464
Novice.
—   Osobne vesti. Okrajnim sodnikom v Eadovljici je imenovan tamošnji dosedanji adjunkt g. Ernest Ferk; finančni tajnik gosp. Josip Dobida v Ljubljani je imenovan finančnim svetnikom v Inomostu. čestitamo !
—   Shod zaupnih mož v Ljubljani. Zbralo se je včeraj v redutni dvorani nad 400 veljavnih mož vseh stanov iz vseh slovenskih pokrajin, da se ob zaupni razpravi dogovore za program, ki naj bi bil vodilo Slovencem v trdnem boji za narodne svetinje. Shod se je pričel dopoludne ob 9. uri, je ob 1. uri prekinol in trpel dalje od y2 3. ure do 7. ure zvečer. Zborovanje je otvoril starosta narodnih rodoljubov prezaslužni g. Luka Svetec, na kar se je volil predsednikom shoda državni poslanec g. dr. Andr. Ferjančič, I. podpredsednikom g. dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški, II. podpredsednikom državni poslanec gosp. grof Alfred Coronini in zapisnikarjem g. dr. Danilo Majaron, Kot poročevalci raznih resolucij so nastopili gg. : Luka Svetec, dr. Anton Gregorčič. Anton Koblar, Ignacij Gruntar, dr. Triller, dr. Majaron, dr. vitez Bleiweis in dr. Razprave so bile kaj živahne. Konečno so se z neznatnimi dostavki sprejele resolucije predložene od osno-valnega odbora in se je volil izvrševalni odsek. Več o shodu hočemo poročati prihodnjič.
—   Občinske volitve v Mariboru so se Vršile mi-noli teden. Zmagala je ob obilni udeležbi volilcev nemško-libe-ralna stranka. Nemški listi so močno rotili svojo gardo, da se obilno udeleži volitev, češ mogoče je, da se Slovenci na skrivnem pripravljajo na volitev. Ta strah je provzročil obiluo udeležbo. Morebiti bi pa res ne bj bilo napačno, ko bi se enkrat tudi Slovenci poskusili v volitvi !
—    Pri občinskih volitvah v Spod. Dravogradu na Koroškem so zmagali Slovenci po trdnem boji v tretjem razredu in si priborili dva mandata v drugem razredu. V prvem razredu so nemškutarji zmagali vsled strašanskega pritiska. Potolažijo naj se pa, da Slovenci niso ž njimi še zadnje besede govorili. Kar si niso pridobili zdaj, hočejo prihodnjič. Vrli slovenski Gorotanec le nevstrašeno naprej I
—   Bedarije občinskega sveta tržaškega. V občinskega sveta seji dne 28. t. m. je dr. d' Angeli interpeloval župana glede misijona, napovedanega v cerkvi starega sv. Antona za čas od 8. do 17. decembra. Imenoval je misijon —, ker se bo slovenski propovedovalo — provokacijo in nevarnost za javni red. Župan Pitteri je obljubil, prositi namestnika, naj prepove misijon, d' Angeli pa je zahteval, naj se tudi ta stvar omeni v zatožbi, naperjeni zoper škofa, katero namerava mestna delegacija poslati papežu   Kdo se ne smeja!
—   Umrl je dne 7. novembra t. i. v opatiji sv. Janeza Krstnika v Minesoti v Severni Ameriki naš rojak opat Bernard Ločnikar. N. v m. p.
—   V okrajne šolske svete je imenoval deželni odbor kranjski   te-le   gospode:     Za  ljubljansko   okolico:   Jos.   Fr.
Seunig, graščak na Bokavcih, Gabrijel Jelovšek, župan in posestnik na Vrhniki; za Radovljico: Friderik Hoinan, trgovec in posestnik v Badovljici, in Janez Vurnik, posestnik in kipar t Radovljici; za Krško: Viljem Pfeifer, posestnik In poslanec v Krškem, dr. L Mencinger, odvetnik v Krškem; za Kranj; J. Hubad, vodja gimnazije v Kranju, Janko Urbančič, grajščak na Turnu Predvorom ; za^ Litijo: Luka Svetec, notar v Litiji, Štefan Jaklič, župnik v Št. Vidu; za Postojino: Fr. Sajovic, duhovni svetnik in župnik v Slavini, Matej Lavrenčič, deželni poslanec na Vrhpolju pri Vipavi; za Logatec: Karol Puppis, župan v Logatci, in Alojzij Pogačnik, trgovec v Cerknici; za Kočevje: Ed. Hofman, in Prim. Pakiž, deželni poslanec v So-dražici; za Novo mesto: dr Fr. Detela, ravnatelj gimnazije v Novem mestu, dr. J. Marinko, gimnazijski profesor v Novem mestu; za Črnomelj: F Dovgan, prost v Metliki, J. Scrrvveiger, župnik v Radovici; za Kamnik: Ivan Murnik, posestnik in trgovec v Kamniku, Janko Krsnik. graščak na Brdu.
—   Novo posojilnico so ustanovili v Zagorju ob Savi.
—   Miklavžev večer priredi „ Ljubljanski Sokol" v sredo dne o. decembra 1894. v dvoranah starega strelišča, s sodelovanjem pevskega društva „Ljubljaneu in vojaške godbe
—  Izredni občni zbor kmetijske družbe je bil včeraj dne 29. t. m. v Trebnjem in sklenil, delati na to, da se začne pridelovanje sladorne pese na Dolenjskem. Kaj več o tem poročamo prihodnjič
—   Na dolenjske železnice progi Grosuplje-Strasa dovolila se je ustanovitev postajališča Sv. Lovrenc, za katero so prosile občina Prapreče, Vel. Gaber in Gradišče.
—   Semenj v Črnomlji, ki bi moral biti dne 25. decembra t. 1   preložil se je pa letos na 10. decembra.
—   Zebljarsko produktivno zadrugo so ustanovili v Kropi. Da bi si z zadrugo pač pomogli ubogi KropenČani in oživili zopet zebljarsko obrt ondi.
—   103 leta stara Marija Vrbnjak je umrla v Pamečah pri Slov. Gradcu na Spod. Stajarskem. Starka je bila do zadnjega krepka in čila
—    Podporno društvo pomožnih uradnikov v Trstu. Te dni se je osnovalo v Trstu društvo pomožnih uradnikov. V načelstvu so sami Italijani, pravila so le italijanska in nemška. Eavno tako se pri poslovanji ne ozira na slovan-ščino. Tržaška „Edinost" odsvetuje Slovanom pristop k temu društvu in priporoča, naj se osnuje slovensko društvo za pomožne uradnike za vse slovenske pokrajine.
—  Izpred porotnega sodišča. Minoli pondeljek pričelo se je pred tukajšnjim deželnim sodiščem četrto letošnje porotno zasedanje. Pri prvi obravnavi je bil zatožen 371etni posestnik Anton Prime, s Kamenvrha pri Litiji, hudodelstva uboja. Vsled nekega prepira je pretepel toli Antona Ovna, da je ta vsled poškodovanj umrl. Primca obsodili so na tri leta težke ječe. — 211etni Jernej Poljanec iz Vojskega je bil drugi dan obsojen zaradi požiga na 5 let težke ječe. — Zaradi tatvine so obsodili 451etnega čevljarja Alfonza Zaruba iz Ljubljane na 5 let težke ječe. — Kmetski sin Leopold Petrič in mizarski pomočnik Jakob Trbižan, oba iz Dolenj pri Vipavi obsojena sta bila zaradi tatvine, prvi na 15, drugi na 18 mesecev težke ječe. Vkrala sta vinjenemu posestniku Ferdinandu Žvokelju iz Dolenj 800 gld. denarja in srebrno uro z verižico, kar je pa vkradenec vse nazaj dobil.
—   Divjega kozla, o katerem smo zadnjič poročali, da so ga pri zalogu v Ljubljanici vjeli, spustili so zopet prosto pri Mojstrani na Gorenjskem. Kozla so primerno zaznamenovali. Da bi pač smrtonosna krogla lovčeva ne zasegla prekmalu, te redke živali.
—   Tatvina. Dosedaj neznan tat ukradel je minolo nedeljo zvečer gostilničarju Valentinu Jeraju v Florijanskih ulicah več raznega denarja in dragocenostij v približnem skupnem znesku 500 gld.   Hranilne   knjižice   glaseče se na 6000 gld.
1
je tat tudi imel v rokah, pa jih vrgel pod postelj. Jeraj stanuje v prvem nadstropji; med 6. in 7. uro je šel v pritlično gostilno in mej časom, ko se je on mudil v gostilni, izvršila se je tatvina. — Sedaj pravijo, da sta tatvino izvršila dva fanta v starosti do 20 let, ki sta se isti večer mudila po raznih gostilnah okrog sv. Jakoba in jo potem ubrala proti tržaški cesti, najbrže proti Trstu, kjer bota skušala ukradene stvari v denar spraviti.
—   Nesreči. Dne 24. t. m. podsula je v Spod. Ka-nomlji pri Idriji skladovnica dilj Kletno Ivanko Tratnik. Nabirala je na žagi drva, dilje se sprožijo in jo podsujejo. Ne-srečnica je bila takoj mrtva. — 301etnega Martina Ažmana delavca kranjske industrijske družbe na Jesenicah je dne 21. t. m. vsled lastne neprevidnosti prijela valjalnica in ga tako poškodovala, da je čez dva dni umrl.
—   Iz neprevidnosti ustrelil je dne 27. t. m. ravno od vojakov iz Trsta došli Janez Habič kajžarja in gozdnega čuvaja Jožefa Skerjanca iz Zagradiša pri Sostrem pod Ljubljano. Skerjanec je položil nabasano puško na klop, Habič jo vzame v roke in ogleduje držeč jo tako, da je bilacev obrnjena ravno v Skrjanca. Puška se sproži in zadene Skr-janca v srce.    Ta se zgrudi takoj mrtev na tla.
—   Vjet begun. Policija v Trstu je prijela Avgusta Vrhovca iz Litije, ki je nedavno pobegnil iz ljubljanske po-silne delavnice in pa tatu Kajmunda Klobčiča iz Ljubljane, ki sta v zvezi z nekim tretjim tovarišem, ki je pa pobegnil, in v Trstu izvršili neko tatvino.
—   Nečloveška mati. Pri gospe sveti na Koroškem je neka dekla svojega triletnega otroka vrgla v neki tomun, in ko je skušal se otrok iz vode rešiti, je ga udarila po glavi, da je bil takoj mrtev. Neka kmetica, katera je to videla, je stvar ovadila in deklo so zaprli.
—  Navadna smrt pijanca. V Trstu je te dni v neki gostilni se voznik Jože Coutardo, rodom iz Vidma v Italiji, v neki žganj ariji napil žganja. Streznil se ni več, kajti v pijanosti ga je zadela srčna kap.
—   Nesreča v Trstu. 541etni kovač Luka Jazbec si je pri delu udaril s kladivom po prstu leve roke in radi tega moral je v bolnico. Nekemu kamnoseku je padel težek kamen na prsi in mu zlomil dve rebri. Odpeljali se ga tudi v bolnico. Mornar Otavija Laniša je padel s krova v notranje prostore neke ladije in si zlomil nogo.
—   Zastrupila se je dne 21. t. m. v Celji natakarica Josipina Sedej. Povod samomoru je nesrečna ljubezen.
—   Oproščen pred porotniki. Te dni je bil v Trstu zatožen kmet Matija Grželj zaradi umora. Zakonska Grželj vzela sta pred leti za svojega Josipa Segulina, ker nista imela svojih otrok. Njima se je tako priljubil, da sta mu izročila posestvo. Ko se je Segulin oženil, ni bilo več miru pri hiši. Mlada dva nista hotela dajati starima potrebne hrane. Dne 19. t. m. je šel Grželj kopat na njivo krompir, da ga skuha za južino. Segulin in njegova žena sta prihitela na njivo staremu to branit.    Skregali   so se in Grželj je udaril z matiko
v
Segulina po glavi, da je umrl Grželj se je sam ovadil sodišču. Pri obravnavi pri deželnem sodišču v Trstu so je pojasnilo, da sta res mlada dva s starim grdo ravnala, da je bil Grželj vedno miroljuben mož, dočim je bil Segulin velik surovež. Porotniki so zanikali vsa nanje stavljena vprašanja zaradi umora, oziroma uboja in težke telesne poškodbe. Sodišče je zatoženca oprostilo.
—   Obsojeni tatovi. Pred porotniki v Trstu so bili obsojeni težaki črnelj v osemmesečno, Tulus v triletno, De-pretis v štiriletno in Pelegrini v 21etno ječo, ker so na južne železnice kolodvoru ukrali zaboj svilenega blaga, ki je bil namenjen v Banki v Indiji
465