se vrši vsakih 8 dni. Glav* izvlečka, kateri pridodamo prej odgo* na borba se bi morala vršiti v mesecih varjajočo količino zelenega mila. februarju in marcu, ko rastline še niso	Gotovo pa je, da ne bomo pokončali
zelene. Tedaj bi morali poškropiti cela ušic in drugega škodljivega mrčesa, ako drevesa in na ta način bi uničili vsa se ne bo vršila borba vzajemno, to se jajčka in tudi ves slučajno živi zarod, pravi, dokler se ne bodo začeli vsi kme* Najuspešnejše se vrši škropljenje v top* tovalci in vrtnarji resno boriti proti tem lem in suhem vremenu, a iz drugih razlo* škodljivcem.
gov (vsled glavobola) se vrši škropljenje	j	^
le ob jutranjih in večernih urah.	8'
Lucerna.
/
Pridelovanje krme se danes najbolje Lucerna vspeva najbolje v toplih, glo-izplača. Zato je potrebno pridelovanju bokih tleh, ki v svojih spodnjih plasteh ne krme na njivah posvetiti večjo pozornost, zadržujejo prevelike vlage, ker prevelika kakor dozdaj. Izmed vseh rastlin, ki pr!- vlaga lucerni zelo škodi. Ona tudi ne uspe-dejo v poštev za pridelovanje krme na va po preoranem deteljišču. Zato naj lu-njivah, je lucerna najvažnejša. Le tam, cerna nikdar ne sledi lucerni brez večlet-kjer se vsled neugodnega in premrzlega nega presledka na isti njivi, oziroma zem-podnebja ne more sejati lucerne, je pride- ljišču. Opuščena deteljišča je preorati, žalovanje nemške ali štajerske detelje na sejati jih z žitom in dragimi pridelki, ali mestu. Lucerna daje namreč izmed vseh pa spremeniti jih v stalne travnike. Pri detelj največji pridelek, največ let trpi in tem pa naj se nikdar ne pusti, da bi se je, razven ezparzete, najmanje podvržena deteljišče samo zaledinilo, ampak naj se suši.	ga oseje s primerno mešanico trav in detelj.
Po preteku desetih let se zemljišče zopet lahko zaseje z lucerno. Če se pa lucerno takoj po lucerni seje na isto njivo, izgine ta v dveh do treh letih popolnoma in poja-
vi	se obilo plevela in drugih manjvrednih trav.
Za pridelovanje lucerne je izbrati gnojno in močno zemljišče. Najbolj so pripravne njive, na katerih se je prejšno leto pridelovalo okopaviine, zlasti pa strniščno repo. Te njive so za to za deteljišča najbolj pripravne, ker so najmanj podvržene plevelu in ker jih ni potrebno pred setvijo detelje pognojiti. Svežega stajske-ga gnoja lucerna ne mara.
Njivo, katero smo določili za pridelovanje lucerne, moramo že jeseni globoko preorati, da zemlja premrje. Če je potem spomladi od plevela ozelenela, jo je potrebno pred setvijo zopet bolj plitvo preorati in dobro pobranati.
Seme lucerne mora biti dobro, mlado in čisto od plevela in d migih detelj. To je za deteljno seme posebno važno in zato naj se deteljno seme kupuje le pri zanesli-vih trgovcih, ki jamčijo za njegovo kalji-vost in čistost. Zlasti se mora paziti, da ne vsebuje semena od predenice, tega najhujšega sovražnika detelje. Časih pa goljufivi trgovci primešajo semenu lucerne druga podobna deteljna semena, ki so mnogo cenejši. Zato je dobro, da spoznaš seme lucerne in ga ločiš od drugih detelj. Seme lucerne je nuinenorujavkasto, podol-gasto, oglato, skoraj fižolaste oblike, večkrat zvito; dočim je seme štajerske detelje pisano vijolčasto in inkarnatke *(laške detelje) pa okroglasto in svetlo sveteče, kakor proso. Paziti moraš tudi na barvo semena, ker staro seme je bolj temnoru-javo in mlado pa svetlorujavo. Starega semena izklije komaj ena tretina. Kakor je razvidno, je kupovanje dobrega semena
lucerne zelo težavno in goljufivo, zato ga kupuj pri zadrugah, ki jamčijo za blago! Seme lucerne se pa lahko tjudi doma prideluje. V to svrho se deteljo samo enkrat pokosi in potem se jo pusti neovirano rasti, da napravi seme. Nato se detelja, če je čista od plevela, ix>kosi in osmuče. Dru-gači se pa lahko tudi na njivi osmuče, ah paziti je da ne pomešamo seme s plevel-nim semenom. Osmukane, kakor polž zavite strokce, posušimo dobro in jih omla-timo v stopi. Nato seme očistimo in ga na suhem prstoru hranimo, varnega pred mišmi.
Lucerno je sejati koncem aprila, kadar se ni bati več poznih slan. Prezgodaj osejana lucerna dolgo ne skali in se prej opleveli. Splošno je setev lucerne podvržena plevelu, ker mlada lucerna zelo počasi raste in s tem daje priliko plevelu, da se razvije. Z namenom, da bi se plevel ne razšivil, osejemo med lucerno nekoliko ječmena ali ovsa, katerega je pa na vsak način požeti prej, kakor dozori. Drugači lucerni preveč škodi. Semena se rabi od
3—5 kg na 1000 m2 in sicer čimbolj je suho in plevelu podvrženo zemljišče, tem več je rabiti semena. V tem pogledu se pri nas mnogo greši, ker se lucerno preredko seje. Onih par lir, ki se s semenom prihrani, se jih z manjšim in slabšim pridelkom drago plača, ker preredka detelja se hitro zaplevali in malo traja in daje trde in lesene stabljike.
Lucerno je jeseni ostro pobranati in ji po potrebi pognojiti z Thornasovo žlindro, ali s superfosfatom, ali pa tudi s pepelom in sicer se priporoča gnojenje v vsakem drugem letu z 50—60 kg Thomasove žlindre in 20—30 kg. kalijeve soli na 1000 tn2. Gnojenje z dušičnimi gnojil ni potrebno in zato tudi ni dobro polivati deteljišča z gnojnico. Dušik, ki se nahaja v veliki meri
v gnojnici pospesuje rasoo trav, ne pa detelje. Zato vozite rajši gnojnico na travnike in ne na deteljišča!
Lucerna ima poleg plevela še druge sovražnike, ki živijo neposredno na nji in črpajo hrano iz nje, da jo konečno steni zamorijo. Med te spada pojalnik in prede-nica. Pojalnik je rajava rastlina brez zelenila in je nekoliko travniški kukavici podobni. To škodljivo zajedavko je pokončati, kjer koli se jo najde. Veliko bolj škodljiva je pa predenica. Kako je pokon-čavati predenicb čitajte v letniku 1922. tega lista in v julijski številki! Zelo veliko škodo dela na deteljišču tudi neka glivica, v znanstvu imenovana Rhizoctonia violacea, ki napada in uniči korenike lucerne. To bolezen spoznamo, da se napadene rastline posušijo in če izkopamo koreniko, opazimo, da je postala vijoličaste barve. Proti tej bolezni dozdaj še ni pomoči.
Lucerno kosimo za zeleno krmo, čim se košnja izplača, če jo pa hočemo osušiti, moramo počakati do začetka cvetenja. Kasnejša košnja daje slabo krmo, ker stabljike olesenijo. Pri spravljanju je paziti, da rte odpadejo listi in ne ostanejo same stabljike. Kosi in cbrača se istega dne
Umefni gnoj
V	zadnji št. »Gospodarskega lista« smo na splošno označili pomen umetnih gnojil v vrtnarstvu. Umetna gnojila pa nimajo za vrtnarstvo le tega pomena, da povečajo proizvodnjo pridelka, temveč vplivajo preprečujoče tudi proti raznim boleznim in drugim škodljivcem, ki povzročajo v vrtnarstvu letno ogromno škodo. Nobena panoga kmetijstva se ne bori proti tolikim škodljivcem, kot rav* no vrtnarstvo. Kaj je temu vzrok?
Vrtnarstvo zahteva zelo rahlo in na
in če ni še suha, se jo čez noč spravi v majhne kopice. V prvem letu daje dve košnji in pozneje dol petega leta od 4 do 5 košenj na leto. Seveda se velikost pridelka ravna po kakovosti deteljišča in vremenu. Suhe krme se računa, da se pridela letno 4—5 q v najboljšem slučaju pa 5—12 q na 1000 m» površčine.
Ko po preteku 5—7 let detel jišče postane redko in začne prinašati le malo prihoda, se ga more preorati in njivo zasejati z žitom in drugimi pridelki
Konečno omenim, da se v Italiji v zadnjem času dela veliko reklamo za lucerno »Cfcšsack« imenovano. Ta lucerna je prinesena iz zelo sušnih krajev Sibirije v Ameriko in od tam pred par leti tudi v Italijo. Ta lucerna ima posebno dolge korenike in zategadel jMJsebno dobro prenaša na j večjo sušo in kakor je posneti Iz časopisja daje tudi mnogo večji pridelek, kakor naša domača lucerna. Lansko leto* je t^kajšna kmetijska šola dobila nekaj sadik te detelje v svrho poizkusa in o vspe-hu bom poročal pozneje v tem listu. Kdor si bi hotel naročiti sadike te detelje, haj se obrne na naslov: Ufficio Tecnico Agrario, Poggi, Livorno.
Just Ušaj.
v vrtnarstvu.
hranilnih snoveh zelo bogato zemljo, ker si slede v vrtnarstvu različni pridelki ze* lo hitro eden drugemu in ni zemlja nik* dar svobodna, nikdar je vrtnar ne pusti počivati. Zato pa mora vrtnar svojo zemljo tudi obilno gnojiti. Vrtnarstvo se je razvilo predvsem v bližini mest, to pa ne ravno iz tega razloga, ker potre? buje mesto zelo mnogo zelenjave, tem* več tudi zato, ker oddaja mesto mnogo gnojil.
Te množine naravnih gnojil so tudi
predvsem vzrok različnemu plevelu in različnim boleznim ter drugim škodljiv? cem. V gnoju se nahaja seme različnega plevela, ki pride z gnojem v zemljo, kjer zatira razvijajoče se rastline. Različne tvarine, ki se nahajajo v gnoju so tudi vzrok različnim rastlinskim boleznim, katere pospešuje predvsem organska tvarina v gnoju.
Umetna gnojila vsega tega nimajo in zato tudi plevel ne more imeti izvora v istih. Ravnotako ni v umetnih gnojilih nobenih snovi, ki bi povzročale kakšne druge rastlinske bolezni in zato opažu* jemo vedno in povsod, kjer sc^se umet* na gnojila pravilno rabila, da so rastline zdrave. Nekatera umetna gnojila uniču* jejo pa tudi rastlinske škodljivce, pred* vsem ličinke oziroma gosenice različ*
Sadni
Določitev sadnega izbora ni tako enostavna stvar za posamezne kraje, ka* kor bi si kdo predstavljal, pač pa je zelo važnega pomena, ako hočemo s pridom doseči vspeh, ki si ga želimo. Sadni izbor se ravna vedno le po izkušnjah, kakšne sadne vrste naj goji dotični okraj z ozi* rom na podnebje in zemljo. Umevno je, da sadni izbor ne more biti za vedno stalen, ker nastanejo nove še boljše vrste, vendar lahko ostane za dolgo časa isti. Znano je, da gojijo v nekaterih kra* jih malo vrst sadja, toda te vrste so do* bre in se izplačajo gojiti. V naših kra* jih pa je nekaj sadnih vrst poznanih a večina pod raznimi imeni. Popolnoma čistih vrst pa najdemo pri nas zelo malo, večinoma najdemo mešanico različnih plemen. Potrebno je zbrati vse te vrste in jih temeljito proučiti, da obdržimo kar je dobrega in ni podvrženo kakim boleznim ter zunanjim vplivom, drugo pa nadomestimo s pravim žlahtnim sad*
nega mrčesa. Taka umetna gnojila so predvsem kainit in neobdelana kalijeva sol, pa tudi druga gnojila, ki so vsakemu živemu bitju škodljiva predno sc raz* tope v vodi oziroma predno so jih bakte* rije in zemeljske kisline spremenile v rastlini dostopno obliko. Ako pride ličin* ka z nespremenjenim umetnim gnojilom v dotiko, tedaj se opeče in pogine.
Svetovali bi iz tega razloga našim vrtnarjem, da vsaj vsakotoliko časa — recimo vsako tretje leto pognoje svojo zemljo z umetnimi gnojili. Odsvetujemo pa vsakemu vrtnarju, da bi vporabljal vedno samo umetna gnojila, ker napra* vijo ista zemljo trdo in zraku nedo* stopno, dočim navadni gnoj zemljo rahlja.
\ Rustja.
izbor.
jem, ki bi bilo primerno dotičnemu kra* ju. Torej, določitev sadnega izbora je prva neizogibna potreba za povzdigo sadjarstva posameznega okraja. V ta na* men naj bi vsi posestniki in sploh sad*, jerejci posvečali večjo pozornost, in si* cer na ta način, da napravijo takozvane okrajne razstave ki bi pokazale kakšno sadno drevje in vrste posameznih goji. Tako dobimo pravi rezultat in bomo iz* vedeli, katere sadne vrste se najbolj ob* našajo. Seveda, treba je resne in trdne volje, ako hočemo priti po izkušnjah do dobrih sadnih vrst. To se lahko doseže le s sodelovanjem vseh sadjarjev po de* želi kar bi brez dvoma rodilo obilo vspe* ha. Res je tudi, da se sadni izbor ne da postaviti kar v enem letu pač pa po mno* gih letih truda tistih, ki jim je res za pro* Speh in procvit sadjarstva. Zato na delo vsi brez izjerfte, ker v združitvi je moč, da dosežemo začrtani cilj!
Ferlan Franc.
Opomba. Uredništvo se Vam toplo zahvaljuje za pobudo o sadnih razsta* vah, ki bodo gotovo donesle precej jas* nosti v vprašanje sadnega izbora ter ta* ko pripomogle k napredku v sadjarstvu. Ker pa prireditev sadne razstave ni tako enostavna stvar, bi svetovali »Sadjarske* mu in vrtnarskemu društvu« v Idriji, da bi razmotrivalo vprašanje take razstave v Idriji, ki naj bi se vršila če le mogoče že letošnje leto. Po našem mnenju bi bil najugodnejši čas za razstavo v začetku meseca oktobra. Da pa ne bodo ostale besede le besede, naj stopi »Sadjarsko
ni vrtnarsko društvo« takoj na noge. Drugo leto bi potem morali prirediti raz* stavo v večjem obsegu za vse Gore. Po mnenju urednika bi bil najprjpravnejši kraj Sv. Lucija in bi tako na najprimer* nejši način praznovali petnajstletnico sadne razstave istotam, ki se je vršila v dneh 3.—14. oktobra 1909. Razstava v Sv. Luciji pa ne bi služila edino v svrho sadnega izbora, temveč bi morala igrati veliko vloga tudi v trgovskem oziru. Morali bi najti novih odjemalcev za na* še sadje.
Trtna rja.
Ta trtna, gljivična bolezen nastopa v čedalje večji meri. Lansko leto je ne* katerim vinogradnikom prizadejala ob* čutno škodo, ki bode slabo vplivala tudi na letošnji pridelek, zakaj les po rji na* padenp trte ni dovolj dozorel, niti si ni mogla trta vsled bolnega in odpadlega listja nabaviti dovolj redilnih snovij. Na* kratko rečeno: rjave trte so opešale.
Vse evropske trte so dovzetne za rjo, pa menda najbolj refošk.
Ta bolezen sliči peronospori, ven* dar se jo lahko spozna. Po peronospori napadeno listje pokazuje namreč na gor* nji strani obledele, kakor poparjene lise, na spodnji pa cele kolonije gljivic, podobne sivemu prahu. Od peronospore bolno listje se suši, zvija in odpada. Po rji obolela trta zaostaja v rašči, ne dela pravilno razvitih listov, ali kar to bolezen še bolj izdaja, opazujemo, da listje belih trt rumeni, pri črnih porudečeva in od* pada. Ako pogledamo rjavo listje proti solncu, je prosojno, pa s prostim očesom ne moremo zapaziti kolonij rjavih gl ji* vic, kakor pri peronospori.
Rjo zatiramo na enostaven način, kakor peroipsporo, t. j. da preprečimo klicanje (kalenje) gljivičnih trosov z 1—2% raztopino apna in bakrene galice. Razloček pa je ta, da proti peronospori škropimo prvikrat, kadar je mladje ped dolgo, proti rji pa treba bolj zgodaj, namreč, prvikrat, kadar začne trta br* šteti, t. j. ob času, ko se pokaže zarod, drugikrat pa kakih 8—10 dnij kasneje. S poskusi sem celo opazoval, da je tudi enkratno, (prvo) škropljenje zadosto* valo, kar je seveda odvisno tudi od vre* mena.
J. Štr.
Opomba uredništva: Priobčili smo ta članek, akoravno je prispel skoraj en me* sec prepozno. Ker pa je lansko leto trtna rja mnogo škodovala in bo mogoče tudi letos, poživljamo vse vinogradnike, da na to bolezen pazijo in drugo leto vse po* trebno vkrenejo, da ne bodo trpeli škode.
ZEMLJA JE NAŠA NAJBOGATEJŠA NEVESTA. PRINESLA BO ZLATA, AKO HOČEMO.
Krma in zopet krma.
Glavni pogoj za obstanek in napredek gnojila in da si pomaga tudi z umetnimi naše živinoreje je — krma. Pa ne samo za gnojili. Ko bo dosegel pni uspeh in bo pri-obstanek živinoreje, ampak našega gospo- delal več krme, potem bo dosegel tudi darstva sploh. Zadnji dve leti občutimo to drugi in tretji uspeh. Pridelal bo več gnoja prav krvavo na našiih kmetijah. Nepopisna in s tem ustvaril potrebno podlago za naje škoda in vse zle posledice, ki jih daljni razvoj živinoreje in sploh vsega ustvarja pomanjkanje krme na naših go- kmetijstva.
spodarstvih. To pa vse, ker je dežela nave- Na delo torej! To pot si moramo po-zana predvsem na živinorejo in zaradi te- rnagati tudi z umetnimi gnojili, ker nam ga tudi na zadostno pridelovanje krme. manjka potrebnega hlevskega gnoja. Da-
Dokler ne prodre ta zavest v nas, da nes nimamo ne k n ne niti toliko domačega je treba naše gospodarstvo podpreti z za- gnoja,'da bi bilo pomagano našim potre-dostnim pridelkom krme, toliko časa ni bam.
misliti ne na uspešen razvoj naše živino-	»Kmetovalec«.
reje, ne na izdaten napredek našega gos- To vprašanje je tudi za naše kraje podarstva. Naša dežela potrebuje večjih najvažnejše. Tudi pri nas smo imeli že dve množin krme. Pri nas je v dobrih letih pre- leti veliko pomanjkanje krme, kii je vsled malo krme, za to živino, ki jo imamo. Do- tega dosegla nečuveno visoke cene. V kler se to ne obrne, je zastonj misliti na »tržnem pregledu« je »Gospodarski list« povzdigo živinoreje.	opetovano poročal cene krme na različnih
Krma in zopet krma! Ta klic se mora domačih in drugih trgih Italije. Kaj se razlegati povsod po naših živinorejskih pravi: seno a 120. L q, koruza pa a krajih. Naši travniki bi morali ob navad- 100.— L? In vendar je res. nih letinah več donašati. Ravnotako pa Ne smemo pa misliti, da bodo cene tudi naše njive. Povsod je treba današnje krmi vsako leto tako visoke, kot lani in le-pridelke na krmi dvigniti in zboljšati. Po- tos. Cene bodo nižje, a vendar v razmerju tem si bo tudi naša živinoreja opomogla In k cenam pred vojno, bodo vedno višje. To z njo vred vse naše gospodarstvo. Ta stis- moramo na vsak način upoštevati. Od koka v kateri sedaj živimo, nas mora tako litine krme zavisi poleg tega število naše daleč spraviti, da bomo izpregledali nujno živine, od te pa poleg drugih važnih do-potrebo izdatnejše krme in da se bomo z hodkov tudi količina domačega gnoja, ki vso vnemo poprijeli povzdige travniškega je zopet podlaga vsakemu kmetskemu go-in njivskega pridelka. Če bo dosti krme, spodarstvu. Krma da kmetovalcu vedno bo dosti vsega, bo dosti več užitka pri žl- precejšen dohodek. Ako je mnogo krme. vini in več gnoja, kar bo zopet ugodno u- je navadno ista po ceni, živina, pa zelo dra-plivalo na večjo rodovitost naših njiv in Ra (dohodek tu!) ako pa je krme malo, je travnikov. Danes nam vsega tega manjka. iSta draga. Na vsak način imamo torej od
Mali posestnik ne more, razširiti pri- krme dobiček in zato je podlaga veliki ve-delovanja krme, ker ima premalo zemlje, čini naših kmetskih gospodarstev »krma in Kar pa lahko stori je to, da svoje zemljišče zopet krma«. ^ boij gnoji, da začne skrbno zbirati domača	......... .	1
a
Kmetijsko knjigovodsko.
Vsako podjetje ima svoje lastno knji- brez knjigovodstva. Švicarska kmetska govodstvo, ki je za zdravi razvoj podjetja Zveza s sedežem v Ziiriclui ima pri svo-nujno potrebno. Naloga knjigovodstva ni jem kmetskem tajništvu dobro plačaneg; samo ta, da se vse vknjiži, kar ima stika s strokovnjaka, ki z drugimi pomožnimi si-podjetjem samim, da se vknižijo vsi do- lami nima nobenega drugega opravi-hodki in stroški, knjigovodstvo je tudi iz- la, kot da primerja podatke knjigovod-horna šola in nam tudi pove, kje podjetje stva različnih kmetij ter skuša na podlagi Ilira, kje moramo kaj spremeniti, kaj mo- knjigovodstva dognati, ali je bolj dobička-ramo opustiti, kaj boljše izdelati in izpo- nosno mlekarstvo, ali gojitev plemenske poilniti. Ni potreben samo pregled celotne- živine na odprodajo, ali gojitev klavne žiga podjetja, predvsem je potreben vpogled v[ne. Ravnotako skušajo dognati na pod-v smotrenost in koristonosnost celotnega lagi knjigovodstva, ali je bolj dobičkanos-podjetja in posameznih delov istega.	na	v Švici sadjereja ali živinoreja ali ob-
Ali je knjigovodstvo potrebno le veli- delovanje polj ali' mešano m kako mešano, kim industrialnim podjetjem in ‘ ne tudi Tako je v Švici, kjer niso veleposest-kmetijskim? Važnost knjigovodstva so va in tudi ne večja posestva; v resnici so uvidela predvsem Velika industrialna in nekoliko večji kot pri nas in sicer so v trgovska podjetja in zato je knjigovodstvo glavnem tako velika, da jih oskrbuje na-v takih podjetjih tudi najbolj razvito. V vadno domača družina s pomočjo enega knjigarnah dobite kolikor hočete knjig o hlapca in ene dekle. Tudi naši kmetje mo-trgovskem knjigovodstvu, malo ali pa no- rajo upeljati knjigovodstvo in ta potreba bene o kmetijskem. In vendar je tudi se bo vedno bolj nvidevala. 2e do danes so kmetijsko knjigovodstvo nr.ijno potrebno. to*uvideli nekateri kmetje, ki vpisujejo vse To so uvideli predvsem veleposestniki, ki dohodke in vse stroške. Mnoge sem vpra-imajo vsi že upeljano dobro knjigovod- šal zakaj to delajo in navaden odgovor je stvo. Ono veleposestvo, ki nima knjigo- bil, da jih zanima, kam denar gre, ki se vodstva in kjer gospodar misli, da zado- tako hitro izgubi.
stuje njegov spomin, je gotovo obsojeno k Oni naši kmetje, ki so vpeljali kujigo-razpadu; različni uradniki in poslovodje vodstvo, spadajo po moji sodbi med najino rejo goljufati kolikor hočejo. V takem bolj brihtne kmete, kar jih poznam, lo posestvu tudi ni mogoč noben napredek, sem opazil tudi na njih posestvih. Obsto-ker bi človek mogoče ravno tam začel ječe knjigovodstvo pa ni dovolj no, ker ka-izspreminjati, kjer spremenitev ni potreb- že le prejemke in izdatke, iz česar pa se ne na. Navidezno koristne spremenitve more- morete takoj prepričati, kako kmetija gre, jo biti v kmetijstvu večkrat škodljive, ker a]j je na dobrih ali slabih nogah. P redno ni nobenega gospodarstva tako preplete- pridete do jasne slike, morate pregledati nega, kot je ravno kmetsko.	in	porazdeliti vse postavke. Zato ne zado-
Pa ne samo veleposestva imajo upe- stuje samo zaporedno vpisovanje prejern-ljano knjigovodstvo; v vseh državah, ki kov in izdatkov, kar imenujemo v njigo-jih v kmetijskem ozinu navadno navajamo vodstvu »blagajniški dnevnik«. Imeti.moža zgled, ne najdete skoraj nobene kmetije ramo več knjig, seveda ne toliko, kot jm
imajo razna veleposestva. Za naše razme- sta in jasna. V »glavno knijgo« bi prenesli re bodo zadostovale dve knjigi in sicer je vse postavke iz »blagajniškega dnevnika« nujno potreben »blagajniški dnevnik« m in jih razdelili po različnih računih, od ka-»glavna knjiga«.	terih bi imel vsak svojo stran. Prenašanje
V	»blagajniški dnevnik« moramo bi se vršilo zvečer, mogoče tudi vsako ne-vknjižiti vse prejemke in vse izdatke v re- deljo. Gotovo bi bilo potrebno v »glavni du, kot so se izvršili. Te spise more napra- knjigi« večje število računov, a v glavnem viti gospodar ali gospodinja, pač oni, ki bo zadostovalo tudi samo imenovanih pet. ima denar. Kjer ga imata oba, naj vpisu- V tem ožim bi vsak kmet uredil račune, jeta oba. Gospodinja naj vknjiži takoj, kot kot bi hotel, Vipavec in Bric bo gotovo poje denar prejela ali izdala, gospodar pa naj stavil poseben račun za vino. vknjiži vsak večer. Pozabiti pa ne sme Zakaj je potrebno knjigovodstvo tudi vknjižiti tridi tobaka in četrtov vina, ker za našega kmeta, smo povedali! že prej, edino tako bo imelo knjigovodstvo pomen. ^er je patom knjigovodstva moremo v res-1 ežja je ureditev »glavne knjige«, iz njCj spoznati od česa imamo dobiček in od »glavne knjige« bi morali biti na vsak na-	izgubo in kaj moramo spremeniti. Da
čin razvidni izdatki za hruno družine, dni- nes pa nam Jjq knjigovodstvo še posebej ge družinske potrebe (obleka, obuvalo, to- cj0}>r0 služilo pri napovedih za razne dav-bak, zdravila itd.), izdatki in dohodki iz	višina	bo lribgoče zavisela rav-
živinoreje, izdatki in dohodki od kmetijs- n0 ^ naklonjenosti davčnega agenta ozir. kih. pridelkov (vino, koniza, žito, sadje, uracinjka, ,n so v slučaju rekurza nujno po-kmetijske potrebščine, delavci itd.), tei lre^na dokazila in gotovost. drugo (davki, naložbe, dolgovi, obresti
itd.) »Glavna knjiga« bi morala biti pripro-	Rustja.
•
Tržni pregled.
Žito. Po zadnjem povišanju cen pse- 107, rz 100. Inozemski oves <podonavski-nici na svetovnem trgu je zavladala neka rlimbuški) je nekoliko bolj po ceni. negotovost glede cento pa vsled tega, ker	Živina: Uvoz klavne živine iz Francije
je žetev pšenice v Indiji za okoli 20% višja in Danske je precej prestal in cene so m-od one v /. 1922, iz Amerike prihajajo pa koliko zrastle, posebno, ker se mora dovesti, da je tam setev zelo mnogo trpela muci konsum kriti na donutčem trgu. Po-vsled mrazov. V Angliji cene rastejo, v sebno v Milanu so bile cene ob priliki vzorč-I-ranciji padajo, v Italiji je cena zrastla za nega semnja precej višje. V splošnem silijo kakšno liro. Italijanska setev kaže dobro, cene navzgor, ker ni več strahu pred • po-
, ,	.	. „	. , „ manjkanjem krme in se upa dobra košnja.
S hmizo se precej tmw, trsonm z	^	M	^	^
»-.som ir drugimi M K mfhm. Cern » ,>.■ ^ ^ L M(|m; ^ ( ^ (J 5M ((J
Milanu: pšenica 113—120 (inozemska 4JQ; kruVe L 5 60i //, 4jq, lil. 3.40; teleta je dražja kot domača), koruza 93—95, v 6 s0__s.35.
ostali Italiji dražja, oves 96—98.	Padova: pitani voh 3.70—4.60, krave
Vidmu: pšenica 118—120. koruza 100- 3.40—4.30, teleta težka nad 100 kg a 4.80,
teleta težka pocl 100 kg a 5.50, svinje nad 100 kg a 7.—, svinje pod 100 kg a 6.50, prašiči (mladi) 200—270 po kom.
Krma: Vsled dolgotrajnega deževja, ki je onemogočilo košnjo letošnje krme so cene še vedno zelo visoke predvsem v Milanu, kjer se plačuje dobro seno po 120 L q, otava 110. Detelja je nekoliko nižja, slama 42—45 L po q. Za bodočo košnjo se obetajo dobre cene.
Drugače so cene sena širom Italije nižje in sicer staneta seno in detelja v Padovi okoli 70—75 L, v Vidmu približno isto. Slama v Padovi 37—40 L, v Vidmu pa 40—43 L.
Vino: Trg je zelo negotov, v splošnem pa zelo miren. Močna vina so vedno visoko cenjena in iskana, dočim je zelo malo zanimanja za maloodstotno. V nekaterih pokrajinah vinogradniki zadržujejo proda, jo, ker je baje mraz zelo mnogo škodil trti (kakšna razlika napram našim krajem!)
Cene tirolskemu vinu so zelo nizke In v tem oziru navajamo poročilo iz Bočna:
»Kupčija s črnim vinom je zelo živa — ter se plačuje navadno črno po L 120—150, bolja črna so prodana. Kupčija belega vina je počasna ter se plačuje navadno belo vino po 80—90 L, boljše po 160—200 L*. Enako poročilo je iz Lavis (blizu Tridenta), ki pravi: Vinska kupčija je mrtva; črno vino se plačuje po 140—220 L, bela 70 90 L po hi.
Umetna gnojila. Mnogo povpraševanja za čilski soliter, ki se rabi kot navrhno grojenje koruzi in krompirju. V Genovi zahtevajo 130 L po q za cele vagone. Trgovina z drugimi umetnimi gnojili je mrtva, razun za tomaževo žlindro, katero si skušajo preprodajalci že sedaj zagotoviti, to pa vsled strahu, da je ne bo v jesdhi dovolj na razpolago, ker spe vsled okupacije
Porurja skoraj vse topilnice v Alzaciji, Liiksenburgu, Saarski kotlini in tudi v Porurju samemu. Cene so negotove, mnogo igra špekulacija. Glede tomdževe žlindre bi morale naše zadruge že sedaj nabirati naročila.
Galica in žveplo. Ker je čas škropljenju in žveplanja, je trgovina s temi predmeti precej živa, cene pa negotove posebno kar se tiče žvepla, ki notira v Genovi (izvozna luka) 125—130, dočim so cene pri nas mnogo nižje in se vrte okoli 100 L im q, ukoravno moramo računati pri tem že prevoznim) — okoli 10 L po q — in trgovski dobiček. Žveplo »Romagna«, ki je nekoliko bolje, kot .žveplo »Sicilia« notira okoli 85 L Iranko odhod tvornicu; seveda žveplo »ventilator, ostalo je bolj po ceni. Modra galica notira okoli 230—246 Iranko odhod tvornicu. Cena galici je v splošnem nekaj padla.
Maslo. Širom Italije so cene od 14—18 L po kg, imiekod tudi 20—22 L. V Milanu 17 L.	.	.	.
ZATIRANJE HROŠČEV.
Nastopil je čas, ko pridejo na dan ru-javi.hrošči, ali pri nas navadno kebri imenovani. Edino sredstvo proti tem požeruhom obstoji v tem, da jih rano zjutraj tresemo z drevja v razprostrte rjuhe. Hrošče je najbolje deti nato v kako vrečo in jih v krušni peči zamoriti in posušiti. Zmleti posušeni krošči so pozimi' izvrstna piča za perutnino, ki zelo propešuje zimsko letenje jajc. Škodo, ki jo dela ta požeruh je že vsem poznana. Posebno je pa velika (ma, ki jo napravi na korenikah, stem da jih 3—4 leta že kakor ličinka ali ogerc objeda pod zemljo. Zato zatirajte tega škodljivega in požrešnega hrošča!
104	»GOSPODARSKI	LIST«
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje št. 14. Imam v vrtu neke vrste črvov, ki mi vsako leto spodjedo presajeno solato ,in tudi radič in vrzote, kadar že izidejo. Te črve, imenujejo pri nas termi, so približno 1 cm dolgi, rume« ni in tanki. Kako naj jih uničim?
Odgovor. Od vas imenovani črv je skoraj gotovo ličinka pokalice, hrošča, ki ga poznajo posebno otroci, ker ga vedno obrnejo na hrbet, da potem poskoči. Mo? goče pa je tudi ličinka kakega drugega hrošča, ker Vaš popis ni popolnoma jas sen. Glede pokončevanja teh črvov Vam svetujemo, da prečitate članek »To* bačni izvleček« v današnji št. ter članek »Umetna gnojila v vrtnarstvu« v pred* idoči in današnji št. »Gospodarskega lista«. Poleg tega Vam svetujemo, da ne puščate črez zimo v vrtu storžev od zelja, ker ta mrčes navadno prezimi tam. Sedaj jih morete poloviti na ta način, da raz? mečete zvečer po vrtu storže od solate, zjutraj pa oberete ličinke z njih. Isto dosežete, ako* razrežete krompir v drob* ne kose in položite po vrtu. Črvi se bodo zajedli v krompir, Vi pa jih morete na ta način uničiti.
Vprašanje 15. 5. V. v g. Kako bi gno* jil krmopir, ki je že izlezel?
Odgovor: Krompirju ki je že izšel morete pognojiti in sicer s čilskim soli* trom pri pletju krompirja. Na .vsakih 100 m" morete potrositi okoli 1 kg čil* skega solitra. Čilski soliter vpliva pri krompirju predvsem na razvoj krompir* jevice, ki se bujno razvija in zadobi tem*, nozeleno barvo. Krompirjevica pa je tudi oni del rastline, ki največ pripomore za debelitev gomoljev in sicer vsrkavajo ze* leni deli krompir j e vice ogljenčevo kislino iz zraku in isto potem spremene v škrob,
ki potem potuje po steblju pod zemljo v gomolje.
Vi bi mogoče želeli gnojiti krompirju tudi s kalijevo soljo in superfosfatom še sedaj, ko je že izšel. Uspeha Vam nc moremo zajamčiti, ker delujeti obe gno* jili bolj počasi in nc vemo ako bo všebo* vala zemlja dovolj vlage, da bi ta gnojila dovolj zgodaj predelala v rastlini koristne snovi. Poskusiti sicer morete, a sve* tujemo Vam, da bi potem gnojilo raz* trosili med vrste krompirja, oddaljeno vsaj eno ped od krompirjevice ter po* tem gnoj podsuli z zemljo, seveda ne pre* globoko, da ne ranite že razvite koreni* nice. Vporabljati morete mešanico 1 kg kalijeve soli na 3 kg superfosfata na vsa* kih 100 m". Kot rečeno, v uspeh ne ve* rujemo, a morete poizkusiti. Prosimo Vas potem, da bi o izkušnjah poročali.
Kuko izmerimo sud?
Pravilno napravljen sed izmerimo ako vsamemo za podlago sledeči računski obrazec:
Vsebina = 0’8 x d x P x p.
Število 0’8 je število, ki se nikoli ne spremeni; d pomeni notranjo dolžino soda, razdalja med dnesi; P je premer v sredini soda, merjen pri čepu, na najbolj vzbočetnenm delu soda, p pa premer dna. Pri merjenju dobljene številke, izražene v dm, množimo in dobiimo vsebino izraženo v I. Na ta način pa dobimo le približno vsebino. Ako liočemo točno vedeti, koliko drži' sod, je najbolje, da stehtamo prvo praznega, potem pa z vodo napolje-nega ter odštejemo od večje številke manjšo. Razliko izrazimo v kg in kolikor kg nam ofctane, tolko 1 drži sod, ker telita 1 1 vode ravno 1 kg.
»GOSPODARSKI LIST«____________________105
Kako je po deželi.
Iz Gaberja na Vipavskem. Davno, davno je že temu, kar je umrlo naše kat. izobraževalno in bralno in pevsko društvo; gospodarkega društva nismo imeli, kar nismo čutili po njem tako velike potrebe. Gaberje je spalo spanje pravičnega.
Toda pričelo je grmeti. Pritisnili so nas davki, lire so se «izgubile». kmetu so začele vstajati nove, doslej nepoznane skrbi. Vino nima cene; par vinskih veletrgovcev ga je sicer nekaj pokupilo, toda 'iščejo dobro vino, slabša vina ostajajo v kleti — tudi dober na/uk za bodočnost.
Kaj bo, se vprašujemo.
Bodite prepričani, ne bo dolgo in Gaberje bo imelo svojo «gospodarsko orga-nizacijo».
V	sili si tudi mi radi pomagamo.
Domačin.
Iz Cerkna: Lepo stavbo so zgradili naši možje, od katerih pa jih je nekaj ža-libog že v grobu. Lepo poslopje imamo, ki je bilo zgrajeno za naše organizacije, do-sedaj se pa je ta kapital, zbran iz idealizma in požrtvovalnosti, premalo obrestoval. Naš »Gospodarski dom« se ponosno dviga pa čaka, da se znajdejo ljudje, ki ga bodo pravilno uporabili.
Naše »Kmetijsko društvo« je imelo
I	dne 22. aprila svoj občni zbor, na katerem se je izbral novi odbor in sodeč po razpoloženju na občnem zboru, bo ta odbor stopil krepko na noge ter začel delovati v korist članov in cele okolice. Tako je prav, izvedimo stavljen si program, »Gospodarski dom« pa naj služi kmetskemu ljudstvu, s katerega žulji je bil zgrajen.
Iz Istre. Po razmerno suhi zimi in suhi prvi spomladi je padel blagodejen dež; Po veliki noči je nastalo prehladno vreme,
sedaj je pa prehitro pritisnila vročina, da se skoraj pomlad več ne pozna. Krompir so letos posadili zgodaj. Lani so se v tem oziru mnogi zaračunali, ker zgodaj niso hoteli saditi, pozneje jih je pa zadrževalo deževje. Pridelka je bilo zato malo in cena se je dvignila krompirju za seme nad 1 L. Tudi za koruzo se je zemlja pravočasno obdelala. Šlo je sicer ratarjem malo trdo, ker je krme primanjkovalo in je nekaj dni neprestano deževalo. Pomanjkanje sena je blo letos nenavadno. Ljudstvo ne pomni, da bi se bilo plačevalo seno po 1 L za kg. Izpraznilo se je vse zaloge, da si je bila krma dostikrat najslabejše kakovosti. Radi tega se je prodalo več živine kot je bila navada.
Sedaj se razvijajo livade zelo ugodno posebno v ravninah, kjer se je pognojilo s tomaževo žlindro ali superfosfatom. Plitki senokoši in sploh kršna zemlja — bo pa kmalu potrebovala dežja, ker so po zadnjem dežju vetrovi zemljo prehitro osušili.
Če ne varajo vsa vremenska znamenja, imeli bomo tudi letos bolj sušno kot mokro leto. Skrbni živinorejci in trgovci z senom delajo že sedaj na to, da si pribave čim več dobre krme, ker je živnoreja še vedno prva in zadnja pomoč kmetu. Cena govedu je nekaj boljša. Kupci nabavljajo na sejmih za staro Italijo. Nizko ceno pa imajo jagnjeta, po kg 4 do 4.5 L zaklana. Mladi prešički so po 100 do 120 L komad.
Trta se razvija lepo. Stari vinogradi izginjajo. Za nove nasade izbera se le obronke in bregove. Zemlja v ravninah se porablja izključno le za žito in travo.
Vino je večjim delom neprodano. Cena 1 do 1.50 L. Sortirana vina se plačajo
malo dražje. To daje malo veselja do vinogradništva.
Sadje je pokazalo lepo cvetje, sadu pa nc bo preveč. Sploh pa v Istri trpi sadno dreVje vsled mrčesa, ki ga zajeda. Posebno se opazuje ta pri drevesih, nabavljenih iz razsadnikov. V 20 do 30 letih, ko bi moralo biti v najboljšemu stanju, se pa posuši. Le na divjake cepljeno se boljše in daljše vzdržuje.
Zelenjavo v vrtih uničujejo listne uši in bolhači. Zgodni nasadi zelja so na več krajih popolnoma zginili. Mnogi trdijo, da je tudi to znamenje suhega leta.
Obilno je letos hroščev. Objedajo tudi sadno drevje. Če se spravijo tudi na trse,
—	bo pa to posebno zlo.
IZ PODGORE PRI GORICI.
V	Podgori je bilo pred vojno kaj živahno gospodarsko življenje. Papirni* ca in celulozna tovarna v Podgori ter predilnica in tkalnica v sosednjih Stra* žicah so preživljale številno delavstvo, ki je bilo v teh tovarnah stalno zaposle* no. Zaslužek je bil sicer skromen, a go* tov, ker so tovarne stalno obratovale. V teh tovarnah je bil zaposlen domačin, a tudi delavstvo iz Gorice in vse goriške okolice. Desetine deklet in fantov so dnevno romale iz Solkana, Štandreža, Sovodenj, Šempetra, Pevme, Ločnika, Moše in iz drugih okoličanskih občin. Skupno število vsega delavstva je zna* šalo nad 3000 oseb. Domačini so izvrše* vali navadno najnižja dela, kljub temu, da so bili v svoji .stroki zelo spretni.
Kmetovalci v Podgori in v najbližji okolici so zanemarili pred vojno poljska dela. Glavna skrb kmeta je bila, da si je priskrbel par volov ali konj, s katerimi je prevažal material za podgorsko to* varno. Prevažali so les, premog, žveplo in razne surovine, ki so se rabile za iz*
delavo papirja. Iz tovarne so pa vozili na postajo že izdelani papir in celulozo (polfabrikat). Četudi je bilo delo težko in večkrat zelo neprijetno, se je vendar izplačalo, ker je bilo dobro plačano. Že pred vojno je prišla večina voznikov ob svoj zaslužek ker so tovarne uporabljale mnogo bolj izdatno in ceno prevozno sredstvo — pocestne vlake. Po vzposta* vitvi tovarn bo ta zaslužek popolnoma odpadel. Zato je najboljše, da se kme* tovalec poprime vnovič z vso pridnostjo in vztrajnostjo svojega kmetijskega de* la. Na novo naj obnovijo svoje vinograde in njive. Povzdignejo naj svojo živi* norejo. Gotovo bi uspevala pri nas prav dobro tudi svilopreja. Ako bi pa kmetje ne zmogli tolikega dela, naj bi nasadili veliko število murv, kar bi se s prodajo listja v sosednje furlanske vasi gotovo izplačalo.
Današnji položaj tovarniških delav* cev je po večini skrajno žalosten. Velika brezposelnost vlada med našim ljud* stvom. Zdravi in močni ljudje iščejo zaman delo. Truma delavcev čaka vsaki dan pred bivšo tovarno v Podgori, kjer ruši maloštevilno «srečno» delavstvo staro zidovje in pripravlja prostor za zgradbo nove tovarne. Industrijsko pod* jetje Bruner, ki je kupilo vso posest prejšnje akcijske družbe »Leykam*Jo* sefsthal» gradi na novo prostorno ce* mentno zgradbo, ki je namenjena za ve* lik parni stroj. S tem strojem se bo pro* izajvala električna sila, če ne bo mogoče doseči je dovolj z dosedanjimi turbina* mi. To se večkrat pripeti posebno po le* ti, ko zmanjka voda. Kako velik bo novi parni stroj, nam pove že to da bo dim* nik visok 60 metrov.
Danes je zaposlenih pri vseh delih do 350 delavcev. V kratkem se to število še pomnoži. Kakor čujemo, se zgradi v
Podgori velika tkalnica, v Stražicah pa predilnica. V obeh tovarnah bo zaposle* nih 5000 delavcev. Z velikim upanjem pričakuje vsa goriška okolica, da se to= varne čimprej obnovijo. Ako bi se to zgodilo, bi bilo vprašanje brezposelnosti za enkrat rešeno. Toda bojimo se, da prihrumijo iz starih pokrajin delavne moči, ki izpodrinejo domače delavstvo. Delavstvo iz starih pokrajin ponuja na* ravnost za nizko ceno brezvestnim kapi« talistom svojo delavno moč. Zato je potrebno, da dvignejo naše organizacije pravočamo svoj glas.
KEDAJ BOMO KOSILI SENO.
Pregledajoč hleve živinorejcev in živino na sejmih, boš videl zelo malo lepo rejene živine. Ako vprašaš posestnika, zakaj je živina tako revna in slaba, ne boš slišal vzroka o pomanjkanju krme, pač pa različne druge stvari, kot da je žival pojedla cunjo, perje od kokoši, se prehladila itd. Vsi ti razlogi niso pravilni, temveč glavni razlog je samo eden, in ta je: slaba krma. .Ta razlog je tudi vzrok različnim boleznim.
Živinorejci, ako hočemo sebi in sploš-nosti dobro, moramo gledati, da bomo pridelali dobro krmo. Ne kosite šele tedaj, ko so trave že davno odcvetele in postale vele. Taka trava da slaho krmo, ki je zelo odrevenela in je zelo pusta. Najboljšo krmo bomo dobili od trave, ki je v cvetju in najugodnejši čas za košnjo je ravno tedaj. Taka krma bo imela v sebi največ redilnih snovi. Ako čakate s košnjo več časa, boste v resnici dobili večji kup sena, ki pa bo mnogo manj zalegel, ker boste morali dokrmiti mnogo otrobi. Kaj Vam pomaga mnogo sena, ako Vam pa isto manj zaleže in morate še, dokupovati. Kar velja glede trav, velja tudi glede otave in detelj.
Kedaj naj kosimo? Poznam živinorejca, ki ima vso svojo krmo pred začetkom junija že na seniku. Njegova živina ne pozna otrobov, a je vendar lepo rejena in nosi gladko, dlako. Tako bi morali ravnati tudi vsi ostali živinorejci v vipavski dolini, v Brdih in Furlaniji. Pokositi bi morali svoje seno do konca maja. Živinorejci v Gorah in na Krasu morejo kositi nekoliko bolj pozno do konca junija ali pa najpozneje do srede julija.
Živinorejci zapomnite si, da s ]>ozno košnjo pridete mogoče do večjega kupa sena, kot da bi kosili ob cvetju, a da s tem ničesar ne pridobite, ker trave po cvetju le izgubljajo na vrednosti.
L. Krševan, Gradišče.
CEPITE PRAŠIČE PROTI RDEČICI!
Zopet je tukaj vroči čas, s katerim se vzbudijo tudi razne kužne bolezni živine, med tem posebno rdečica pri prašičih. Ta bolezen se je lani pojavila po raznih naših krajih in povzročila občutno gospodarsko škodo. Ni izključeno, da se letos ix>javi Še v večji meri.
Da obvarujete svoje prašiče pred to kužno boleznijo in ne pridete v nesrečo, združite se vsi prasičjerejci po posameznih občinah in pustite skupno cepiti vse svoje prašiče proti rdečici po veščem ži-vinozdravniku.
Stroški za takšno skupno cepljenje prašičev so v primeri s škodo, ki vas lahko zadene, vedno majhni.
ip.
Zadružništvo.
VINARSKA ZVEZA.
Dne 26. aprila se je vršil v Gorici sestanek zastopnikov raznih gospodarskih organizacij, ki se pečajo z razprodajo vina. Na teni sestanku se je razmotrivalo glavne cilje osrednje vinorejske organizacije in določili so se splošni temelji te organizacije. V pripravljalni odbor so stopili predsedniki že obstoječih vinarskih organizacij in teden pozneje, dne 3. majia se je vršila prva seja pripravljalnega odbora, na kateri je bil sprejet načrt pravil, glasom katerih se ustanovi zadruga »Vinarska Zveza« s sedežem v Gorici. Deleži bodo znašali 5000.— L, zadruga se včlani pri Zadružni Zvezi v Gorici in otvori najprej v Gorici razprodajno klet za glavne tipe naših vin, pozneje se otvori tudi zadružna gostilna v zvezi z ljudsko kuhinjo, ki bo nudila delavcem in onim, ki pridejo v Gorico 1» opravkih hrano po nizkih cenah. Mogoče se bodo o tvori le po deželi, posebno pa v gorah, zadružna razprodajališča. Pripravljalni odbor vloži v najkrajšem časra pravila v registracijo in je tudi že poiskal primerne prostore za razprodajalno klet.
Upamo, dia bo ta prepotrebna organf-zacija bila deležna največjih ugodnosti od strani državnih oblasti in da bo v največjo korist našega vinorejskega ljudstva.
ŽIVINOREJSKA ZVEZA.
Tudi ta organizacija je nujno potrebna, ravnotako kot Vinarska. Nujno potrebno je, da se združijo tudi vse naše mlekarne in živinorejske zadruge v močno enotno zvezo, ki bo skrbela predvsem za odprodajo mleka in mlečnih izdelkov, pe tudi živine same.
Tudi »Živinorejska Zveza« se že pripravlja in /upamo, da bo v najkrajšem času ustanovljena.
GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI.
Občni zbor Gospodarske zveze v Ljubljani sc je vršil 1. marca. Gospodarska zveza je imela kon.-cem leta 1922 2069 članov. Glasom poročila ravna« telja na obenem zboru je bilo pretečeno poslovno leto radi denarne krize in vsled nestalne izvozne, carinske in devizne politike za poslovanje zelo neugodno. Gospodarski zvezi je z ozirom na ŠU roki obrat silno manjkalo obratnega kapitala, to tembolj, ako sc upošteva dejstvo, da so se cene blaga v letu 1922 dvignile povprečno za 50 do 125%, dočim je morala Zveza delati z istim kapi* talom kakor v letu 1921. Vsled tega je morala de* loma obrat posameznih oddelkov skrčiti, deloma je skušala znižati režijske stroške potom skrčitve uslužbencev v posameznih oddelkih. Organizacija podjetja v samostojne oddelke, kakor je bila izve* dena 1. 1921, sc je obnesla.
Blagovni oddelek je napravil s poljskimi pri* delki 220 vagonov prometa, z mlevskimi izdelki 180 vagonov, s kolonijalnim in špecerijskim blagom 135 vagonov, s senom in krmili 140 vagonov.
Kmetijski oddelek je imel poleg obsežnega prometa s poljedelskimi stroji, s semeni, z vino* gradniškimi potrebščinami in galico še promet z umetnimi gnojili 56 vagonov, s cementom 280 va* gonov, z bencinom 14 vagonov.
Mesni oddelek, ki je navezan predvsem na izvoz, je imel največ težav vsled nestalne carins ske politike in vsled neprestanega menjanja vred* nosti dinarja. Kljub temu si je v poslovnem letu nabavil še dva hladilna vagona za transport mesa in uredil vzorno trgovino za mesne izdelke v hiši Gospodarske zveze.
Vinski oddelek je napravil 166 vagonov pro» meta.
Lesni oddelek se je razvil po obsegu svoje or* ganizacije in po svojem obratnem kapitalu v naj* važnejši oddelek Gospodarske zveze. Poleg obra» tujoče parne žage in parketne tovarne v Treb» njem je bila na novo zgrajena in že pričela delati parna žaga na Prihovem v Sav. dolini. V režiji Zveze je obratovala tudi parna žaga v Glažuti nad Ribnico. Važnejše lesne zadruge kot so v Gornji Straži, v Dolenji vasi pri Ribnici, v Loškem potoku in v Starem trgu- pri Rakeku, so delale v ozki zvezi s tem oddelkom. Imel je stalno zaposlenih okrog 400 delavcev in je napravil 2782 vagonov prometa.
Mlekarski oddelek je bil v organizaciji in se je imel boriti s pgčetnimi težkočami; kljub temu je prevzel tekom leta nad 1,200.000 litrov mleka.
je organiziral celo vrsto zbiralnic in 3 lastne mle« karne, s 5 zadružnimi mlekarnami pa je napravil večletno pogodbo.
Milama na Viču se je razvila kljub neugod« nim prilikam v lepo industrijsko podjetje, ki lahko izdela letno 150 vagonov mila in 50 vago« nov sveč.
Triglav, d. d. v Šmarici, ki izdeluje živila, zlasti konserve, žitno kavo, testenine itd., je tudi lepo napredoval in pomeni važen korak v raz« voju zadružne produkcije.
Oblačilnica za Slovenijo je prevzela manu« fakturni oddelek Zveze in predstavlja pod odločil« nim vplivom Zveze eno največjih manufakturnih podjetij v državi.
Podružnici v Celju in Novem mestu sta delali povoljno, ona v Kranju pa se opustila. Zveza je bila v trgovski zvezi s 163 blagovnimi zadru« gami.
Iz navedenega pregleda je razviden lep naprc« dek v organizaciji blagovnega zadružništva. Skoro vse zadruge so se vrnile zopet k Gospodarski Zvezi, ki zastopa v svojem poslovanju zadružne koristi in ki s svojo obsežno trgovsko organizacijo v trgovskem svetu Jugoslavije pomeni zelo važen faktor. Velike važnosti za zadružništvo pa je dej« stvo, da Gospodarska zveza prehaja polagoma od čistega posredništva k lastni produkciji. Na ta na« čin bo v vedno večji meri tudi na polju produkcije pridobila zadružnim principom primeren vpliv. In še drugo dejstvo v razvoju Gospodarske zveze je pomenljiro, da so se organizirali oddelki in preha« jajo k lastni produkciji v vseh onih panogah, ki so važna za gospodarstvo slovenskega kmeta, tako n. pr. mesni oddelek, mlekarski oddelek, lesni odde« lek, vinski oddelek itd.
Glasom bilance znaša čisti dobiček Din. 31.111.— Tuji kapital, s katerim Zveza dela, znaša Din. 31, 756. 389.—, od tega je bilo koncem poslov« nega 1. 1922 v blagu Din. 10,971.291.—, v lastnih
podjetjih Din. 8,689.679.—, v nepremičninah Din. 2,039.293.—. Kosmati dobiček na blagu je znašal Din. 4,940.448.—. Iz računa izgube navajamo le pla« če in dnine Din. 1,695.689.—, obresti Din. 1,385.290.—, davki in doklade Din. 442.151.—, za« varovalnine Din. 142.763.— itd.
Opomba. Enako, kot se razvija Gospodarska Zveza v Ljubljani, se razvija blagovno zadružniš« tvo v drugih državah, enako se bo moralo razvijati tudi naše, ako hočemo, da bomo v resnici gospo« darji črez naše pridelke in da si bomo najcenejše nabavili svoje potrebščine. Po deželi združiti vso produkcijo, vino, les, mleko, maslo in sir, seno in krompir, sadje itd. v zadrugah, ki se pa morajo združiti v močne Zveze strokovnh zadrug, nad vsemi pa naj bo močna Gospodarska Centrala. Taka mora biti pot, po kateri naj se razvija naše zadružništvo.
NALOGA GOSPODARSKIH ZADRUG je predvsem skrb za odprodajo kmetijskih proizvodov, pa naj si bo vino, mleko, mlečni izdelki, živina, sadje itd. Kjer kmetijske zadruge ne delajo tako, ne izvršujejo svoje naloge.
DOLŽNOSTI ZADRUŽNIH POSLOVODIJ: vljudno obnašanje napram članom, pravilno tehtanje, pazljivo računanje, razjasnenje članom, po čemur povprašujejo, držati se poslovnega reda, ceniti nasvete, uvaževati popravke, sporočati po-mankljivosti z ene in druge strani, o cenah in blagu itd.
Na ta način boste dokazali, da ste res na mestu, tako boste koristili sebi, članom in celotnemu zadružništvu.
Razne odredbe.
Kmetijski kredit. Glasom kr. dekreta z dne 22. avgjusta 1. 1922 sklenjen pa je bil z dne 8. febr. 1923 št. 417 je z dnem 30. 9. aprila 1922 pod št. 932. maja t. 1. — 30 dni po objavi v »Gazzetta Kmetijski kredit je posojilo, ki gre Iz Ufficiale« — raztegnjen tudi na Nove po- državne blagajne in ga izdajajo od drža-karjine zakon o kmetijskem kreditu, ki je ve zato pooblaščeni denarni zavodi. Za bil obljavljen v »Gazzetta Uficiale« št. 197 naše pokrajine so v ta namen pooblaščeni
\
zavodi: »Istituto federale di Credito per risorgimento delie Venezie« in »Istituto nazionale di Credito per la cooperazione«.
V	zvezi z omenjenimi zavodi morejo dobiti dovoljenje in financiranje za izdajanje kmetijskega kredita tudi zastavljalnice (Monti di pieta), banke, posojilnice in njih Zveze, kmetijska društva in zadruge.
Posojila so:
1. poslovna, ki se dovoljujejo posameznikom v svrho:
1. obdelovanja (nakup gnojil, semen itd.);
2. nakupa živine, kmetijskega orodja
itd.;
3. plačanja najemnine od zemlje In plačanja zavarovalnin.
Posojila pod 1 in 3 so navadno enoletna, v slučaju slabe letine dvoletna, ona pod 2 največ petletna.
Gospodarske organizacije morejo dobiti posojilo predvsem v svrho predujmov na pridelke članov, ki jih organizacija skupno proda (sirarne za sir, Vinarske zadruge za vino itd.). Ta posojila so načeloma enoletna.
II. Posojila se dovoljujejo tudi v svr-ho izboljšanja zemlje in sicer za
1. ureditev novih nasadov (vinogradi, sadovnjaki itd.);
2. premenitev kultur (gozd v njive 5» itd.).
3. preureditev poslopij in zemljišč.
III. Dajajo se tudi zemljeknjižna posojila, ki so večletna.
Dajajo se predvsem v svrho
1. nakupa zemlje za melioracije (ob vodah itd.) in v svrho razdelitve zemlje med majhne posestnike;
2. graditve in poprave kmetskih hiš za stanovanje posestnika in drugih gospodarskih poslopij;
3.	trajnega zboljšanja zemlje (pogozdovanje, ureditev naprav za namakanje itd.).
Jamstvo za taka posojila tvori vknjižba v zemljiško' knjigo. Posojilo ne sme presegati 80% vrednosti zemljišča o-ziroma poslopja. Vknjižba mora biti prvostopna (prej ne sme biti nihče vknjižen).
Posojila pod I in II se dajajo načeloma le na menico in kot zalog za isto služijo pridelki na polju in gospodarskih poslopjih, ki morejo biti vezane na poseben privileg, listino, glasom katere jih ne sme posestnik prodati brez vednosti zavoda, ki je dal posojilo. Taka listina se vloži pri nas pri zemljeknjižnem uradu. Kdor ne bi vrnil pravočasno posojila oziroma hotel iz-begniti svojim obveznostim, bo kaznovan.
Vsi opravki glede kmetijskega kredita uživajo posebne ugodnosti glede pristojbin.
Obresti posojil so navadno 5%, zem-ljeknjižnih posojil pa 4%.
Da ne bi bilo danes tako opasno delati dolgov, bi mogla ustanova kmetijskega kredita zelo mnogo koristiti.
Zemljiška dohodnina
S kr. odlokom z dne 25. marca 1923 št. 686, objavljenem v »Gazzetta Ufficiale« z dne 10. aprila 1923 št. 84 je bil raztegnjen na nove pokrajine zakon o zemljiško-uohodninskem davku, ki je bil v Italiji i upeljan z letošnjim letom in se bo letos tudi že iztirjeval, dočim ga bodo naše pokrajine plačevale od 1. januarja 1924 naprej. Ker je bil celotni zakon v naših listih 2e raztolmačen posebno pa v št. 34, 35 in 37 »Goriške Straže«, opustimo na tem mestu podrobno razlago in se omejimo na par pripomb.
(iohodek od zemlje za visi od štirih različnih vrednot, ki so oziroma jih mi vtelesimo v zemljo in tako moremo dohodek od zemlje razdeliti na štiri dele in sicer na dohodek
1. od vrednosti zemlje v svojem prvotnem stanju (zemlja, kot jo je Bog ustvari!);
2. od uporabljenega kapitala v svrho izboljšanja zemlje (čiščenje, ograditev proti vodi in drugim nevarnostim, pre-meirioe kulturnega stanja *— gozd v njivo ali vinograd ali narobe — itd.;
3. od uporabljenega kapitala v svrho obdelanja zemlje (gnojila, semena, obresti od pluga itd.);
4. od izvršenega oziroma vloženega dela.
Posestnik zemljišča zahteva za dohodek, označen pod 1. in 2. gotovo najemnino, država pa zahteva zemljiški davek. Od dohodka, označenega pod 3. in 4., ki za-visi od skrbnosti in truda onega, ki zemljo obdeluje zahteva država zemljiško-do-hodninski davek (reddito agrario).
Ker se odmerja različno visok davek
Gospodarski drobiž.
KAKO SE PIJE MLEKO?	in počasi (z oddihom). Če prihaja mleko v
Smešno vprašanje, si bo mislil ta ali majhnih množinah in v presledkih v želo-oni. In vendar lahko stavimo, da ga ne dec, pride tamkaj kmalu v dotiko z enimi znata odgovoriti od sto njih niti dva. Naši želodčnimi soki, ki ga usirijo v majhno ljudje primejo navadno posodo v kateri je kepice, ki jih prebavni želodčni soki lahko mleko, in v par minutah ali še prej ni nič prebavijo. Razun tega pa prihaja tudi mle-več v nji. Tako se ne pije mleka. Tudi te- ko, ki ga počasi pijemo, z zrakom bolj v letu ne smemo dovoliti, da ga na ta način dotiko, kar tudi pospešuje, da se požito popije. Človek in tele, ki tako delata, sl mleko mnogo lažje prebavi. Najlažje prekmalu pokvarita želodec. Če pride namreč bavno je zato ono mleko, ki ga tele pose-preveč mleka naenkrat vanj, se to sesiri v sa. Vsled tega bodimo pri napajanju telet velike kepe, ki se ne morejo zlahka preba- z mlekom previdni. Če nočemo pustiti tele viti. Mleko je torej piti v majhnih požirkih sesati pod kravo, nabavimo si v ta namen
od zemljišč, ki leže na ravnini, na brdu ali na gori naj se pri napovedi ne pozabi povedati, kje zemljišče leži. Vinogradi so na ravnini, ako ne leže višje od 200 m, na brdu, ako leže v višini od 201—500 m, na gori, ako leže nad 500 m visoko. Za travnike in njive so dotične številke 250, 251—700 in nad 700 m. Čim višje leži zemljišče, tem nižji davek plača. Pri travnikih se mora tudi navesti, ali so isti vključeni v kolobarjenju — da se redno vsako-toliko let preorjejo — ali so stalni.
Za računanje oziroma ugotovitev čistega zemljiškega dohodka od različnih vrst zemlje in kultur ter tudi živine so od oblasti sestavljene posebne tabele, ki jih more dobiti vsak kmetovalec od oblasti, samo naj po tem vpraša.
Gasilna društva na Goriškem-Gradiš-
čanskem imajo glasom kr. odloka z dne 21. dec. 1922 št. 1849, objavljenem v »Gazzeta Ufficiale« od 13. febr. 1923. št. 36 pravico zahtevati od vseh zavarovalnic proti ognju 10% premij (zavarovalnin) kot prispevek za vzdrževanje ognjegascev.
izdelan napajalnik. Marsikdo je že pohva-ril tele, ker mu je dajal mleko v škaf, iz katerega je prenaglo pilo.
Rezanica ali dolga krma. Ako imamo mnogo krme, tedaj podajamo dolgo kr= mo, rezanico pa v slučaju pomanjkanja krme in tedaj, ko prehajamo od suhega krmljenja k zelenemu in narobe. Pred« nost dolge krme je, da ista povzročuje pri živali boljšo prebavo, ker mora žival dolgo krmo pregrizti in jo vsled tega do* bro prekvasi s slino in dobro prežveči. Slaba stran dolge krme je, da žival krmo prebira in izbere predvsem najokusnejše bilke. Prednost rezanice je, da pri krmi prihranimo, ker žival požre vse, slaba stran rezanice pa je, da jo žival navadno zelo slabo prežveči in prebavi, ker se res zanica v goltancu ne vstavlja, temveč pri« de takoj v želodec.
Močno krmo, otrobi, pogače itd. po* dajamo živali redno pred grobo krmo. Ako imamo navado podajati močno kr* mo po grobi krmi, tedaj bo žival grobo krmo zametavala in čakala na močno krmo.
Luna in razna dela v poljedelstvu sta po mnenju naših kmetovalcev v ozki zve* zi in pravijo, da se mora to in ono delo iz* vršiti ravno v tem in tem času. To mne« nje ima na sebi toliko pravega jedra, da ne smemo sejati koruze in saditi krom« pirja v jeseni, temveč okoli Velike noči, drugače pa nimajo različni krajci lune na uspeh v poljedelstvu prav nobenega po* mena, in velja v tem oziru še vedno nauk Francoskega vrtnarja La Quintina, ki je živci pred 200 leti in je po 30 letnih izkušs n j ah v svojem vrtu rekel: Sejte in sadite semena in rastline v kateremkoli četrtu lune, imeli bodete enak uspeh, samo da je Vaša zemlja dobra, skrbno pripravljena, da so semena in sadike brez pomanjkljiv
vosti in da je pravi letni čas oziroma prava sezija. Vsak pridelek zavisi od to* plote, vlage, zemlje in dela in ne od lune.
Rustja.
Trtna uš razsaja hudo v različnih krajih Italije in uničuje še ostale stare na= sade (ne amerikanske). Pri nas bi morali vinorejci to upoštevati in ne zasaditi niti ene trte brez amerikanske podlage.
S pšenico je letos obdelanih v Italiji 25.000 ha več, kot lani. Skupno je obde? lanih s pšenico po poročilu Ministerstva poljedelstva 4674500 ha.
Stariši, ne dovolite otrokomv <*a bi stikali po gnezdih, posebno ne po onih, ki se nahajajo v bližini hiš in sadovnjakov.
Davek na vino bo kot izgleda spremenjen v toliko, da ga bo plačal konsu-ment in ne producent. Po vesteh italj. listov že študirajo v ministerstvu financ tozadevni načrt.
Svetovni mlekarski kongres se bo vršil v letošnji jeseni in sicer v dneh od 2. do
5.	oktobra v Washingtonu. Po končanem svetovnem kongresu se bo vršil ainerikan-ski kongres, nakar bodo posetitelji obiskali različne moderne mlekarske naprave. Iz Italije bo okoli 50 udeležencev. Kedaj bo mogoče našemu mlekarskemu zadružništvu odposlati enega zastopnika na tak kongres?
Slinavka in parkljevka se zelo širi po nekaterih pokrajinah Italije, posebno v bližini Parme in Verone, kjer so prepovedani vsi semnji. Ker je mogoče, da se ta bolezen zanese tiudi k nam, naj naši živinorejci skrbno pazijo na čistost.
Muh se bo zelo mnogo zaredilo, ako ne boste pazili na čistost v kuhinji in hlevu, dvorišču in povsod.
Sviloprejke v Italiji so dale leta 1922. 30 miljonov kg bub, leta 1921. 30.9 miljo-nov kg, v petletju 1916.—1920. pa povprečno 29 miljonov kg.
TISKOVINE. V ZALOŽBI GORIŠKE Prejeiftne knjige mleka . . . »					» 30.—
ZADRUŽNE ZVEZE:				Knjige za tekoči račun ...»	» 15.—
				Knjige pristopnic, 400 listov . »	» 30.—
Blagajniški dnevniki 100 listof po L 35.—				Knjige pristopnic, 200 listov . »	» 20.—
Blagajniški dnevniki 200 listov	»	»	50.—	Knjige pristopnic, 100 listov . »	» 15.—
Blagajniški dnevniki z razdels				Hranilne knjižice, izvod .' . »	» 2.—
nikom za izdatke 200 listkov	»	»	70,—	Posojilne knjižice, izvod . . »	» 2,—
Blagajniški dnevniki z razdel*				Denarce knjiga a 200 listov . »	» 22,—
nikom za prejemke 200 list*				Zadolžnice a) na poroštvo . . »	» 0.50
kov		»	»	70,-	Zadolžnice b) na vknjižbo . . »	» 0.50
razdelniki zadrug		»	»	50.—	iSpiski hranilnih vlog ...»	» 0.40
Posojilne knjige a 400 strani .	»	»	90.—	Izpiski deležev	»	» 0.50
Posojilne knjige a 300 strani .		»	80,—	Izpiski posojil	»	» 0.40
Posojilne knjige a 200 strani .	\ »	»	70,—	Računski zaključki za den. z. »	» 0.30
Hranilne knjige a 200 strani. .	»	»	70,—	Računski zaključki za blag. z. »	» 0.30
Imeniki zadružnikov . . . .	»	»	20.—	Potrdila za dvignjene hr. vloge »	» 0.08
Deležne knjige		»	»	30.—	Opomini za obresti in glavnice »>	» 0.10
Salda konti		»	»	30,—	Obrestne tablice	»	» 1,—
Nakupno * prodajne knjige". .	»	»	40,—	Izkazi za neposredne pristoj*	
Blagovni skontri		»	»	30.—	bine	»>	» 0.30
I Katoliško Tiskovno Društvo
^vpisana zadruga z omejenim jamstvom
v Gorici
priporoča vsem zadrugam in zadrugarjem svojo - —
KNJIGARNO V GORICI
Via CarducU 2 <v Montovi ItlSi)
PRODAJA, na drobno in na debelo pisarniške In šolske potrebščine, tiskovine za ob. - - činske in druge urade - -
Zveza goriških delavnih fn proizvajalnih zadrug
Reg. zad. z om. zav.
GORICA, Via Mazzini (Municipio) 41. nad. VČLANJENIH ZADRUG 45.
Prevzema vsa obnovitvena kakor tudi druga v stavbno in proizvajalno stroko spadajoča dela, kijih izvriuje sama ali potom pridruženih stavbenih zadrug. •• Vojnooškodovanri izročite obnovitvena dela le naSim stavbenim
zadrugam.
Čevljarska zadruga v MIRNU pri Gorici
izdeluje vsakourstno obuvalo
poznano pod imenom
ADRIA čevlji
Edino domače zadružno podjetje te stroke, ki si je pridobilo vsestransko priznanje. Izdeluje čevlje, ki v ličnosti in trpežnosti prekašajo vse druge te-vrstne izdelke.
LASTNE PRODAJALNE: v Gorici, Corso Verdi 32, v Trstu, ulica Rettori 1,« v Celju, Narodni dom. - Razpošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu na debelo hi na drobno.
Izdaja .Zadružna zveza" v Gorici. — Tisk »Narodne tiskarne“ v Gorici.