0 zgodovini v Ijudskej šoli. Govoril pri okraj. učit. konferenciji dne 25. novembra v černomlji g. F. Šetina. ,Historia vitae magistra est" je stari izrek, ki velja tudi dan danes ne le posameznim ljudem, temuč tudi narodom in zgodovina je važna ne le višjim, učenim šolam, a tudi nižjim, ljudskim šolain. — Zgodovina je to, kar se je zgodilo. Ona nam kaže nepristranski (?) minulost, iz katere izvira sedanjost, to pa moramo umeti in spoznati. Zgodovina nam kaže pervega človeka v svoji prostosti, ter naraščanje družin v rodove in narode, nam pove pripomočke in sredstva, s kojimi so napredovali do prosvete i omike. Zgodovina nam kaže krivde, neslogo, sploh vse pregrehe narodov, kojih nasledek je bil propad, ali začasen ali za vselej. Zgodovina nam kaže na dalje junake na duhu in telesu, ki so se darovali za svoje vzore i načela, nam kaže vse žrtve človeštva, s kojimi so si iskali priboriti svobodo i omiko, ter rešiti se terdih spon, katere so zadrževale prostost uma i duha. Ali ni toraj res zgodovina učiteljica življenju in potrebna vsacemu človeku? Tem bolj pa je potrebna ljudskej šoli, saj ne vemo, kaj bode iz šolske mladeži, in kako ji poteče življenje? — A mladež v ljudskej šoli se ne more učiti zgodovinskih dejanj v tesnej časoslovnej zvezi, mrveč naj se jej stavi pred oči vse ono, kar zahteva učni načrt dne 19. decembra 1874 št. 2764, namreč: Poduk v zgodovini ima v namen splošno pripoznanje onih oseb in dogodadij, ki so v obče na posebni način pospeševale razvitek človeštva i domovja, razen tega naj vzgaja ta nauk pri učencih značaj i domoljubje. — Učni načrt tirja toraj, da mladina izve dogodbe i osebe, ki so tako rekoč v tem ali unem obziru, v tej ali unej učenostni stroki začeli novo ero (dobo), tako n. pr. iznajdba smodnika, tiskarstva, parnih strojev, telegrafa; možje n. pr. Likurg, Solon, Cir, Aleksander Veliki, Oktavijan, Karol Veliki, Rudolf Habsburški za6enjajo movo dobo v zgodovini; Herodot, Sokrat, Aristotelj; pesniki Homer in dr. so bili vzor svojemu in tudi prihod- njemu veku. — Taki ali jednaki naj se v mični podobi povesti predstavijo učencem; ako so zgodovinske slike pri roki, si bodo učenci stvar še bolje zapomnili. (Dobro bi bilo, ko bi imeli zgodovinske atlante, kjer so fakta naslikana.) Učni načrt govori dalje, da naj se v lj. šoli vzgaja značaj i domoljubje in to je prav. Značaj človeku ni vže prirojen, treba se je često vaditi, preden si človek pridobi duševno krepost, ki se ustavIja strasti in slabosti. Značajen človek inia terdno in stanovitno voljo, ki vodi njegovo dejanje. — Značaj se mora posebno gojiti v šoli ne le pri zgodovini, marveč tudi pri drugih naukib in pri vsakej priložnosti. Po mojej misli so iz zgodovine najpripravnqjši oni izgledi, kjer se žrtve kažejo v velikej meri — in to so večjidel — tragični dogodki. Značaj — mož — se daruje; imovino, srce i um, vse, dal i svoje življenje — on se daruje za rod svoj, za svoje visoko načelo — za človeštvo, naj si je že iz ljubezni do bližnjega ali iz domoljubja. Mlado srce vadjeno v značajnih prizorih, jelo bode pozneje, ko bode vže odraslo, premišljevati, da je treba moštva. (V navadnem življenji se umeje moštvo za značaj.) V tem smislu naj učitelj učencem kaže Kodra, Leonida, — A. Winkelried-a, A. Hoferja, nasproti pagnjusne izdajalce Efijalta, Katilino itd. — Se ve, da si more učitelj takošnjib izgledov poiskati, i baš avstrijska zgodovina ima dokaj takih izgledov. — Po učnem načrtu ima se gojiti tudi domoljubje v ljudskej šoli. Bodimo pedagogični in hodimo od bližnjega do oddaljenega. Učimo ljubiti otroke svoj dom, svoj narod, i od tod izpeljujmo ljubezen do doruovja. Gospoda moja! čez majhen potok se lahko prestopi — ali čez široki se niti ne da preskočiti. Ako učenec spozna svoj rod, bode spoznaval i drugi avstrijske narode, ki v lepej, složnej zvezi žive vsi za jednega milega vladarja. Kažimo deci zgodovino njihovega naroda, zvezujmo žnjo zgodovino druzih narodov, i po takem potu bodemo po pedagogičnib načelih labko vcepili šolski mladeži pravo domoljubje, vcepili ljubezen do milega vladarja in do dinastije.