I 'W I
___fiSifc; w - ' ' - r -
\ ^m	___ _
a Amerika
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI,
AMERIKA
Excellent advertising medium. /
wf
m
;, f -.-• i it
CLEVELAND, OHIO, TOREK, 10. JUNIJA 1913.
VOL.
Mestne novice.
Sokolska slavnost in telovadba v Luna Party v nedeljo se je zvrfiila pri številni udeležbi Slovanov.
FINA TELOVADBA.
—Okoli 3000 Slovanov v Clevelandu se je obralo v nedeljo v Luna parku, kjer so priredila razna slovanska so-kois-ka društva javno telovadbo. Nad 500 Sokolov telovadcev je telovadilo, moški, dečki jn deklice. Prišli so češki, slovaški, srbski, slpvenski in hrvatski Sokoli. Prvi so začeli telovaditi dečki pod vodstvom Joftm Stibra, ki je imel pod seboj 135 dečkov, v starosti od 8 do 14 let. Potem je telovadilo 150 deklic, starih od osem do 14 let pod vodstvom Emila Slapaka- Njih telovadba in vež-be so občinstvu ugajale. Pozneje je telovadilo še 64 odraslih deklic. Konečno so prišli na vrsto pravi Sokoli. Kina, miši-čava in zdrava telesa, ki niso drhtela kljub precejšnjemu mrazu, ki je vladal v nedeljo. Proizvajali so najbolj fine in težavne vaje z isto gibčnostjo in točnostjo, kot znajo le slovanski Sokoli. Med Slovenci in sploh tudi med telovadci drugih narodnostij se je najbolj odlikoval načelnik Slovenskega Sokola Pristov.
Gostje so prišli iz vseh krajev. Celo iz Loraina smo opazili Frank Justina, starejšino lorainskih Slovencev Alojzija Viranta in Josip Sveteta. Slo-"vensTcr Lorain se je posebno odlikoval, kajti pripeljali so s seboj svojo slovensko godbo-V Luna parku samem pa isti dan skoro nisi videl druzega kot Slovane, največ je bilo Čehov in Slovencev.
—.V četrtek zvečer je obdarila prijazna štorklja družino John Pierča z nenavadno močno in zdravo 'hčerko.
—V nedeljo sta se vršili dve baseball igri. Prvo je dobilo društvo Edinost proti "tir- Z. M. B. 7. razmerjem 9^5- V tej igri je prvič nastopil Brown, ki je izvrstno metal žogo. Druga igra je bila med dr. St. Louis in Edinost brez pravega napredka v devetih započetkih
Wood oproščen.
Znani milijonar, ki je bil obdol-žen, d* je bil v zaroti proti delavcem, je od porotnikov oproščen.
Blazni Bdlkanci,
PODKUPLJIVOST?
Boston, 8. junija. Tu se je
Bulgari na vsak način zahte vajo, da morajo začeti z vojsko napram Srbom, ' svojim zaveznikom.
ITALIJANI IN TURKI.
(Dunaj, 8. junija. Sem je do-
. —«-r-----------tioston, is. junija. 111 s>c jc uj-unaj, o, junija, ocm je uu-
Konečno razmerje je bilo 7:7. končala najbolj zanimiva ob- spelo poročilo, da se Bolgari 2e zadnjič smo omenili, "»J ravnava, kar so jih imele tukaj- ' pripravljajo na resno vojsko, ljudstvo nikar ne razgraja pn'-ne sodnij€ tekoin enega sto-'in da baje nobenega upanja ni igri, ker s tem mnogo skodfije-;	Toic„ je bil vVilliam A.! več, da bi se ustavilo krvipre-
jo igralcem in igri. Žalostno i Wood predsedn*k $60.000.000 litje med Bulgari "in Srbi. Obe pa je tudi. da ima Slovenian! voinenega trusta, da je bil v vladi se nikakor n? morete zje-
T-Tnmc Teatru«* rnzfrrainra vM	. .	• « i____________________• • ... i t *
Williams gre.
Znani tiran na naselniškem otoku, korrrsar Williams, mora odložiti svoje mesto do konca junija.
—Clevelandški socijalisti so imeli v nedeljo veliko zborovanje glede novega mestnega čarterja, 88 delegatov se je zbralo. Z večino 52 glasov proti 56 so po jako burni seji sklenili, da naj socijalisti podptoajo novi mestni carter, za kater%a se vrše mestne volitve 1. Julija. Daisiravno so socijalisti jeseni nasprotovali posebni komisiji, - ki naj izdela čarter, so sedaj vendar večinoma prišli do zaključka, da je novi čarter vseeno nekaj vreden in ne samo to, pač pa celo važnega pomena za razvoj Clevelanda Sicer je nastop socijalistov začudil vse, ker se je prvotno pričakovalo, da bodejo naspro tovali čarterju. Je sicer nekaj točk, katere tudi socijalisti ne odobravajo, in to je n. pr. velika moč župana v novi mestni vladi in neodvisne ali ne-stranske volitve, to je, da stranke ne bodejo postavljale kandidatov za mestne urade, pač pa se izbere neodvisne ljudi. Toda mirnejši element v stranki je kazal, na inicijati* vo, s katere se lahko vsaka napaka pri mestni vladi odstrani, če volivci tako zahtevajo. Proti čarterju sta najbolj govorila Tom Cilfford in T- M.
Steinman, za čarter sta pa bila Max Hayes in Murray Yutz Steinman se je izjavil: Mi vemo, da po novem čarterju zgubi vsak socijalist v Clevelandu pravico, da voli soci-jalistične kandidate. Torej nam ni treba odobriti čarterja. ker tako hoče ravno major Baker in njegova ganga. Konečno je pa prevladalo mnenje, da čarter bo sprejet, če se socijalisti zoperstavljajo ali ne. tako je rekel Morgan, tajnik soc. stranke.
—Poročno dovoljenje so dobili Anton Planinšek in Rosa Lorec. Anton Bajec in Amalija
Albert Semič in J .. .
Home League razgrajača za razsodnika, namreč nekega Irca!! Ta dela splošno nezadovoljnost. Sramotno je tudi za Slovence glede grdih govorov kakor so se vršili v nedeljo, vse radi irskega pobalina- Ra-ditega se vrši v sredo, 11. junija seja, pri kateri morajo biti navzoči vsi igralci. Seja se vrši v Knausovi dvorani.
—V četrtek zvečer se je pripeljal v Cleveland Mr. Frank Mlladič iz Chicage. Namerava odpotovati proti vzhodu.
—Čas, da plačate- plin, je do srede do 10. ure zjutraj.
—Sodnik Vickery je v so-,boto odločil, da mora stara gostilna "Bank Cafe", lastnina A Sandersona. na Public Square, zapreti svoja vrata. Sander-sa so baptisti dvakrat dobili, ko je točil v nedeljo, in sedaj bo ta svoj "greh" plačal s zgubo trgovine.
—Prihodnjo nedeljo se začnejo v raznih parkih mestni koncerti.
—Mlrs. Ida Menze, je žena lastnika National gledališča, na vogalu 55. ceste in Linwood ave. je v petek ponoči sanjala, da je dobil njen mož Iju-bavno pismo od neke deklice. Drugega jutra je iz firbca pogledala v žep moževe suknje, in glej zlodja, v žepu je bilo v resnici ljubavno pismo. Takoj se je oiblekla in letela naravnost na sodnijo, da se pusti ločiti od svojega "groznega" moža.
-r-tKancelar katoliške škofije v Clevelandu, Rev. T. C. O'Reily se je izjavil, da bo letos škofija zidala in skončala za $800.000 šol, bolnišnic; cerkev in i\upnišč. Najbolj draga stavba bo zboljšanje St- Johns bolnišnice, ki bo zahtevalo $200.000. Cerkev sv. Neže na Euclid ave. in 81. cesti bo veljala $150.000. Sola sv. Vida, slovenska šola, bo veljala $70.000. Mnogo tega denarja je bilo nabranega s prostovoljnimi darovi-
-—Mestni odvetnik je vložil tožbo proti Pennsylvania in Newburg South Shore želez-nicam, ker nečejo odpraviti križišč na Union	»» 82,
cesti. Mesto ima pravico železnice prisiliti, tla odpravijo nevarna križišča.
—Iz državne norišnice je ušel v soboto nevaren ujetnik John Phillips, ki -je pred dvema letoma ' ustrelil pri belem dnevu nekega zlatarja v Colonial Arcade. Tedaj je bii obsojen na smrt, ker so pa dvomili nad njegovo pametjo, so ga pomilostili na dosmrtno ječo in prepeljali v norišnico Dasi ga je policija pol ure po begu začela iskati, nimajo nobenega sledu za njim. 4
. ~V zalogi imamo krasno knjigo "Amerika in Amerikan ci''. Opisujejo.se v njej vse ameriške slovenske naselbine, zemljepisje in zgodovina Amerike. Nad 800 krasnih slik jc v knjigi. Prodajamo po zniža-
zaroti, ko se je delavcem podtaknil dinamit, da bi potem delavce lahko obsodili. Predsednik volnenega trfista in milijonar Wood je bil od porotnikov oproščen zarote, potem ko so se porotniki posvetovali skoro 14 ur neprenehoma.
(Porotniki se niso mogli zje-diniti glede krivde Fred Atte-auxa, k ije bil obdolžen istega zločina kot Wood. Obsojen in krivim spoznan pa je milijbnai Denis Collins.
Takoj, ko^e bila obsodba izrečena, da je Wood prost, se je začela razširjati novica, da je bil en porotnik, z imenom Norris Shuman podkupljen, da bi glasoval za Woodovo opro-ščenje. Zagovornik VVgcda jt takoj naznanil sodniji, kakšna govorica se razširja, in zahteval je, da se takoj začne obravnava proti dotičnemu porotniku, da se izkaže, če je v resnici bil podkupljen ali ne.
Državni pravnik Pelle^ier se je izjavil, da bo začel preiskavo prpti dotičnemu porotniku in sicer se bo obravnava vr-
1
šila javno. Sodnik Crosby je določil sredo za pričetek obravnave.
Porotniki so se posvetovali celo noč, če je milijonar Wood kri'v zarote proti delavcem ali ne- Enajst jih je vedno glasova lo za nedolžnost, eden pa za krivdo, in ta je bil že omenjeni Morris Shuman. Konečno je pa tudi Shuman glasoval za oproščenje, tako da jc bil Wood enoglasno oproščen. Porotniku Shumanu se je baje \ petek zvečer približal neki tujec, ki mu je začel govoriti o dobremu delu, katerega lahko dobi, če. voli prav pii porotniš-ki seji. Shuman je baje odgo voril, da 11111 ni mar za delo, ker ima sani stalno delo, pač pa bi baje rad imel $1000. Tujec mu je odgovoril, cla toliko ne more dati, konečno sta se ptt pobotala za $300. katere je baje Shuman tudi dobil.
Zgodovina obravnave je /.nana. Ko se je vršil velikanski tekstilni štrajk v Lawrence, je nekaj podkupljenih ljiidij ku pilo dinamit, katerega so nesli v delavske hiše. da bi tako razširili novico, da 50 hoteli štraj" (karji dSnamitirati tovarne in javna poslopja. Stvar je pri šla nadan, in prijeli so nekega Breena. člana šolskega sveta, ki je dinamit podtaknil delavcem. Ta je bil že kaznovan, in ker je sumnja padla tudi na predsednika volnenega trusta. da je ibil sam deležen zarote, se je moral zagovarjati, toda sedaj je r^proščen
v
Grožnje Wilsonu.
Youngstownu so prijeli
Ubiti in ranjeni.
Blizu Mt. Carmel' je nastala premogarska eksplozija, ki je zopet zahtevala mnogo delavskih žrt^ev.
Mater umoril,
Dvajsetletni farmer Flemnig je priznal, da je ubil svojo mater in brata ter ju pokopal na dvorišči!
diniti glede bodočih mej, in bo treba z cro'zjem odločiti, kdo ima "prav". Srbi ne puste nobenega Bulgara: preko meje, ob mejnih krajih so izdane take nared.be kot v obsednem stanju, hiše se morajo zapifatt ob devetih zvečer, in na političnem obnebju S« kaže zopet krvava vojska, ki pa ta pot ne bo vojska križa zoper polmesec. s katero vojsko je imel ves svet simpatije, pač pa bo to vojska med brati, za nespa-piet in neslogo slovansko. Tako bo sledil slavnim zmagam Slovanov nad Mlojngoli sramo* ten konec.
Rim, 8- junija. Italija bcx mela velike sitnosti z Arabci v Afriki. Izdala je delno mobilizacijsko povelje, in kakor itro je nekaj vojakov pripravljenih se takoj vkrcajo in odpeljejo v Afriko. Veliki šerif Arabcev, Ahmet Šerif Ali Bej. ki stoji na čelur 24.000 najbolj fanatičnih Arab<fcy; je razglasil napram krjjitijanoni sveto, vbjsko. Arabci jso,, požgali in uničili ze Iri Tčfffnjafr&e vasi, potolkli vse moške, ženske pa odpeljali v suženjstvo.« Iz Francije ibaje vozijo orožje Arabcem, in Italija je odposla-a štiri križarke na obrežje pred Tripolisom. da prepreči nadaljno tihotapstvo z orožjem. Grof Turinski je imenova11 vrhovnim poveljnikom italijanske vojske. Italija qamerava poslati v Tripolis najmanj 100 tisoč mož, da naredi konec večnim bojem.
Rim, 8. junija- V&i poslanci, katerim se je očitalo, da so naredili nekaj nad osem milijonov dolarjeV grafta pri gradnji rimske justične palače, so bili pri zadnjih volitvah zopet izvoljeni v državni zbor kot poslanci.
Dunaj. H. junija. Cesar je sprejel v avdljenco grofa Tis-za, kateremu je poverit nalogo, da sestavi ogersko in'««stcrsvo' ker se je Luk ase, prejšnji mi-ni^terski predsednik odpovedal. Tisza je starokopitnež in mož. katerega najbolj sovražijo vladi nasprotne stranke. Prerokuje se nova doba bojev v ogrskem parlamentu.
Tokio. 8. junija. T11 se je vršilo danes več zborovanj, tekom katerih so vsi govorniki povdurjali. da mora Japonska tak'i>j začeti z vojsko napram Zjedinjenim državam-
Rim, 8. junija. Laška zbornica admiralov je sklenila, da zgradi Italija v najkrajšem času štiri super-drednote, največje vojne ladije, kar jih je do-sedaj v Evropi. Vsaka bo ime* la 30.000 ton in deset 14 palč-nih topov. Italija ima baje pogojeno z Avstrijo in Nemčijo, da mora braniti Sredozemsko morje, v slučaju, da se začne
NJEGOV NASLEDNIK*
New York, 8. junija. William Williams, znanni "car" nasel-niškega otoka Ellis Islanda, in znani največji nasprotnik naseljencev v Zjedinjenih državah mora zapustiti koncem tega meseca svoje mesto in se podati v privatno življenje. Williams se je sam izjavil, da je prosil predsednika Wilsona, da mu dovoli oditi že 1. junija, toda Wilson mu je svetoval, naj ostane še do 30. junija. ko se sklene fiskalno leto.
Koncem tega meseca torej zapusti Williams svoje mesto, kjer je kraljeval celih sedem let. tPrvič je postal komisar leta 1905, ko ga je imenoval Roosevelt, drugič ga je pa imenoval Taft.
Kakor smo že večkrat poročali, je bil Williams sicer iz-boren uradnik, pošten skozi-inskozi, bogatin, proti naseljencem je pa bil strog in neizprosen. poln fanatičnega fa nafizma in presodkov proti naseljencem. Posebno je sovražil naseljence iz južne Evrope, medvsemi pa Italijane in Slovane, zatorej ne bo nihče za njim žaloval, pač pa smo celo veseli, da odide s tako važne* ga mesta človek, ki je imel večkrat kamen mesto srca-
Kdo bo Williamsooov na* mestnik se še ne ve, vendar namerava predsednik Wilson še ta teden imenovati moža

Waukegan, 111.
Naznanja se. da se vrši ve selica dr. Vitezev sv. Jurja v soboto. 14- junija. Sklenjeno je bilo pri zadnji seji, da se vsi člani zberejo ob pol sedmi uri zvečer v dvorani, nakar z godbo odkorakajo v dvorano. Pro-šeni so vsi, da se udeleže v obilnem številu.
IZ DELAVSKIH KROGOV.
Pottesville, Pa.. 7. junija. V premogovnikih Scott Colliery Co. je začelo malo po poldnevu goreti, potem ko je prej (metala eksplozija, pri kateri se je ubilo ali ponesrečilo do trideset premogarjev. Ob času te brzojavke, je bilo 13 premogarjev še vedno več sto čevljev globoko pod zemlja zakopanih. Takoj po eksploziji se je rešilno moštvo podalo v rudnik in prineslo samo dvoje trupel na dan. V teku dveh ur so potem dobili še petnajst premogarjev, ki so bili še živi. t. da hudo razmesarjeni-
Shamokin, Pa.. 7. junija. V Susquehana rudniku je nastala razstrelba, pri kateri sta dva fpiremOgarja zgubila življenje in štirinajst jih jc bilo ranje nih.
Sioux City, la., 8. junija Štrajk i$oo delavcev v tukaj snih mesarijah je bil včeraj poravnan, ko se je delavcem do volila povečana plača. Schenectady, N. V., 8- junija Pri tukajšnji General Electric Co. kjer je zaposljenih 10.000 delavcev, grozi £trajk. American Federation of Labor se se daj poganja z lastniki podjetja če do pondeljka ne bo ugodne ga odgovora, tedaj zaštrajkajo vsi delavci. American Kedera tion zahteva osenuirno delo 41 vse delavce.
Zurich, Švica. V Wallenstat blizu St. Gal len je nastala tako huda razstrelba v tovarni za cement, da je tovarna zletela v zrak. Trije delavci so bili ta kaj mrtvi, in kakih ^o jih je dobilo resne poškodbe-
1	liliji JC, \ MHKIJII, u«t nt	"V
nekega Italijana, ki je pisal	vojska z Angleži in Francozi,
predsedniku Wilsotifi naj mu	Mo b0(|ej0 lberaški Italijani
pošlje $5000. Italijan je misllI»	plačali 90 milijonov dolarjev za da bo denar v resnici dobil. latljje nih-e ne pove Mesto tega bo pa nekaj časa v ječi sedel.
1000 na štrajku.
tPittsburg, Pa. Prepir met delavci unije "United Mine Workers" in med delavci unije "Industrial Workers of the World" je bil vzrok, da je danes 1000 premogarjev zaštraj-kalo. Prvo imenovana unija ne pripusti premogarjem, da bi pristopili k I. W. W.
Štirje zadušeni.
Chicago, i. junija. Štirje možje so bili zadušeni od plina v Chicago Heights. Trije moški so namreč hoteli rešiti prvega, ki se je zadušil, pa so vsi trije pri tem našli smrt.
Več vojakov.
Novi tajnik za vojsko^(tarri-son hoče' državne milice popolnoma vojaško izuriti, da bi se te milice lahko v vsakem slučaju porabile. Vlada Zjedinjenih držav plačuje milico ii> ne posamezne države.
Charleston, 8. junija. Pred sednik John P. W hite in osem drugih uradnikov uniie ^ni-* ted Mine Workers" je bilo tu kaj obdolženih, da so krši Shermaiiovo anti-trustno po stavo. Baje so se ti delavsk uradniki zarotili s posestnik premogovnikov v iPennsylva niji in Ohio, da se plače pre mogarjev v West Virginiji zvi šajo. da lastniki premogovni kov v West Virginiji ne bi m gli konkurirati z lastnik premogovnikov v iztočnih dr \ avah.
Čuvaj odstopi.
Kardinal znorel.	^ „	. .. fl
I Budimpešta, i. junija. Hr
Iz Milana se poroča, da jfc vatski kraljevi komisar Čuvaj, znorel kardinal Vives v Tuto. ki je ihrvatsko ljudstvo neusmi-
% mijigit x j v/uujuaiv/ jj-vt	'J,,v v '	J	J	w «
ni ceni in sicer vezano knjigo Kardinal je poznan iz svojega Ijeno drl. Je uložit prošnjo, da za samo $3.00, dočim je prej (boja proti modernizmu. V blaz- ga odstavijo <id komisarijata. veljala $3.60. Rojakom jo pri- nosti vedno govori, da je pa- Baje ni nikjer več varen svo-
pež in da bo uničil liberalce. jega življenja.
. .,-i jgyy
1
PRIZNANJE.
I ronton. O 8. junija. Dvajsetletni farmer Berkley Fleming je danes tukaj priznal, a je umoril svojo mater, Mrs. vmo Fleming in svojega brata Culbertsona, starega štiriin-vajset let. Umor se je zgodil 14. julija 1910. Po tem priznanju so peljali eminga v avtomobilu na njegov dom. Tu je pokazal nečloveški sin* kje je pokopal mater. Dobili so jo osemnajst palcev globoko v zemlji, erito z gnojem. Zadnji del nj ne glave je bil ves pretrgan puškine kroglje.	v':'
Potem je pa Fleming pe*l Ijal policijo na bližnjo polje* 1 kjer raste tobak in je pokazal, kje je pokopal brata. Nekaj čevljev pod zemljo so našli okostje, in vsa znamenja go i kazala, da je bila glava razbitij jredno je bilo truplo pokopano. Fleming je povedal, da je tudi svojega brata ustrelil*
Kakor rečeno, je umoril brata že skoro pred tremi te$§|| dočim je ustrelil mater šele petek. Mladi Fleming se • najbrž bal, da bo mati izdal \do je brata ustrelil, in r tega je sklenil, se znebiti matere. Miss Stewart, ki sestra Flemingove matere prva začela sledujo pjgt Tudi mladi Fleming je zg in z njim zajedno $200 d ja, last starega očeta. Z so iskati Fleminga. kater so takoj zaprli in začeli i Sevati po materi. Sprva je dič tajil, potem je pa vse znal. Fleming je povedal ciji. da se je prepiral s sV# bratom, in ga je tekom pre ra ustrelil. Potem je pa terj pokazal neko pismo, kai tero je pisal baje tistrel Culbertson. in v katerem vi, da se je naveličal doma te gre p:> svetu. S teni je h<MS mladi Fleming prikriti umor*. Toda polagoma se mu je začelo zdeti, da mati ve za pravi vzrok in krivdo. Sklenil je ter umoriti, in le čakal je pMi* ve prilike, da bi bila sama 111a -lu to se je zgodilo v petek,' Berkley je že obdolžen umo prve vrste.
Velika goljufija.
Philadelphia, Pa. 31. maja. Tu so odkrili veliko sleparijo pri ccininskem uradu. Obdolžen je tudi neki Stotesbury, ki je prva glava pri Morganovi: banki.
Pri nas plačate lahko vse račune za plin. Prihranite sij pot in odstotke.
Beračija se splača.
Atlantic City.. 1. junija. Po Jjcija je prijela tukaj nekega moža, ki je beračil. Obsojen j bil n,a $20.00 kazni, kar je ta koj plačal. Ponudil je tudi so dniku fine cigare. Mož je povedal. da berači že pet let, in da je v tem času naberačil 23 tisoč dolarjev. P> ikazal ie zenl ljiško listino vredno $10.000 in povedal, da ima nekje v North Dacoti farmo vredno $15.000
PROŠNJA.
"kittle Falls Defense Committee", to je odbor za obrambo štirinajstih zaprtih štrajkar-jav, kateri se sedaj nahajajo v Herkimer County jetnišnici, prosi za prostovoljna doneske. Pri zadnjem štrajku v Little Falls, N. V., je policija zaprla več strajka'rjev, nekatere so izpustili, a teh štirinajst čaka obsodbe. V obrambo teh potrebuje gori omenjeni odbor nujno podporo, da plača zagovornike. Rojake-ddavce opozarjamo na ta slučaj in dobrodošel bo vsak nikel. Darovi naj se pošiljajo naravnost na Little Falls Defense Committee, Box 458, Little Falls. N. Y.
Iz Ely, Minn.
Dne 29. maja se je ponesre-. čil rojak Frank Lunka. Plast rude mu je zlomila nogo podj kolenom, in se nahaja sedaj bolnišnici-
Pri društvu sv. Cirila in toda. št. 1. JSKJ sta bila izvo- ] Ijena delegatom za prihodnje zborovanje gg. Jos. Spreitzer | in Jos. J. Pe-diel. Za društvo Srca Jezusovega št- 2. pa gg. i Al. Pogorelec in John Mrhar.,j Poročevalec.
DENARJE V STARO DOMOVINO
poiiljamo:
50 kron ............za
100 kron .......za
200 kron ................za
300 kron ................za
400 -kron ................za
500 kron.................za
1000 kron ................za
jooo kron ................za
Poštar-1 na j« viteta pri teh Doma te nakazane avote popol Izplačajo brez vinarja odbitka.
Nafte denarne poilljatve izp o. kr. pofttnl hranilni urad v 11 12 dnah.
Denarje nam poalatl je najpr do 150.00 v gotovini v pripor ali regiatrlranem plamu, večje ■ka po Domcatlc Poeta i Mona? " all pa New York Bank Draft.
FRANK SAKIER 82 Cortland! St., Naw York, ALI PODRUŽNICI •104 *,CI«fr »r mm
I po poll*..............
>ouiM(n« itcvilk« po 3 cwl
bm podpisa In OMbnoiU m m »prt)Mufo
Vsa piitiiin, dupi»i in denar nnj »e poiilja na:
CLEV ELANDSKA AMERIKA, •11» ST. CLAIR AVE. N. C. _CLEVELAND. O.__
EDWARD KAUSH. Pub1i*h*r. I.OtTT8 .1, PFRC. Editor.
XSSrBD Tl'BSDAY® AND FRIDAYS.
nB|v''' ■ ......... 1----=
Re<t t ' X J.VWII MouitUm i Krulnrrm In the City ( 1pt«' ml and rticwhtrc. Arf-cr-it-iutfr ti'n on rc<|uc»t.	'
Batcre<1 n« »cctjnd-clH"« in»tur Juiiu»ry 8th 190B, nt the pout office *t Cteretnnd, O. «der the Act of March 3. 1HT«.
No, 46 Tue June 10*13 Vol VI.
H3

Naše žene.
Potreba je, da se enkrat oglasimo tudi v korist naših slovenskimi žen. Dandanes je treba na vseh poljih posvetiti > veliko lučjo, povsod je treba nauka in nasvetovatija. Usti* fifci se kličejo "delavski" nimajo prostora ne časa v svojih |>re-dalih, da bt malo opisali stanje ! današnje delavske žene. Nekaterim listom je mar vsaka posebnost, vsaka politika, le napredka naroda ne bodejo nikdar prignali, ne pišejo o njem. Ker takim listom je napredek .naroda deveta briga, ker v i vrsti morajo skrbeti za •račenje svojih žepov, v dru-vrsti pa morajo skrbeti, da ljudje dovolj neumni, da Inij. njih žepe. Žalostno dej-tvo je dovolj danes, da v li-Hh, ki so poklicani — ali ho-'rečeno, ki hočejo s silo bi-lavski, se ne razpravlja da-o djelavskem vprašanju, i pa dohiš tam eele kolone ;lj strupenega sovraštva vsemu, kar ni pripravlje-da podari svoj oboi v nikdar sito bisago. ta članek ni namenjen tem n, omenili smo gorenje le mimogrede* Članek namenjen našim pffyrostim enskim ženam, ne gospem. m je za slovenske žene, stanujejo v premogarskih »jih, v mestih, kjer je mno-toVaren, in kjer imajo slo-te žene mnogo tako/.va-"borderjev" 11a stanovanju. ,ahko nam vrjamete, da ima alokatera slovenska žena ta-veliko trpljenje, kakor ga ijo one žene, ki imajo na vanju mnogo stanovalcev, tnogo otrok. Večina žen ima mnogo t rok in mnogo horde rje v. In >ri tem se vedno mora računa-i. če se takim ženskim trpinom izplača imeti borderje. Saj s*» ne vedo. Neprestano tožijo, kaka draginja je danes, t^-fijo, da od ranega jutra do poznega večera nimajo miru. K<je imajo te ženske čas za sprehod, da dobijo v sebe svež zrak, da se oprostijo vsakdanjih skrbij za vsakdanji kruh. Zjutraj vstane, skuha zajntiglavcem, potem poipravlja, inejo otroci, treba jih je ?o-pet nakrmiti, t bleči, očistiti. Potem prieje perilo, likanje, pospravljanje po hiši, ribanje 3n sto drugih *'malenkostij"- In to se prične dan nagibati, jt reba zopet skrbeti za večerjo, delavci so lačni, treba jim je veliko hrane. Večerja je goto-reba je skrbeti za pomi-tev. postilanje postelj, treba je otneke spraviti k počitku, 11? ko bije ura enajst, se vleže šele trudna mati k počitku, da »otem drugega jutra zopet na* »Zgodaj začne opravilo. Ta-J gre dan za dnevom. In zakaj ne opustijo bor-:rje, se bi kdo vprašal ? Če bi vsaj zahtevala plačo, ki pre zn ijen trud, bi že bilo. kajti če bilo pošteno plačano, bi se kaj prihraniti in bi se na ira leta lahko človek odpo-Dobijo se ženske v Penn« /aniji, ki računajo za meseč-sta nova nje in hrano po ali deset dolarjev, včasih samo pet ali šest. Vpra-
_ ■
odgovorile bodejo, ker tudi druge ceneje ne delajo. In če človek tako premišljuje, tedaj pride do zaključka, da smatrajo ženske "hord*' kot nekako svojo dolžnost, ki jim je naložena, pa če se jim splača ali ne. Nekatere se čutijo <celo osramotene, če nihče ne pride k njim na hord.
Na drugi strani pa zopet postajajo borderji, ki se nahaja jo v takih stanovanjih, drzovi ti in nesramni. Mislijo, ženske jim fnorajo vstreči pri vsaki malenkosti, in če jim ni kaj prav, pa začnejo razgrajati in divjati po stanovanju- Mnogokrat se primeri, da celo tepejo gospodinjo, ne pomisleč, kake skrbi, truda in dela ima ona z njimi, reva, ki ne ve, kaj je življenje, kateri so potne sra-i-e edina "tolažba". Borderji se v takih hišah ponašajo kot gospodarji. Z&povedati hočejo očetu, materi in otrokom. NTj"h despotizem gre če/, vse meje. In koliko je med njimi takih poštenjakov ki ostanejo dolžni Več mesecev, potem se pa poslovijo zt večno 'cd kra-ja!
Nekje imajo navado da plačajo borderji skupaj za hrano. Izračunajo se knjižice, in potem plačajo, kolikor pride na vsakega, Koliko mrmranja in prepiranja je pri tem! In tako ni čuda. da je marsika-kem bordu dvoje taborov. Na eni strani so borderji, na drugi strani gospodar. In pri tem največ trpijo otroci. Dočim A-merikanec z veseljem in spoštovanjem gleda na svojega otroka, kateremu pomaga \ vseh slučajih, tla ga privede višje in ga izobrazi, se godi takim otrokom kot v peklu. Zato so pa taki otroci plašni, hinavski in boječi ter se skrivaj - vseokoli* Posledica je, da zaostnnejo na razumu, in celo v Clevelandu. kjer je toliko Slovencev, ki imajo od-rastle otroke, i/, otrok navadno ne postane ničesar druzega kot navaden delavec. Koliko slučajev je. ko je border srdito zakričal nad otrokom, ki se •> drzni' stopiti k stolu, na katerem je border večerjal. Za to pa žalostna mati gospodinja stisne še pred večerjo otro-iku kos kruha v roke in ga pošlje "ven", da se otrok "zabava". dokler borderji večerjajo, nakar čakajo jadni otroci, da pojedo, kar bo ostalo. In kaj se zgodi lahko otrokom v tem času, dokler so sami, brez nad/orstva, nam jasno pričajo tisočere nesreče, ki se vsak dan pripetijo. Tn to vse radit<fgn, da borderji ne odidejo i/, stanovanja. In če otrok kaj naredi v sobi, kar ni všeč bordetju. se že zadere slednji nad njega: Oh, če bi bit otrok moj. jaz bi mu že pokazal, da bi mu k(.sti pokale. Ubil bi ga! I11 da se neha prepir, pošlje mati otroka zopet na — cesto. fn tako so otrrei brez nadzorstva — sovražijo borderje. v njih očeh pada spošto-* vanje pred očetom, ki je za-visen od borderjev in obžaln-lujejo mater, ki je večna tr-pinka.
Rečemo pa, da imamo mnogo d brili borderjev. Toda rečemo pa tudi lahko našim slovenskim ženam, da pokažejo vsakemu borderju, ki sovraži otroke in preklinja vpričo njih — vrata, kajti otroci se nav-zamejo takega d it'll a in postanejo enaki starim Človek, ki ne ljubi otrok, ni nikdar dober človek, in brije je. da se nahaja daleč od tvoje hiše-Kdor ne ljubi otroka, ne ljubi tudi svojega bližjetiga, kar je star pregovor.
Mesto, da bi se mučile od treh zjutraj do enajstih zvečer. ie bolje, cla bi otroku naredili srajc i co. in če misliš, da 'i border plača, da dobiš kaj denarja, moraš pa tudi pomisliti. da pri tem silno zanemariš vzg jo svojih otrqk. In to se bo bridko povrnilo, če ne sedaj, pa tedaj, kadar otroci odrastejo. Slovenske žene pa naj pomislijo, da niso prišle v Ameriko samo za večni križ in delo,'pač. pa'tudi zaslužijo tu-pasem — pošten počitek in dobro razvedrila.
Časopisje je dandanes svetovna sila. človek brez časopisa je kakor napol mrtev za življenje. Berite, učite se!
Robert Perks, ki je član an gfeškega parlamenta, je nedavno tega prepotoval Zjedinjent države, da prouči tukajšnjt razmere.
Ko je bil v New Yorku na potu v svojo domovino nazaj, se je izrazil sledeče: Ameri-kanska svoboda, o kateri se toliko govori in piše, ni druzega kakor navadna sleparija in humbug. Take svobode, o kateri se govori in piše. tukaj sploh ni. Zato je pa tudi navaden .škandal,* ker stoji ob prihodu v newvorsko Inko boginja sv bode, ki pozdravlja ncvcdošle, dočim je nekaj metrov stran Ellis Island, otok solza, ,kjer nastavljeni uradniki :n pisarji iukvizirajo vsak eg* došleca huje kakor sv. Peter pred nebeškimi vratmi, in za vsako malenkost jih pošiljajo nazaj, odkoder so prišli. Tako se godi pri vratih New Yorka, in čimdalje greš po tej deželi, na ,hujše nadloge naletiš, in med delavci in delodajalci vlada tako nesporazumljenje, da ni čuditi, če vsak čas zbruline revolucija'
V	tem smislu govori Anglež naprej in pove malo dobrega o tej deželi.
V	koliko ima ta Anglež prav lahko naši čitatelji sami presodijo po svoji pameti in skušnji, a večina bo pritrdila, da se v mnogih slučajih deli pravica onim, ki imajo več, dočim ostanejo drugi brez pravic in podložni, če se ne pritožijo, kar pa stane obilo denarja.
Pa vendar je tudi v Ameriki mnogo slučajev, da se pride do pravice, in sicer prej kakor kje drugje na svetu. Izmed .'bilnih slučajev, navedemo samo eiieg«.
Dober teden je tega, ko je senator K?rn, "sluga kapitalistov", kakor bi se izrazili naši socijalisti, predložil senatorski zbornici predlog, da se preiščejo ra>mere, v katerih živijo premogarji v West Virginiji, ki je zadnja leta poznana kot ameriška Sibirija. Njegov predlog je bil sprejet, in se nanaša v prvi vrsti na to, če v lesnici obstoji v tej državi suženjstvo, kateremu pravijo v Meksiki peonaža. I11 peoni niso ničesar druzega kakor su žn ji.
Za svoje delo dobivajo ravno toliko plače,kolikor potrebujejo, da od lakote ne umrje jo,' toda te plače ne dobivajo v gotovem denarju, pač pa v blagu iz konipanijskih proda-jalen.
V	knjižice se jim piše, koliko zaslužijo in koliko blaga so vzeli iz kompatiijske prodajalne, in po navadi je vedno več blaga vzetega kot je zasluženega denarja. Da taki nesrečneži ne pustijo vsega in gredo drugam, zato skrbe oni, za katere delajo, ker pri nastopu dela podpiše pogodibo, da ne more prej stran, dokler vsega ne plačajo, in to se pravi, da bodejo oclsli tedaj, kadar uniro-
Pravijo, da je med temi delavci v West Virginiji največ zamorcev in novih naseljencev, in zato je pa tudi vzelo dolgo časa. da je prišlo kpnečno do preiskave. I11 ta preiskava bo prinesla prav gotovo take stvari na dan, da bo mnenje do-tičnega Angleža popolnoma opravičeno.
Toliko za sedaj. Preiskava je tu, in čakati je treba, kaj bo prinesla na dan. Mi bodemo vemo o vsem poročali. Toda že sedaj lahko trdimo, da ie vlada v Washingt'cnu pokazala dobro voljo, in kongres je voljen odpraviti stvari, ki vladajo v Zjejtoijenih državah, in katere stvjfri bi bile na sramoto vsaki kulturni državi in ne samo Ameriki, kjer je baje kultura in svoboda doma. Pokazati se mora. da svoboda ni last posameznika, pokazati se mora, da smo pred postavo vsi enaki. Toda bil je tudi že skrajni čas, da se to naredi, ker če se ne bi to naredilo, tedaj bi vlada sama. ki je zaščitnika zatiranih in siromašnih, pospeševala tiranstvo in sužnj«st med delavskim narodom. ICo lika sreča bi bila za vse. r!a zavlada tudi tukaj enakopravnost, pravo bratstvo ink— svoboda, ter da te darove vsi uživamo.
, ,, M'fwiafev^ji
Jesenska megla je polnila
naravo. Tako pusto, tako mrtvo je bilo, da bi bil človek za spal, ter spal do tople gorke pomladi in se zbudil v njenem naročju. Prava nervozn6st se je jela pclaščati. Z neljubega položaja me je rešila oseba, ki je capljala po blatni cesti, mimo mene. Vsa moja pozornost je veljala sedaj njej. Bila je to ženska. Njena postava je bila slabotna, skoro nekoliko upognjena. Imela je črno ponošeno obleko. Na glavi pa črn klobuk z rdečimi vrtnicami. P gledala sem jo v obraz in zdel se mi je znan. Vendar se nisem mogla spomniti, kjt-bi ga bila videla.
Popoldan sem zvedela, da je prišla Tonačeva Tona, Služila je daljnih krajih in prišla sedaj domov. * Denarja ni imela nič, zato so jo tudi domači grdo gledali. Govorila je tako, da jo ni mogel nobeden razumeti. Pozneje sem imela priliko govoriti ž njo. Govorila je nemško, pa vmešavala vmes angleške in laške besede. Opazovala sem jo natančno. Oči je imela rujave. Neka tepost, o-durnost je gledala iz njih. Le zdaj pa zdaj so dobile nek čuden blesk. Lase je imela svetlo rujave. Obraz je bil pudra n. Okrog usten ji je ležala trpka poteza, Bog ve, kdo jo je zarisal? Hodila je težko, na eno nogo je nekdiko šepala. To-načevi ,so bili nezadovoljni 7 njo. Jesti so ji dajali le radi ljudi, da bi ta, ali pa oni, ne rekel, da nimajo srca. Njen oče je bil zelo star. Hodil je na«lnino. Prinesel ji je vsak dan kruha in morda je še kaj drugega. Domači otroci so ji zelo nagajali ter ji dajali grda imena. Bila je dobra dva tedna doma pa so se že sprli. Gospodar, bil je njen brat, jo je zapodil. Noč jo je vzela.
/Kako drugače je bilo pred leti. Bila sem takrat še napol otrok. Vendar sem vem spominjati. Bil je vroč poleten dan. SkorO soparno je bilo Igrali smo se tik ceste, ter skakali veselo 111 razposajeno. Kar obrne našo pozornost, nase velika, lepa mestna kočija. V njej je sedela mlada, lepa go-poska ženska, bila je — Tonačeva Tona. Tudi takrat je imela črno obleko, bila je svilnata in polna drazega nakitja. Raz črnega klobuka so ji visele roza vrtnice. Ravnotake so cvetele na njenih kot sneg belili licih. Oči je imela zelo lepe. Svetile so se nekam čudno, skoro demonsko. Nad njimi so se krožile temne obrve. Čelo je bilo mannornobelo in visoko. Bila je lepa, krasna, omamlji-va. Otrokom je prinesla polno igrač in ponošene obleke, katero so potem s ponosom nosili. Jest je »hodila na gostilno in spala isto tam. Samo z.a par dni je posetila našo vas, potem pa se je zopet odpeljala z dvignjeno glavo s ponosom. Bogve, ali je slutila, da bo prišla po ravnotej cesti, kot e\na beračica?
Ni dolgo, kar sem bila v Gorici. Hodila sem po kolodvoru gor in dol. ter čakala vlaka. Potnikom je bilo ;zelo malo, pa še ti so sedeli po klopeh. Toda, kaj zagledam pred seboj? Suho. upognjeno žensko postavo v črni obleki. Na glavi je imela črn klobuk z rdečimi vrtnicami. Svojim očem nisem vrjela. Vendar sem jo spoznala. Bila je — Tonačeva Tona.
Obrnila se je proti meni. Vsa zmedena sem se obrnil* proč. K sreči je pridrdral vlak. Hitro sem vstopila, ter pogledala pri oknu ven, a že je izginila. Kaj te Še čaka, ti u-boga. nesrečna? Zaslutila sem, hudo in težko mi je bilo pri srcu.
Pred par dnevi sem brala med drugimi novicami sledečo : V noči so našli žensko truplo. Pri njeni so	knjižico, da je ženska: Antonija P. C. p. V. Nesrečnica si je sama končala življenje. Vzrok je. ker je bila brez posla.
Stresla sem se. Neprijetno čustvo me je obšlo. Toraj se je uresničila slutnja, ki sem jo gojila od tistega dne, ko sem bila v Gorici. Zvedela sem tudi, da si je služila kruh, k
nič vec sr m m< iz njega. Oj,. to življenje! To | nesrečno življenje!

Iz stare domovine.

KRANJSKO.
- Najdeno žensko truplo. Neki pastir je našel v Golobji dolini v bližine Borovnice pol. okraj ljubljanska okolica žensko truplo, ki je ležalo gotovo že več mesecev na onem mestu- Truplo je popolnoma nepoznano in že napol presušeno in ognji-to. Ženska je brškotne padla na poti iz Rakitne proti Borovnici čez strmo skalo in se ubila. Po laseh se sodi, da je morala biti stara kakih 60 let. Pri njej so šli nalhrbtnik v katerem jt imela steklenico od pive in v njej Hofmanove kapljice, in 2 kroni 62 vin. denarja. Zločin je skoro izključen.
Prijet vtihotapec. V noči od srede 11a četrtek je posestnika Frana Marenkota v Spodnji Šiški okoli 2. zbudil ropot, nakar je vstal in prižgal naglo luč. Ko se je zasvetilo, je stala pred Marenkotom neka majhna, neznana moška oseba, srednje starosti in z majhnimi brkami. Takoj pograbi za sa-mekres in ga nameri proti nepoklicanemu posetniku re koč: "Kakor se ganeš, pa je po tebi!" Možakar je obstal kakor okamenel, žena Maren-kotova pa je šinila po stražnika, ki je nepoklicanega gosta aretiral-
Hud petelin. D tie 20. maja ie pripeljal neki posestnik iz St. Jerneja, ki ima doma zelo hudega petelina, svojera dveletnega otroka v bolnišnico v Novo mesto, ker ga je petelin napadel in ga kljuni! v oko, da mu je vse zateklo.
V šoli je zadela srčna kap dijaka sedmega razreda na dr-ravni, realki v Idriji Emila Vremščaka iz Kamnika. V sredo dopoldne med odmorom od osme na deveto uro mu »e bilo naenkrat slabo in zgrudil se je nezavesten v klopi ter takoj zdihnil brez najmanjšega glasu.
Prijeti Amerikanci. V Viž-marjih /je; prijelo orožništvo dva oženjena delavca, ki sta hotela oditi z napačnimi listinami v Ameriko. Dalje so prijeli nekega delavca, doma iz Notranjske, ker je hotel iti mesto k vojakom v Ameriko* Vse tri so oddali deželnem sodišču.
Požar v Sredniih Gamelinah. V nedeljo ponoči je izbruhnil okoli 10. ogenj v skednju posestnika Fr. Juvana. Ogenj je razširil tudi na hišo posestnika Andreja Kališa. Oba objekta sta ponolnoma zgorela. Kališ je rešil iz poreče hiše komaj nekaj obleke, vst drugo mu ie pogorelo. Pogorelo je tudi sto kron denai*ja. Tu van ima Škode 6000 kron. Kališ pa 2000 kron- iPri obeh ie škoda pokrita samo z delno zavarovalnino. Osrenj je bil skoro gotovo podtaknjen.
Ludovik Stricel . V svoii vili ob Bohinjskem jezeru je Dalje na tretji strani.
da m bo lahko la hitro bra utitrU* priuttl aaglcttln«. Knjiga obacga al or. »avl. ra**0T0raa rsakdanto potrebo, vodil« ta an«J. pteayo. a|»iaova«Je an*l<*kih plaem <n k«ko m poatane amerlkaaaki driavUan. Vrfautcga knjl«a Ima rtoad*J a*Jtc4JI alov. aagl. la mani. alov. alovat. Knjiga trdo In akuao t 1 platnu Tcaana {nad 423 atrani) stane M.CO in m dobi pri:
f V.J.KUBELKA, 5» W. 145 St, New Yort, N. T. I
f Srilno la najvrtyr laWuUivo alor. an«], la rasnih aloT. k«J%. PWtcpoccalk. 4
Prave kranjske kose
M8St.CUir-av.
SE DOBIJO PRI
JOSIP
' ' ? ! *' Pošiljajo so tudi po expresti.
Cleveland Ohio. V I
r
t n M
•O
t
H >
o
Jtf
o
«
n
Z
SLOVENSKA DVORANA,
- -l-u-l|)- - r,——,,—, -ij-ifi n_r
■ - - ^-vYvvvv^nrirMvwfirtnnAnAju
MIHAEL SETNIKAR,
«l»l «T. OLAIR A VE.
Tal. Princeton l(U4 I.
Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko dv<^ «ano v Clevelandu za veselice, igre. za poroke in krstne slavnosti kakor tudi za vse druge prilike. Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojimi
.'J J .LLM'

GEO. TRAVNIKAR,
. Old Bank Cafe
Fina domaea slovenska gostilna z najboljšo in točno postrežbo. Najbolje pivo, domače vino. ix\ rstni likerji in šampanjce,
5501 ST. CLAIR AVE. ,
vo^mI 55 cente.
G LE I TE NA HIŠO S STOLPOM. ***
J. S. Jablooski,
SLOVENSKI FOTOGRAF.
«132 ST. CLAIB A VB. N. E.
Izdeluje slike za zenitbe in družinske slike, otroške slike, po najnovejši modi in po nizkrh cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano.
HoiJiaaoiariioMoic^^
SLOVENSKO PODJETJE.
Zn v»» ril	|>roi i ogiyfii
ivi d t' i»iri m, iHk/;irv <1 H ni. ::
POSEBNOSTI Varnostni bondi za društvene uradnike po 25c od If 100.00 nu leto. — Javni notar. — Pojasnla in nasveti zastonj."
A u gust t Halfner,
1107 E. 61si St.
><OIQiOI3MOtOIOIOiQIOIOIOIQIOIO^ '
TOtOtOtOMOEtOMOl^^	(*C*XC*X»0M
1

ALI IMATE ZAPEKO
Kadar potrebujete kako zdravilo zoper otrpla jetra, neprebavo, zapeko ali težko prebavo, vzemite
Severov
življenski balzam
(Severa's Balsam of L fe)
Je splošna tonika za celi ustroj. Cena 75 centov.
Ali ste nervoztii?
Da hitro olajšate nervoznost, dušno potrtost, histerijo, nesposobnest, itd. ra bite
SEVEROV NERVOTON
Je izborna hrana za onemogle živce. Cena $1.00
Naprodaj v lekarnah. Zahtevajte "Severova zdravila". Zavrnite druga. Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, naročite jih od nas.

F. S
_
Ustanovljena 13.
novembra 1910.
Glasni sedež: Cleveland, O.
Predsednik: JOHN GORNIK.. 6105 St Clair Avenue.. Podpredsednik: MART. COLARIC, 16820 Calcutta Ave. Tajnik: PRANK HUDO VERNIK, 1248 B. 60th Street Zapisnikar:. JOHN JALOVKČ, 5810 Prosser Avenue. Blagajnik: MIHAEL JAl#OVEC. 6424 Spllker Avenue. Nadzorniki: ANTON OfiTIR, 6010 Bt. Clair Ave.; FRANK tORIČ, 1866' Eaat 55tb	MIHAEL WINTER, 6030 St. Clair Avenue.
JOHN NiAJ'/.KU. 6128 Olaas Avenue. Porotniki: ANT. AH6IN, 621S St. Cialr Ave.; FR. tIBRRT, 6124 Glass Ave. Pooblaitonec: ANTON G RDI N A, 6127 St. Clair Avenue. Vrhovni zdravnik: J. M. S8USKAR. 6127 SL Clair Avenue. Vat doptai In droga uradne stvari, noj se poftlljajo na glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Zverino glairllo 'CLKVELANDSKA AMERIKA"
'j


■r
\\čeraj zjutraj nagloma umrl !>ce«tpoštovani ljubljanski meščan, dimnikarski mojster g. Ludovik Stricel. Pokojnik jv bii rojen leta 1851 v Zalogu pri Ljubljani, si je pridobil velike in nepozabljive zasluge za ljubljansko gasilno društvo. Bil je član ljubljanskega prostovoljnega gasilnega iti reševal nega društva od leta 1R75., torej celiih 38 let, in njega najstarejši izvršujoči član, vedno marljiv, vedno delaven član, ki je vse svoje moči posvetil ga-sifetvu. Od leta 1899. je bil 00-kojnik načelnik društva in je bil pravi mo7. na pravem mestu. V Ljubljani ga skoro ni bilo požara, pri katerem bi ne bil deloval pokojnik- Za njegove zaslugi za gasilstvo je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem .občina ljubljanska pa mu je podelila meščanstvo. Med ljubljanskim prebivalstvo^ je vrli mož in zvesti pristaš narodne-napredne stranke užival občne simpatije. Bodi mu ohranjen prijazen spomin.
Vse zaradi prevroče ljubezni. Luka Rezek, kočijaž na Reki. se je zagledal v Marijo Logar, doma iz Trnovega, ki je služila takrat na Reki. Doma pa se je ftoročila z zidarjem Novakom ki je prišel iz Amerike in prinesel tudi nekaj denarja. Ko je to Bezek zvedel, je postal hud Pisal ie Miariji Logar, omo-ž$ai Ijlovak, več prettlnih pisem. v katerih ji je grozil 7. umorom. Umevno je. da se je ta obdolženčevih groženj silno bala. Obdolženec vse to priznava in ravi.p da je to stori iz liubosumnosti in iz jeze, ker ga Marija Novak ni marala. Za kazen ie dobil 8 mesecev težke
Mlad pretepač« Janez Kern 17 let star, posestnikov sin x( Vodicah, in njegov tovariš 1 Stiglic, delavec, sta šla na večer dne 2. aprila 11a Markov pod v Nomenju spat. V delni pijanosti sta se nekaj sprla nakar je Kern svojega prijatelja trikrat z nožem v život su nil.* Ot teh poškodb je bila ena in sicer na hrbtu, težka. Obsojen je bil na pol leta ječe.
Žganje. Posestnik Jer. I>o-linar je prišel na dom bajtarja Janeza Jenko, kočarja v Trbovljah. Dal je za četrtinko špirita in naredila sta pol litra žganja, katerega sta skupajj) la. Okoli i- ure popoldne je prišla žena Heleija iskat svojega moža, pri čemur ga je ozmerjala, češ, da zapravlja denar. To pa Jenkovima ni bilo Po volji. Obdolženec Janez Jenko jo je ozmerjal, njegova žena jo je pa pahnila skozi vrata. Ker pa Dolitiar Helena ni hotela oditi, je obdolženec zazgrabil nasajeno sekiro in jo udaril z ušesom iste tako po glavi, da se je zgrudila na tla in za hip zgubila zavest. Obdolženec, ki dejanje prizna, je bil obsojen na tri mesece ječe.
Lep vzgled- Kdo bi si pred enim letom mislil, da bo imela Ljubljana v največjem me stu Makedonije v Bitolju, ki se nahaja na skrajni točki slovanskega, svojo ulico? Kdo je lani v Bitolju vedel, oziroma smd vedeti, da leži tam geri pod snežnim Triglavom Ljubljana, slovensko in jugoslovansko mesto, in kdo bi si bil upal predlagati, naj se ena izmed .glavnih in najlepših mest-nrlh ulic krsti z ljubljansko ulico? Nihče! A danes je sklenil občinski' 4vet bitoljski, naj se glavne in najlepše ulice in ceste imenujejo po imenih važ-ejših jugoslovanskih mest. In je dobila poleg Belgrada, reba. Dubrovnika. Spljeta
sebi seveda nima bogsigavedi kakega pomena, izpričuje pa, da so sq že tam doli na skrajnem slovanskem jugu, kjer je še pred dobrini pol letom gospodoval Turek, jeli zavedati, da prebivajo od Triglava pa doli do Balkana in Pelagonij-ske ravni sinovi enega naroda.
Umrl je 75 letni prevžitkar Jakob Gorjanec iz Britofa, po domače Spreitzer. Padel je po stopnjicah ter zadobil poškodbe. vsled katerih je nastopila smrt. Ranjki je bil oče gostilničarja in posestnika enakega imena iz Primskovega.
Požar. Dne 19. , maja je izbruhnil požar v hlevu posest-nice Cvarove na Bregu pri Ribnici- Vsled vetra se je ogenj silne širil in vnele so se v kratkem štiri sosedne hiše, ki so popolnoma zgorele, škodo cenijo na 26.800 kron, zavaro valnina pa znaša komaj 10.000 kron. Ogenj so zanetili otroci, ki so se igrali z vžrgalicami.
Ponesrečen železničar.. Na progi med Ljubljano in Zalo-g m je bi! dne 21. maja tovorni vlak vsled ranžiranja nekega vlaka na južnem kolodvoru
ustavljen. Pri zaviranju je padel z vlaka železničar A loj/. Skrbinec. Trije vozovi so mu šli čez levo roko iti dobil je tudi težko poškodbo na glavi. Odpeljali so ga v bolnico v Ljubljano-
Nesreča v Rakitni. Dne 21. maja so na paši zakurili pastirji in se greli pri o^nju. Pri ngnju je bila tudi nletna deklica Jožefa Mikuža iz Rakitne. Deklici se je naenkrat vnela obleka.^ začela je bežati in je bila precej v ognju ter se tako hudo opekla, da je takoj umrla
Frančiškani na Viču so žu> panu Oblaku pismeno prepovedali svetiti pri procesiii in sicer zato, ker je — predsednik Ciril - Metodove podružnice. V pismu na župana napada viski župnik pater Čampa vodstvo in družbo Ta dogodek :e škandal prve vrste in bi ta pater Čampa zaslužil .da ga p šljejo za par dni na sodnij-ski ričet.
Stražnik ustrelil mornarja. N'ekaj mornarjev in podčastnikov torpedovke "Trabant", ki je usidrana v bližini ladjedelnice Danubius na Reki, je usta" vil ponoči, ko so se vračali na torpedovko, stražnik ladjedelnice- M orna rji se za njegov prvi klic niso brigali in neki podčastnik j^ šel naprej tudi po drugem klicu. Stražnik je ustrelil in zadel podčastnika v ramo. Ranjenca so odpeljali V bolnišnico, stražnika preme-nili in uvedli strogo preiskavo.
Brezžično brzojavno stacijo otvorijo meseca julija v Trstu.
Tat na parniku. Na parniku Martha Washington so aretirali natakarja Evgena Klasa* na, ker je ukradel svojim tovarišem in več potnikom precej velike svote denarja.
Nov letalni stroj je izdelal v Trstu Alfred Kubiček. Letalni stroj je podoben sistemu Nioportovemu in Etrichovemu vendar je zelo izpolnjen, po-1 sebno kar se tiče stabilitete.; Kubiček je delal stroj čez dve leti. manjka mu še motor.
Tihotapstvo ali goljufiji Kakor smo svoječasno že po-, ročali je bil obsojen pred tr- j žaškim deželnim sodiščem trgovec z vinom Pontoni na 14 ( dni ječe, ker je sporazumno z: carinskim asistentom Posno, ki je pobegnil, goljufal finančni erar in mestno občino na ta način, da je označil 3460 litrov vina kot transito blago in diobil povrnjeno carino, med tem ko je to faktiČno razpeča-val po mestu. Pontoni se je
navadno tihotapstvo, katerega bi pa on ne bil zakrivil, če bi bili uradniki spolnili svojo dolžnost. Mož se je potrudil in zvrnil krivdo na svoje poma-gače v^goljufiji, katerih eden je že umrl, drugi pa pobegnil. Hotel se je oprati na rovaš svojih tovarišev. Kasacijsko sodišče pa je ničnostno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo tržaškega deželnega sodišča.
Malijglasi,
HIŠE NAPRODAJ.
i hiša na E. 34 St. 5 sob $1900. 1 hiša 11a E 41 St- za 3 družine $2100. 2 hiši na E. 43 St. ena 8 sob, druga 3 sobe za $2800. 1 hiša na 47 St. za 3 družine $31100. 1 hiša 11a E. 4^ St. za 2 družine $2500. 1 hiša na E. 49 St- 15 sob, lot 50x126 $5000.
1	hiša na E. 51 St. 11 sob za $3200. 1 hiša na E. 52 St. 12 sob $3200. 1 hiša 11a E. 52 za
2	družine $2300. 1 hiša na E. 60 St. 18 sob, in hlev $5000 i.flriša .na E. 66 St. 5 sob $2000.
1	hiša na E. 67 St. 12 sob, kopališča $3800. 1 hiša na Norwood Rd. 12 sob, kopališča $4500. 1 hiša na Edna Rd. 8 sob, kopališče $2700- 1 hiša za 10 družin na vHvgalu. Rent na mesec $125.00, cena 9500. 3 hiše na vogalu blizu slov cerkve, lot 120XH25 za 8 družin, $16.000
2	hiše 11a Addison Rd. lot 40X 150 za 4 družine, kopališče električne luči, cena $6000.
Imam še veliko drugih hiš na prodaj v slovenski naselbini. Več se poizve pri	(53)
JAKOB TISOVEC, 1156 E, 60th St.
Ker nameravam odpotovati na farme, prodam poceni hišo, ki ima u sob, med temi 5 čisto novih. Hiša stoji na lepem prostoru in je brez popravkov za več let. Urejena za tri druščine. Cena je samo $2650 in je vredha tega denarja med brati. Naprodaj samo do 1. julija. Vprašajte Frank Ogrin, 11608 E. 33 St. Cleveland, O. HHHHHfeHH(49)
ran«
NAZNANILO.
Iz urada tajnika dr. sv Vida št. 25 KtSKJ se naznanja članom, kakor je bil sklep društ. seje, 2. junija 1913, da se dr. korporativno udeleži sv. maše, 15. junija ob i0.30uri dopoldne, to je na dan farnega in društvenega pat iona. Člani so pr:šeni, da se poluoštevilno zberejo ob 10. uri dopoldne \ Knausovi dvoiani, vsak član naj prinese s seboj svojo re-galijo, in naj se je ne sramuje pripeti na prsa in stopiti v vrsto, nakar se podamo z društveno zastavo v cerkev, da tako počastimo sv- Vida kot dr. in farnega patrona.
Nadalje se tudi naznanja član' 111, da se korporativno udeležimo veselice, ki jo priredi društvo "Glas Cleveland-škili Delavcev," št. 9. SDZ. na dan 4. julija t. 1. v slovenskem vrtu v Nottingham, O. pri DrngoviČu. Člani so tudi jjrošeni, da se poluoštevilno zberejo v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne, da skupno odpotujemo na veselični prestor-Z zbratskim pozdravom Jos. Russ, tajnik.
HIŠE NAPRODAJ.
Sedem sob, velik lot na Met-ta ave. Cena $2300. Takoj $400, drugo na male obroke. Hiša, sedem sob na 61. cesti, za" dve družini, hlev, lep lot. Cena je $3000, plača se takoj $500, drugo na male obroke. Hiša, devei sob, 2. družini, na E. 62. cesti. Lot 40x140, škriljeva streha, ce na $3000. Hiša 13 sob, 3 dru* zine na Standard St. velik lot, rent na mesec $35, samo $3600. Lepo urejena hiša na E. 58. cesti za 3 družine, škriljeva streha lep let. Cena $4200. Še mnogo drugih hiš. Vprašajte pri John Zulich, 1197 E. 61 St.
(46)
VAŽNO ZA NEVESTE 1
Kadar potrebujete vaše poročne obleke, vence, šopke, šlajar-je in vse drugo, kar nevesta potrebuje, ne pozabite si ogledati moje fine in moderne prodajalne s svežim blagom, kjer dobite najlepšo zalogo svilenih j>blek in drugih potrebščin.
Vsaka nevesta ima v takem slučaju velike stroške ,če pa želite vaše stroške zmanjšati in prihraniti denar, ku$te vse, kar potrebujete pri meni, ker cene blagu so vedno najnižje. Za obilen obisk in podpiranje mojega novega podjetja, se najtopleje priporočam in bom tudi vedno hvaležen.
BENO LEUSTIG 6434 St. Clair ave.
Tretja vrata od. Addison Rd.
— (43)
Pozor.
Vsem Slovenkam v Newbur gu in okolici se priporočam za vsa babiška dela. Imam diplo 1110 od države Ohio kot priznana babica. Slovenske matere, kadar imate porod v družini, obrnite se na mene, Priprav ljena sem podnevu in ponoči. Julija Aku^ewska, 7803 Axtell Rd. Tel. Unicn 688	48
Soba se da v najem. Poizvejte na 1087 E. k4th St.	(47)
Imam pet lotov na 126 Stop v
Nottingham v sredi Slovencev. Prodajo se po zelo nizki ceni pod jako ugodnimi pogoji. Vprašajte pri Viktor Bizjak, 5614 Carry ave.	(46)
NAZNANILO.
Vsem članicam društva sv. Ane, št. 4- SDZ se naznanja, da se gotovo udeležijo društvene seje, 11. junija ob pol osmih zvečer. Glavna točka je volitev prve tajnice, ker se je dosedajna odpovedala. Vse, ki želijo pristopiti, naj pridejo z zdravniškimi spričevaii ta večer v John Grdi novo dvorano. Pozdrav Ivana Gornik, predsednica.
Hiša naprodaj na 15410 Calcutta ave. s prostorom za prodajalno in mala hiša na dvorišču, je blizu tovaren in nese $40 11a mesec najemnjne. Proda se pod jako ugodno ceno in N. Y.	(5o)
Soba se odda v najem za enega ali dva fanta- S hrano ali brez. 1149 E. 63rd St. (47)
DELO! * DELO! DELO!
Rabam 40 dobrih šumskih mbi, da sekajo smreke (spruce).' Plačam po $1.75 do $2.00 na dan, hrana in stanovanje prosto, sploh vse prosto, tako da lahko zaslužite od $40 do $50 čistega. Rezali se bodo samo krcli (logjs). Obrnite se na Hubert Mihic, Lmestonc,
maskam ■MMMes
POZOR!	• POZOR!
Naznanjam slovenskemu občinstvu v Clevelandu, da sem otvoril svojo grocerijsko trgovino. Kot dobro poznan svojim rojakom, se na tem mestu najtopleje priporočam vsem cenje ni 111 Slovencem v obilen poset moje trgovine, kjer jim jamčim vedno točno, pošteno in fino postrežbo. Cene vedno naj nižje. Se priporočam. (50) MIHAEiL IPAVEC, ' 1383 E. 53rd St.
ALI HOČETE DELO?
Vam ni treba plačati za delo ! Oglasite se pri Free Public Employment Bureau, 603 Superior ave.
Govori se v vseh jezikih.
The Cleveland Chamber of Commerce je naročila vsem svojim članom, da vprašajo v tej pisarni, kadar potrebujejo delavce.
Urad odprt od pondeljka, 9. junija naprej.	(46)
29 ženskih krasotic.
Resnične umetniške fotografije najlepših žen v raznih pozah vam pošljemo v zaprti kuverti za samo 42 centov. B. Auturi, 200 E. 23rd St. New York, N. Y. 1 • (49)
Fantje se vzamejo na stanovanje in flirano na West Side. Vprašajte na 5201 Clark ave. vogal 52. ceste,	(47)
Dva fanta se takoj sprejmeta na stanovanje in hrano. Vprašajte Fr. Sodnikar, 6218 St. Clair ave. vrata št. 9. (46)
Hiša naprodaj, ima 9 sob, vodo, oba plina, ibarn. Lot 40x140
Vprašajte na 1153 ----
»
dobro zdravje*
Ali ste dobrega zdravja?
Ali so vaša jetta delavna?
Ali je vaš sistem v pravem redu?
Ali imate dober apetit? Ali je vaša kri čista in živci normalni?
Ali dobro spite?
Ali ne kašljate, imate razne bolečine in bolesti?
Ne. — Toda vi želite dobrega zdravja, ker zdravje je največje bogastvo n» svetu.
Elektrika, kakor se rabi v moderno urejenih prostorih, povrne zdravje, kakor je povrnila tisočerim ljudem v zadnjih dvajsetih letih. Mogoče je izmed njih kaj vaših prijateljev ali sosedov? Njih imena, naslovi in pisma zahvale za povrnjeno zdravje so na razpolago v našem uradu in dobrodošli ste, če jih pridete brati. Ponosni smo, kar smo naredili za te uboge bolnike in zadovoljni smo, ker smo dosegli uspeh.
Gotovo, da rabimo mi zdravila, rabimo serume, anti-tok-sine in vse najbolj učene metode te dežele in Evrope, pač pa mi ne izdelujemo navadnih zdravil, da bi jih napolnjevali s strupom, ki polagoma krade zdravje, da človek hira. Mi ne zatremo krasnega naravnega dela, pač pa pomagamo naravi najbolj modernim potom, da dobimo svoje prvotno zdravje in živahnost.
Naše zdravljenje zopet popravi vaš sistem, in v kratkem času postanejo vaša lica rude-ča, spite dobro, vaš apetit je boljši, na teži pridobite, vaše bolečine in kašelj z,gine, in začnete se veseliti novega zdravja, z jako majhnim denarjem v primeru s časom in izdatkom.
Zdravljenje, kakor se vrši v naših uradih, ki so največji in najbolj moderno opremljeni v tej deželi, je prineslo zdravje stoterim bolnikom, o katerih so se zdravniki izjavili, da morajo biti operirani, ali pa da bodejo umrli, in sicer v zelo kratkem času.
Slučaj revniatizma, bolezni V pljuča h, jetrali in nervoznost so se pri na? ozdravili popolnoma.
Najboljša zdravljenja se do* godijo med bolniki, ki trpijo v grlu, ledjih ali pljučah, in sicer pridejo k nam taki bolniki, ki so zgubili ie vse upanje, pa so vendar ozdraveli, sedaj delajo in se boljše počutijo kot kdaj prej. In ti slučaji so naši najboljši dokazi.
Pridite v naš urad, ne da bi se ozirali, kaj je vaša bolezen. Mli vas popolnoma preiščemo s pomočjo najbolj modernih sredstev in X žarkov ter z drugimi aparati, in vam povemo, kako
pridobite zdravje z majhnim denarjem.
Uradne ure: Od 9. zjutraj od 4. popoldne. Od 7—8 zvečer. Ob nedeljah od 10—ia zjutr.
Dr. L. E. Siegelstein,
Room 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave.
a.....m:;

€
1 Anstro- Americana
s. s. bo.
Direktna voin|a M«d New YorUom In ATHtro-Ograko
Fina podvorba, električna luč, izvrstna kuhinja, prosto vino, kabine tretjega razreda na Indiji Kaiser Fran* Joseph I. in Martha Washington. Govorijo se vsi avstrijski jeziki. Parnrkiod plujejo iz N. Y. ob 3. pop.
ARGENTINA May 281 h OCEANIA June 7th MARTHA WASHINGTON June 14th
Phelps Bros. & Co. j j
2 WuUagtN St Me« Ttrt, H.T.
all pa oa prima« afrnte ▼ Z. D. In Canada'

JOHN GORNIK,
Priporočam ao vaam
rojakom v naku nit) spomladanskih In lotnlh obtok to pa marl In H narejeno. Priporočam v napravo uniform tn. Ixvriajom vm Priporočam tudi ovoj* voilko satafo
ttT Edini založnik vseh sokolskib potrebščin, "•i Telefon Princeton 2403 W	Sroj k avc^mt
Naznanilo.
~ A
Vsem satan cmjemm
naročnikom nizaiajtao, da bodoao od tedaj aaptej smeh cene naiih pristnih nHiMMir { L ' domačih pijač, pviofooM I od časa do čaaa v tem Časopisu.
Brinjevec...............................................uboj 12 »tekleaie ftXM
Tropinjevec........................................ „ „ „	1IN
Slivorku............................................ „	„	I2JI
Cognac.............................................- „ „ „	ItM
Kneiporo grenko viqo............................ „ ^	SuOS
CBNA NA GALON B
Slivovka....................................galona..............................$2.7*
Tropinjerec......................................................................... 171
Cognac........................................................... ...................... Z.IS
Whiekey............................................................................... M®
Vino domače rdeče............................................................... JV
Za obila naročila ae priporoča:
The Ohio Brandy Distilling Co.
6202-04 Si. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
flfesKi
. A i


SLOVENSKO
PODJETJE
Z naselbino rastejo todi slovansko travna* v katerih dobite danosvse, br potrebujete sa vaš dom in vaio družino.
V naši popolnoma nanovo bito veliko izbero, pohištva, kakor lco, kuhinjske omaro, omare stole posteče, žimnio% posteljne preprogo, lm«tr% raznovrstni porcelan, kakor krožniki, sa moto i» juho, razno skledice, vso kuharsko opravo, kakor ponve, lonce, noše, vflice, žlice, in le sto in sto nih drugih posod in priprav, ki se rab^o pri hifi.
NAŠA POSEBNOST JE: POSODE VSAKE VRSTE PO ......................
lOc.
Poleg te trgovino pa imamo todi POGREBNI ZAVOD. Sprejemamo naročila za koč$e ki automobile za vso prilike. Ceno vodno najnižje. Postrežba točna.
Fran Zakrajšek,
SLOVENSKI POGREBNIK M BALZAMST. TRGOVINA S POHIŠTVOM.
T«L Prta«. 1S7S4C
6208 StCUir-*T
T.L
J
r

MMHNh
Skoro vsakdo rabi plin.
Skoro vsaka družina v Cleveland« rabi plia,
v hiši in trgovini.
Zakaj ?
Ker plin je cenejii kot premog ali les, ne dela nesnage v hiši, se hitro prižge in ugasne, hrani denar, čas in udobnost. Če ne rabite plina, pridite v na$ urad in povejte, kaj hočete imeti.
The
East Ohio Gas Company
lis
*
f 3
1447 EAST 6th STREET
4 -r-i


HlKKUHHC lOMGIQIOf JIOICTfltOWOlOIOIOI
REKI RIO DE LA PLATA
POTOPISNI ROMAN.
> AaMrlko" priredil L. I. P.
m
Medtem pa pride k meni Inki se je hotel zahvaliti crtvovalnosi, ki sem jo napram njegovi materi,
~Se»or, če nečete tukaj ostati vas jaz lahko prepeljem na »■Qie mesto."
"Kje je pa ta prostor T* "V- bližini je neka ranča, na sem služil. IPosestnik je tudi Indijanec m moj daljni sorodnik. Imenuje se senor Antonio Gomara, is Ta& bo z veseljem sprejel/' "Kako daleč pa je od tukaj?" "Tri ore hoda, toda s konjem pridemo tja lahko v eni uri."
/Teiko mi bo sprejeti vašo poaradbo, ker se od tovarišev nt Borcm ločiti.'*
gredo lahko z nami." •Toda nas je devet mož." jih preveč, vendar ne ■■glim ,da bi rančero vse vzel i sebi. Raditega vas bom pa da zamolči te kam ste ijesl"
Ponudba mi je bila na vsak dobrodošla. Na ranči se bolje spati kot ob bregu re-• ffbvcm torej svojim tova-kaj je Indijanec predli, in vsi so zadovoljni s
Kapitan nam pove ,da ladije naed jutri opoldne ne moremo covati, torej se lahko po-na rančo, ne da bi za-parnik. Pravkar smo ho-zapustiti prostor, ko me častnik. JCu! sem, da ste tujec, se-Ali smem vprašati, kam 1 namenjeni?"
"Rad bi spoznal Oran lAcco/' odvrnem.
•yjndna, pa tudi nevarna na* i fcgps je to, senor. Mogoče ste voslovec ?"	v
* odvrnem, da bi mu da nimam nikakih na-mešati v politiko de-

se pečate tudi s tor me vprašuje nadalje,
m HikHfft ne: manj imam w politiko opraviti, bolj sem
;
>'!f
1« častnik mi pove, da bi rad šd z nf mi, ker iz važnih vzro-Idf se nikakor ne sme muditi ofr bregu. Rad mu dam svoje dbvoljenje, da se nam pridruži«
Indijanko sem hotel dvignili «a sedlo, toda se nikakor i ^^ * mm hotela udati temu. Pove
n^ da se počuti naenkrat ve-li*0 boljše, Ker bi bilo smešno, da bi samo jaz jahal, drugi pa It, povem tovarišem, naj svoje stvari na konja, se napotimo vsi peš pro-la raoči.
Sprva korakamo po gostem jpnovju, potem pa pridemo v gozd, poln mimoznih dreves. Drevesa pa stoje precej siroti* narazen. Nevrhta je med-popolnoma polegla, in je zopet prisijalo. Pre-mdi smo torej oni pampero, hi traja le malo časa, toda v tvn času naredi desetkratno šlodo
Spotoma se pogovarjam a bratom Hilarijem. častnik koraka poleg mene, in je gotovo slišal razgovor, toda ni pripomnil ničesar. Šele ko brat popolnoma slučajno omeni ime majorja Cadcra, vpraša hitro častnik :
"Kaj? Cadera? Ali poznate tega človeka?"
"Da," odvrnem, "če mislite onega, o katerem mi govorimo"
"Mora biti, kajti tu se nahaja samo en major Cadera. Ali stie njegov prijatelj ali sovražnik,**
"Hm to je vprašanje, ki se ne da tako lahko odgovoriti."
"Pač. Kdor ni moj prijatelj, fe moj sovražnik."'
"Nikakbr ne. Mnogo je ljudi j r» svetu, za katere se popolnoma nič ne zmenimo. In tako je secfej tudi z menoj glede majorja Cadera.'*
z njim.
"Pojasnila vam nikakor ne morem dati."
"Zakaj pa ne, senor?'
"Tudi to moram za molčati, ker vas ne poznam. Spoznali smo Cadera na način, ki nam pravi, da je najboljše, če o njem molčimo."
"Ah! Torej je sovražno napram vam postopal ?"
"Da."
Potem pa preneham z govorom, kar je bilo znamenje, da ne maram o tej stvari nobenega pogovora več. Vendar se mi častnik zopet približa m vpraša:
"Kdo so vaši spremljevalci?"
"Moje ime je frater Hilnrio," odvrne brat sam za sebe.
"Ne poznam vas."
"No, mogoče ste že o meni viseeno slišal. Včasih me namreč imenujejo tudi brat Jaguar.'
• "Jaguar!** zakriči častnik. "Ali je res? Ce je tako, potem vam seveda smem zaupati. Mogoče ste kdaj slišali ime Alsi-na?'
"Alsina? Ali mislite slavnega argentinskega polkovnika, ki se je tako uspešno bojeval na jugu?"
"Ravno tega."
"Ali ga poznate?"
"Če mi obljubite, da me ne izdate."
"Rad. Mogoče ste vi ta senor?"
"Da, frater.""
"Cielo! Zelo predrzni ste, ker ste prišli v te kraje."
"Znano mi je, toda prisiljen sem do tega drznega koraka."
"Ali veste, da 'je vsa provin-cija Kntre Rios v uporu?"
"Da."
"In ali veste, da se sedaj še nahajamo v tej provinciji?"
"Blizu meje smo."
"Tem bolj nevarno za vas, senor, ker ravno mejo bodejo dobro zasedli- če vas kdo spozna, tedaj ste izdani."
"Branil se bom na vsak način. Najbolj nevarno za mene je bilo na reki. Promet je precej živahen. Splavi in parnikt prihajajo in odhajajo. ttolje je, da grem v notranjost dežele."
"Ali se potem zopet na la~ dijo vrnete?"
"Ce moram, da, če se mi pa ponudi prilika, tedaj grem j)0 suhem do IPalmarja ob reki Corriente, kjer se moram ustaviti;'
"Mogoče radi Jordana?"
"Jordan! Kje ste ga spozna« li?"
"Pri njem samem. Bili smo pri njem kot ujetniki."
"Ali je mogoče? Vi! zakaj?"
"Dolga in čudna zgodba je to- Če bi vam pripovedoval bi se morali zamuditi dalj časa."
"In vendar bi vas nujno prosil, da mi vztre/.ete. Jaz sedaj odjaham v provincijo Corrien-tes, odkjer hočem zgrabiti Jordana, dočim zajedno tudi od juga napadejo. Seveda vam povem to, da <> vsem strogo molčite."
"Senor, teška je vaša nalo-sa."
"Zakaj ?"
"Ker ima Jordan toliko moštva. da g si ne premorete."
"Sedaj sem jaz sicer slab.
pa se
bijo privatne osebe."
"K!i bi dalle milijone? Ne mogoče."
"Gotovo. Le pomislite na železniške zveze v Argetiniji. V Ameriki so se ustanovile družbe, ki hočejo te železnice izkoristiti. In če taka družba Jordana« podpira, da dobi od njega gotove pogoje?" "Ali je to mogoče?" "Ne samo mogoče, pač pa resnično."
Polkovnik vprašujoče pogle da brata, potem pa reče:
"Ali morete vse to natančno razložiti?"	*
"Lahko, toda ker nimam daru govora, vam bo mogoče ta senor tukaj bolje postregel."
"Ali je to res, senor?" reče polkovnik, ko se obrne proti meni*
"Mogoče vam povem vse, kar sem zvedel." odvrnem. "Toda tu nimamo časa. Čakajmo, da pridemo na rančo, kjer se lahko v miru in zaupnosti pomenimo."
Jahali smo skoro že tri ure, ko se gozd neha. in prikaže se pred nami ravnina, poraščena s travo. Pozneje pa pridemo do koralov, ki so se raztezali široko na vse kraje. Pri ko-ralih je nekaj indijanskih gav čev, katerim se pa nikakor ni zdelo, nam dati kako pojasnilo, kajti takoj ko nas zagledajo jahajo proč. Najbrlž so nas smatrali za kake capine, kajti v tej deželi ima celo največji siromak<konja, dočim nas je bilo dvanajst in smo imeli samo enega.
Ranča stoji na odprtem, šti-rioglateni prostoru, ki je ograjen s štirimi ograjami, l^ega je bila prav pripravna za brambo. Potok, ki je v bližini tekel, je bil napeljan v štiri panoge, ki so bile napeljane v korale.
Nikogar ni videti- Vrata so zaprta. Potrkamo . Nobenega odgovora. Pogledamo zadaj za poslopje, pa tudi tam ni nikogar. To seveda ni bil gostoljuben sprejem, katerega nam je Indijanec obetal. Okni-ce so bile odprte. Stopim k eni in pogledam v notranjost. Tu zagledam puškino cev, in neki glas grozeče zakliče: "Nazaj, sicer streljam." Jaz se pa ne umaknem nazaj. pač pa rečem
"Hvala Bogu! Konečno sem prepričan, da ljudje tukaj stanujejo. Zakaj se pa zapirate?"
"Ker se mi tako ljubi. Poberite se kar tmjhiitreje odtod • <. proč
"Miru ljudje smo." "Ne vrjamem, pač pa ste lumpje, ki nimajo konj in ki Ihočejp krasti."
"Z ladijo smo se pripeljali, in pampero nas je zadel in skoro razbil ladijo, radičesar smo se morali izkrcati. E<len naših spremljevalcev nas je pripeljal sem 'ti obljubil, da bodemo gostoljubno sprejeti."
"Jai/ ne potrebujem goste. Poberite se čimprej."
Tu stopi Indijanec k oknu in vpraša:
"Kje je Antonio (»omara?" "Njega ni," odvrne glas znotraj. "Odšel je." "Kam pa?" "Vas ne briga nič."„ "Toda imejte vendar pamet, senor. Jaz sem bil dolgo časa na tej ranči in sem celo sorodnik Goniare- Kot takega me Vendar ne bodete spodili." "Kako se imenujete?" "Gomez."
"To je nekaj druzega. Sprejeti vas hočem. Počakajte, takoj pridem."
Čez kratek čas se vrata od-
znebiti. Jahal je proč, in mt- „apiše nekaj vrstic, nakar slim da ge. danes zvečer vrne.", migne zamorcu . "Ali nam vseeno dovolite,i Rančero je šel medtem en-da ostanemo tukaj?"	. krat v hišo. Raditega ni videl,
"Gotovo. Dobrodošli ste." [<ia je zamorec dobi) naročilo "Jaz ostanem rad na pro- jn tuc|i nj opazil, kdaj je zamo stem, jerbateri tudi. Za te se- rcc odpotoval norje pa dobite prostor v hi- tem je bila torej ena stvar ši- '	'rešena, toda polkovnik je ho
"Zal, da ne. Prostor je že te| ve£ vedeti.. Povem mu oddan, ker pridejo še drugi se-; Vse, kar sem vedel. Konečno norji. Če si zunaj ogenj pri- me vpraša:
Vendar upam. da v teku nc kaj tednov dobim tako močno i pro, in mož pride na dan. Zgle-vojsko, da mu bom v vseh j dal je kot pravi predrzen gav-ozirith kos."	čo. Z njim pridejo še trije dru-
"Zato je pa treba mnogo gi možje, ki nas vsi pozorno konj. in v Corrientes jih ne i ogledujejo, morete dobiti."	"Vi ste torej Gomez," reče
"Ali je Jordan res tako mo- proti Indijancu. "Ce bi to prej čan?"	" j takoj povedali. bi bil takoj
žgete, se bodete pod milim nebom bolje počutili kot v zadu-hli sobi."
"Res je tako," pristavim, "le odmerite nam prostor, pre-skrbite za mojega konja, potem bodemo zadovoljni in vam tudi dobro plačamo."
M'ož omeni, da konja v korale ne more dati, ker bi se lahko grizli med seboj. Odmeri mu poseben prostor v neki šu-pi. Nam pa odkaže mesto pred hišo, kjer zakurimo ogenj, in sicer prav v bližini šupe, kakih pet korakov od vrat.
Zdaj se vrne tudi rančero, ki nam prinese toliko mesa, da bi imeli za dva dni j svi dovolj. Toda čudno je pri tem pogledoval polkovnika. Sedaj se mi ti pogledi seveda še niso zdeli nevarni, pozneje sem se pa spomnil na nje in vedel kaj pomenijo,
Solnce je zatonilo, in tema nastopi. Vsak dobi svoj kos mesa, katerega nabode na vilice in drži nad ognjem, da peče grižljaj za grižljajem. Rančero pa stoji nedaleč od nas ter opazuje. Njegovi spremljevalci, ki niso mogli biti njegovi hlapci so odšli. Tudi t0 mi ni ugajalo, in šele pozneje sem zvedel, da so šli po svoje tovariše-
Ko smo pojedli, se skrije polkovnik v šupi in prosi mene in brata, da ga spremljamo. Vsedemo se ob vhodu tako, da smo lahko vse videli, kaj se godi zunaj.
"Sedaj imamo čas, genores, in nas tudi nihče ne opazuje. Lahko mi tudi poveste, kar ste izvedeli od Jordana."
Frater mi pomiga, naj raje jaz govorim in raditega za* čnem:
"Stvar, ki jo hočem povedati, je silne važnosti. Jordan bo dobil namreč denar in orožje." "Ah! Od kod pa?"
"Od nekega trgovca po im^-ini Tupido v Montevideo."
"Tupido? Torej ta? Že zdav-nej smo pazili na tega Tupida. Ali pa veste, da je resnično?"
"Gotovo. Saj so celo hoteli, da bi kontrakte Jordanu nesel."
"In ste. to storili?"
"Ne"
"Ah, vi bi jih morali vzeti in prinesti v Buenos Ayryes."
"Hvala. Stvar me popolnoma nič ni brigala. Jaz nisem špijon. Sicer smo pa bili pozneje vsi ujetniki pri Jordanu."
"Zakaj?"	v
Povem m" vse. kako smo se imeli pri Jordanu .in tudi dogodkov z majorjem Cadera se spomnim. Polkovnikovo začudenje je naraščalo od trenutka do trenutka, in ko končam, mi reče:
"Toda, senor. to je nekaj posebneiraj Saj bi skoro vrjel ne. Ali lahko prisežete, kar ste govorili ?*ff
"Pri najboljši vesti."
"Tedaj ste nam s svojim delom silno pomagali. Takoj hočem poslati posebnega kurirja v Buenos Ayres k predsedniku. Najbrž municija in denar še nista izročena Jordanu, in mi lahko predajo preprečimo-"
"Koga pa pošljete?"
"Zamorca."
" Toda kako bo prišel v Buenos Avres?"
"Z ladijo.".
"Torej ga pošljete tako. da ne b.) pri nikomur vzbudilo
sumnje."
"Zakaj ?"
"K«r ne sme nihče o tem
"Mislim, da ima v svojem (sprejeti. Torej do pojut raj snem | vedeti, * glavnem stanu več tisoč voja-j hočete tukaj ostati?"	j "Ali ne zaupate rančem?"
kov. In če računate k temu vo- "Ha. tako je. Senor G omar a. "Ne poznam g;r. in to je do-*jake. katere je postavil v raz- n*cj strijčnik, ne bo imel niče- volj. Kljubotafen. mračen ličnih garnizijah. tedaj ie to sar proti temu, pač pa bo celo | obraz ima." že precej lepa vojska"	vesel."	' . , "Prav imate. Takoj hočem
"Na to seveda nisem mislil. "On nima ničesar povedatvjpisati in iz previdnosti zamor-Todji Jordan mora svoje voja- na tej ranči: Jaz sem rančo, cu dati tudi ustno izročilo. Take dobro plačevati, če hočejo kupil od njega."	koj naj jjre. Nihče ne ve. kake držati z njim." "Torej ne stanuje več tu-1 zadržke dobi na potu."
"Saj jih lahko, ker mu ti!
Č kaj
*Wej pa ni bilo. Torej je jezemci posojujejo denar."	"Pač, toda samo kot gost.'*
I vaš sovražnik ali prijatelj*) "Nikakor ne. Her kje dobite j "Slaba novica je to. Kdaj je ko bi me zanimalo, če bi zve-1 državo, ki bi posodila uporni* I pa prodal rančo?" v kakšnem razmerju ste bili ku denar?"	*	"Naveličal
Viifif- tMW imti miVr^Mam*
"Ali lK) ladiji ?" "Gotov«-"
"In sedaj hočete iti narav nost v Gran Chaco?"
"Da."
"To mi ni ljubo, ker bi rad videl, da me spremljate v Palmar"
"Kar pa za mene nima pomena."
"Toda za mene. Jaz se nikakor ne čutim varnega, posebno na Radiji ne., Raje bi jahal, in ce me vi spremljate, bi bjl še bolj varen. Konje laihlco dobimo tukaj- Plačam tudi za vaše tovariše." .
"Ni potreba, ker konje itak potrebujemo po>neje."' -
"In iz hvaležnosti bi vam dal nekaj priporočil, ki vam pozneje lahko mnogo • koristijo."
Ta polkovnikova obljuba je seveda še veliko bolj upljivala kot druge besede. Vidi, da o-mahujem, ponudi mi roko in reče:
"Udarite- Jahajte z nami."
"Sam se ne morem odločiti."
"Torej dogovorite se s svojimi tovariši."
Domenim se s tovariši, ki so bili konečno vsi zadovoljni, da jahajo z menoj in polkovnikom do Palmar. Polkovnik je bil srčno zadovoljen s tem izidom. Ko se pogovorimo še o vseh natančnostih, me vpraša:
"Kje pa spimo nocoj, senor- Na prostem ali v tej šu-pi?"
"Meni je ljubša šupa.
"Meni tudi."
"Dobro, torej naj se nam pridružijo še drugi tovariši. AH ni rekel rančero, da pričakuje še drugih gostov?"
"Da."
"Mora jih biti precej, ker v stanovanju ni dobil prostora za nas. Iij zakaj ni pustil mojega konja v koralo?"
"Ker njegovi konji grizejo in kopitajo, je rekel."
"Ha! Saj vendar ne bi samo mojega konja grizli! Najraje bi čakal, da pridejo napovedani gostje, ker bi rad vedel, kdo so. Kaj pa če so privrženci Jordana? Sicer se pa čudno zdi, ker rančera ni nič več k nam."
"Najbrž bo pri svojih konjih."
"Za to ima gavče- Mi smo njegovi gostje, in za nas se mora v prvi vrsti brigati. Ali nima rančero nobene žene, nobene dekle? Hiša se mi zdi popolnoma prazna. Kaj če bi si notranjost nekoliko ogledal ?"
Zapustim kočo in se napotim v notranjost hiše. Skozi vrat* se je prišlo takoj v sobo, ki je zavzemala celo širočino hiše. Od te sobe pa vodijo dvoje vrat, ena na desno, druga na levo. 1 Hitro stopim k prvim vratom in pogledam skozi malo odprtino. Tu je bila najbrž spalnica. Dve posteljii ste v sobi. Na manjši postelji spita dva otroka. Na večji pa sedi žena, ki krpa nekaj na svoji obleki.
Ker tU" najbrž ne bom mogel ničesar pozvedeti, stopim k drugim vratom- Ker je bilo v tej sobi vse črno in mirno, kakor sem se prepričal pri po-
in stopim v Bila je nekaka kuhinja,
iz katere vodijo vrata v zopet drugo sobo.
Dalje prihodnjič.
AMERIKA IN
amerikanci.
(Spisal Rev. I. M. Trunk) V
Ta lična knjiga je sedaj popolnoma dokončana in tiskana v 12 zveskih ter obs-ega 608 strani v osmerki. V knjigi je najti mnogo zanimivosti o ameriških Slovencih in tudi poučne zgodovinske tvarine. Polna je lepih slik nanašajočih se na naš slovenski živelj v tej deželi.
Vsa knjiga velja $3.60 in za vsako slovensko hišo je lepotič-je; za vse rojake, ki se pa vrnejo v staro domovino pa trajen spomin. Da se iz knjige kaj ne izgulbi, je priporočati, da 9e da vezati in tako lepo ohrani.
Izdatelj je imel zato velike stroške pri tej knjigi, zato pa nas ameriške Slovence neka dolžnost veže, da mu olajšamo breme ter po knjigi sežemo.
Dobiti je pri izdatelju: Rev. I. M. Trunku. Villach, Austria, ali pri Rev. Alojzij Blazniku, Haverstraw, N. J., pa tudi mi radi posredujemo v to, ako se nam znesek $3.60 dopošlje.
Rojaki, sezite po tej lepi in zanimivi knjigi!
—»Slovencem, ki bi* radi dobili državljanske papirje, na~ znanjamo, da če se oglasita le dva skupaj, da lahko položita prošnjo tudi zvečer in se jim tako prihrani opustitev dela med dnevom. Kdor bi torej rad dobil papir, kar je silno lahko, naj se oglasi pri nas, nakar naznanimo sodniji, da pride zvečer, in čakal ga >bo uradnik. Vse vam gre na roke, sezite torej po državljanskih papirjih v svojo korist.
IZURJEN, ČE:
B. F. PRIHODA
ae priporoča Slovencem v vezavo vsakovrstnih knjig, posebno pripovestnih in maSnUu Lično delo, . nizke cene. 4f 4f 4f
Narodlm sprejem*
CLEV. AMERIKA,
«11» ST. CLAIB AVE. <
Pr»rl fftln Bipc-prllcr I 1 liho tudi n« znotraj tfti vate * dobrim n»pr-hum. Virmitc Iti rt kaptjicr •
pol m nt kuiantm
▼ode.
25 in 50c po lekarnah ali naravnost od'
F.Ad RICHIE* 4 CO.
74-M WMtringto* SifWt, . ,
New York, t.Y.
Najboljši naročnik je oni, ki vestno vselej prebere ves list, ga priporoča drugim in vselej ob času ponovi naročnino. Ali ste jo že plačali?
Najnovejše za rojake
Jedini naš rojak v Ameriki jc dobil priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih še ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpcn pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in križicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge sli-čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC,
109a E. 64 Street. CLEVELAND, OHIO.
LAUBOV GOLDEN
ROD
KRUH
je narejen v pekarni tako čist, kakor od vaše matere, draga gospa. Okusen kruh, vsak hlebec zavit v papir. Vsi gro-
ceqi.
The
Jacob Laub Baking
ConpMj
4919 LORAIN AVE.

DO nadaljnega naznanila bo zobo-zdravnilki urad dr. Kalbfleiacha zaprt ob sredo popoldne v poletnih mesecih. Ob tem času pa je urad odprt ob nedeljah od 9:30 zjutraj do 12.
Dr. Kalbfleiscb,
6426 St. Clair Ave. I

^ ___ ,
—Plačajte račun v našem uradu, da ne pride k vam kak nepošten kolektor in odnese vaše denarje. Zadnji ča§> je do petka, ri. aprila do 10. ure zjutraj.
Velika razprodaja vrhnih kril.
Gospe in gospodične, sedaj se vam nudi lepa prilika, da si nakupite vrhnja krila (kikle) po nizki ceni. Kupili smo jih več sto po ceni od najboljše tovarne, ki izdeluje samo najboljia vrhnja krila, ker so jih imeli več kot je bilo potreba za to sezono. Imamo tudi iiroka favefana krila. Mi Jiecemo in bodemo prodali dvesto teh kril v fenem tednu in sicer vsako za polovično ceno. Nevestam priporočamo našo lepo zalogo poročnih oblek, tančic in vencev.
Mi zapiramo ob sredah popoldne