145. številka. Izdanje •j (▼ Tr§ln, ▼ torek zvečer dne 3. decembra 1895.) Tečaj XX. hIDIN uhaja po trikrat m teden v ieiiib it-danjih ob torkih, 6*tr«klh in MbotAh. Zjutranje iidanje iihaja ob 8. uri zjutraj, tečemo f>w ob 7. ari večer. — Obojno iiduj« «tm«t: (a jeden netac . f. — .SM', iuvkb Avatrija f. 1.4P ta tri MMec. . . 2.«0 , . , 4 ■a pol lata . . . 5,— . ■ • B.— ta rte lato . , . 10.— • • „ 1«.— Na Mrvtbc brez prilcieae ■araonin« it M ]•■!)• »tir. Potamične itevilke le dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Ir&tu po S nrc., itven Trit« po • nrfi. Sobotno rečemo itdanja v lrUu « ni., itven T rita • a«. Ol EDINOST Oglati te račune po tarifu * p»'fitu; ta uaitloTf z debolimi črkam tu plačuje proHtor. kolikor obnegti rariiiinth »r«tic. 1'o-ilntit o*mrtnoe in jt«n<^ithvale. domači ogluši itd, *o računajo po pogodbi. Vti .lopi«t nuj «e> poAtl ijn 'lrodniAtru: alii u ('itsortu . 1 :t, S > ao mir.. Siti frankovano. k>'- nt»fr»nknr.fin tprui 3mi«)0. Rnltopim ne vračajo. Naročnino. r«kUra>»oije in oglmto »prejema Hprdi'nU(ro ulica Molino pic- ' colo bit. 3, II. nadtt. Odprte reklanacije to produ poštnine, llo ■lcvanaketfa političnega društva za Primorsko. r j. Fo ttozM volitvah na Kranjskem u. Graja „Slov. Sveta' na adreso narodne stranke je trpka in ta pa tam je morda beseda malce preostro zasukana — ali stvarno je popolnoma opravičena. Člankar »Slov. Sveta" na vas zadnje ni potrdil drugega, nego to isto, kar smo napisali mi v prvem hipu pod utisom silnega poraza narodne strauke v kmečkih občinah — rekli smo bili namreč, da je tak izid le naravna posledica izborne organizacije in neumornega dela na jedni, in nedostatka vsake pametne organizacije in strašne apatije na drugi strani. V tem pogledu dobivali sino iz različnih volilnih okrajev britkih pritožeb. Mi smo sicer dosledno odklanjali vse take dopise, ker ab-solutno nismo hoteli škodovati narodni stranki. Niaino hoteli, ne morda iz ozirov do posamičnih .prvakov1, ampak vsled trdnega tvojega prepričanja, da bi značilo — prav nič se ne bojimo povedati to, odkrito in brez ovinkov — pravo narodno nesrečo, ako bi bila konservativna stranka, pri sedanjem nje faktičnem vodstu, zmagala na vsej črti in ako ne bi bilo vsled tega na narodni strani deželnega zbora kranjskega prav nikakega pro ti težja proti resnič« nlm in neutajljivim težnjam sedanjega faktič-nega vodstva konservativne stranke. In mi hvalimo dobri geuius naroda slovenskega, da je prišlo drugače : da je prišla v zbornico manjšina, kojej bode vestno izvrševati nalogo kontrole nad slovensko konservativno večino. Ta manjšina bode morala skrbeti za to, da pride pred javnost v presojo vsako vainiše vprašanje. — Tak6 bode tudi vsa javnost nadzirala večino in odvrneno bode — o tem smo uverjeni — marsikoje zlo, ki bi bilo morda sicer zadelo naše iivijenske narodne interese. Kajti mnogokateri voditelj je veliko bolj „pogumen", ako se sme nadejati, da njegova dejanja ne pridejo na tehtnico javnosti, v nasprotnem slučaju pa jemlje vendar-le, hočeš, »očes, nekoliko ozira na meuenje drugih. Da s tem svojem nenenjein nismo na krivi poti, priča najbolje sedanji naBtop strogo konservativnega .Slov. Gospodarja" proti poslancu in kanoniku KIudu. Tako smo obrazložili, zakaj nisino mogli želeti zmage konservativni stranki na vsej črti. To so bili tudi tisti vzroki, zakaj nismo hoteli natisniti ničesar, kar bi utegnilo škodovati ugledu narodne stranke in nje voditeljev v toli kritičnih trenotkih. Ti oziri ne veljajo danes — zato sinemo govoriti. O grehih narodne Btranke v daljši mi-nolosti nam ne treba mnogo govoriti, s^j nam govori dovolj glasno dejstvo: daje iz kluba narodne stranke izstopil mož, kakoršenje — Ivan Hribar. Kjer ne ugaja tekemu možu in rodoljubu, tam gotovo ni vse tako, kakor bi moralo biti. PODLISTEK. Bilka iz dunajskega iirljenja. Turoben, dušne teže polen dan ! Čez širno stolno mesto leži siva debela megla, kot velik, dolg mrtvaški pajčolan, mesto pak je podobno katafalku. Od neba doli rosi ojster, zopsrn dež in tuga in nevolja dneva zrcalita se v obrazih Ijudij, — saj 11« vidiš nikjer niti jednega veselega lica. Nepregledne vrste črno oblečenega ljudstva drve iz mesta deloma peš, a še po večini v tramvajskih vozeh in oinnibusih, tudi fijakerji so vsi na nogah in se pom čejo gori veu na centralno pokopališče. Oudi je ta dan zbirališče »živega Dunaja*, ki ali iz pijetete, navade, radovednosti ali tudi iz popolno neznanega nagona Niti o dogodkih na shodn zaupnih mož nočemo govoriti, ker vidimo pred seboj le narodno stvar in nas pri našem delovanju ni nikdar vodila osebna občutljivost. Ako bi pa 2e hoteli pisati rekriminacije, obžalovati bi morali še danes one dogodke, oni strastni odpor proti nazorom Tržačanov in Istranov, ne radi oseb, ampak z ozirom na dejstvo, da je izid deželnozbor-skih volitev in nevšečno p o 1 o-ženje stranke po dobršnem dela posledica onega polovičarstva, ki ga očita narodni stranki tudi ,S1. Svet". ! No, nadejali smo se vzlic vsemu temu nekoliko dobrega sadu po shodu zaupnih mož, ker Brno menili, da se prične novo življenje v stranki vsaj v onem, če tudi tesnem o-kvirju, ki ga je bil zasnoval shod po želji nekojih nekoliko pretesnosrčnih voditeljev. Toda prevarjeni smo bili tudi v tej nadi. Resolucije, kakor navlašč prikrojene le za žalostne razmere na Kranjskem, bile so toli pohlevne in obzirne na vse strani, da jim ne bi mogel prigovarjati ni najstrožji konservativec tako, da stranki se ne bi bilo bati opravičenega in utemeljenega odpora, tudi ko bi bila ae toli ognjevito izvajal i, kar so zahtevale resolucije. Ali ničesar se ni zgodilo v tem pogledn: stranka je mirno počivala na lavorikah iz borbe proti tržaškim .rogoviležem* ne le do pri četka volilnega gibanja, ampak se ni dala vzdramiti niti potem, ko je valovje volilnega gibanja že visoko plnskalo in se penilo. V tem zmisln so čisto soglasna poročila, ki smo jih dobivali zlasti iz kočevsko-ribniškega, postonjsko-logaškega in vipavako-idrijskega okraja. Možje, o kojih rodoljnbju in resnico-ljubju nimamo pravice dvomiti, so nam zatr-jali, da kolikor je bilo agitacije z narodne strani v teh okrajih, je bilo le delo posamičnih tamošnjih rodoljubov — a vodstvo stranke na doposlane mu nasvete in vprašanja niti odgovarjalo ni, ali pa še le po mnogih urgencijah. Zlasti v vipavsko idrijskem okraju je bil poraz narodne stranke zgolj posledica ogorčenja in ozlovoljenja stranke, nastavSega po zares prezirljivem postopanju izvrševalnega odbora. IstotaVo nam zatrjajo možje i/, postonjsko-logaškega in kočevsko-ribniškega okraja, da bi bil tudi tam izid volitev dokaj drugačen, da je bilo le količkaj pametne organizacije za agitacijo. Gg. v Izubijani so imeli očevidno pred očmi le osebe, koje bi bilo po njih mene n j u poslati v deželni zbor, a pozabili so bili menda čisto, da pri postavljanju kaudidatov treba poštevati tudi lokalne razmere in želje volilcev. Vodstvo pač more in in m o r a nasvetovati volilcem, koji mož bi bil po njega menenju najpripravniii za njih zastopnika, nikakor pa ne sme usiljevati svojih kandidatov. Avtokratizem in absolutizem se navadno hudo maščuje v takih stvareh. hodi trkat na duri „mrtvaške stolice" v dolgočasni, nepopisljivo tužni ravnini. Dolgo časa je že tega, kar ne pokopavajo več Duuajčani svojih dragih v starih predmestnih pokopal'ščih, marveč jih vozijo na „večno letovišče1' ven v ogromno centralo in ta predmestna pokopališča ležijo pozabljena in deloma opustošena. Vendar ne popolnoma. V dan vernih duš popoldan in proti večeru zbira se tudi todi okrog nekoliko občinstva in nemalo zanimivih obrazov vidiš po teh krajih. Saj pa je tudi večidel prava tuga ali pa posebni spomini, ki silijo ljudi med te zapuščene grolte s podrtimi križi, zakritimi od gostega žalnega drevja. Med obiskovalci jednega teh predmestnih grobišč nahajati se tudi dve ženski — mati in hči. Z vencem v roki blodi bleda Resnici na ljubo moramo sicer priznati, da je bila agitacija na konservativni strani tolika, kakoršue še ni bilo nikdar, in da smo dobivali tudi dopisov, ki so zagovarjali stranko v tem zmislu. Temu nočemo oporekati, ali pri vsem tem ostane dejstvo, da je vodstvo mnogo samo krivo na porazu' stranke, ker je mnogo — grešilo. A vendar ! ni grešilo toliko v pozitivni smčri, to je napačnimi čini, ampak veliko bolj v negativni sinčri, ker je namreč storilo veliko premalo, in tu pa tam skoro ničesar. Toliko, kolikor se dostaje vodstva. V prihodnjem članku pa hočemo spregovoriti nekoliko o tem : k j e in k a k 6 se je g r e-šilo v narodni stranki v pozitivnem emislu, to je, neprimernim postopanjem. Saj je najbolje, da pove vsakdo jasno in odkrito, kako misli. Nezmotljivosti pa si s tem nočemo prisvajati in radi bodemo poslušali, ako nam kdo dokaže, da smo na krivi poti Glavna stvar je vendar le, da je namen dober. Politiške vesti. V Trstu, fine 3. doceinbra 1895. Državni zbor. Proračunskemu odseku trebalo bode le še dve seji, da dovrši svoje delo. Tako bode možno v prihodnjem tednu pričeti splošno raspravo o proračunu. O tem pa seveda ni govora, da bi se uresničila nada, ki jo je gojil s prva grof Hadeni, da bi se namreč proračun rešil v zbornici že pred božičnimi prazniki. Važne izjave pravosodnega ministra Gleispachn. Obilica druzega gradiva nam ni dopuščala, da bi se bili mogli nekoliko obširneje baviti z izjavami pravosodnega ministra v seji tiskovnega odseka dne 30. min. m. Te izjave so važne že po sebi, ker je g. minister Gleispach brezobzirno obsojal marsikaj, kar so najtrdovratneje zagovarjali njega predniki. Zanimive so pa bile te izjave tudi zato, ker so prevzročile, da stojimo sedaj pred veliko ugaujko in se moramo povprašavati: kaka je pravo za pravo siučr sedanje vlade? Ministarski predsednik grof Badvni nam sili le svojo železno roko, ki hoče le voditi, njega tovariš, grof Gleispach, nam pa je ponudil m e h k o roko; roko mile sodbe in prizanesljivosti. Ali pa so se morda gospodje v sedanjem kabinetu res že uverili po dosedanjih dogodkih, da Železna roka je najslabše sredstvo za vodstvo — src, za vodstvo ljudi, ki iuiHjo tudi svoje nazore, svoja menenja in svoje prepričanje. No, bodisi, kakor hoče, grof Gleispacli je v tiskovnem odseku ubral jako mite in simpatične 6truue, tako, da je kon-statoval celo mladočeskt poslanec Kim, da takih zvokov še ni bilo čuti z vladne strani. Govorjenje je bilo o našem tiskovnem zakonu. Posl. P a e a k je zopet zagovarjal hčerka za materjo z vidno nevoljo v obrazu. Poslednja nosi gorečo svečo. Kakor dve črni senci begati se med grobovi in tarnati nad „neznosnim vremenom", vihteči lahke dežnike. .Bog ve, da sem pozabila, kje leži!", reče uiati ko obstaiu-ti v glavnem hodišču in gledate na vse strani mračno razsvitlje-nega pokopališča. .Jaz ti rečem, uiama, naveličala sem se hoditi po tem pustem kraji, ako hoče«, pa sama išči, tu imaš vence, jaz odidem domov", odvrnila je nevoljno hči in zobje so ji klepetali za biedimi ustnami. „Samo malo šp počakaj, mislim, da bode tu, v trinajsti vrsti — saj je to trinajsta vrsta. Kaj meniš, da rada tavam tu okrog in v takem vremenu. Vse preveč tuge in nesreče se imam zahvaliti svojemu ranjkeuiu, tvojemu očetu, in Boga moram hvaliti, daje svoje predloge za premembo tiskovnega zakona v zmislu, odgovarjajočem sedanji moderni dobi, da bode moglo novinstvo, ki je prevažen činitelj v javnem življenju sedanje dobe, vsaj svobodno dihati. Prejšnji ministri pravosodja so bili več ali manj nepristopni gledč na take reforme; vsi so menili, da novinstvo treba držati na uzdi. Vse drugače sodi sedanji pravosodni minister Gleispach. To nas je presenetilo — v sedanji dobi, v dobi nepotrebnega, ker pretiranega nagiaia-nja avtoritete se strani ministerskega pred-sodništva, v dobi odurnega prikrajsevanja parlamentarnih pravic in svoboščin, v dobi ljute berbe med vlado in javnim menenjem na Dunaju. Tako se nam je zdelo po izjavah pravosodnega ministra v tiskovnem odseku, kakor da je na bojne polje, kadar najbolj gromč topovi kar hkratu padel z neba — angelj miru z vejico v roki. Posl. PacAk je zahteval posebno, naj se premeni dosedanja praksa pri zaplenjevanju časopisov in naj se takozvano objektivno postopanje omeji le na slučaje žaljeni i Njeg. Veličanstva in na širjenje vznemirljivih vesti v vojnem času, potem je zahteval tudi, da se razveljavi naredba bivšega pravosodnega ministra, po kateri so se zaplenjevali celo državnozborski govori, ako so bili držani na Češkem jeziku. Za PacAkom se je takoj oglasil grof Gleispach ter podal zelo zanimivih izjav. Ni sicer pritrdil vsemu, kar ie zahteval posl. Pacak, ali njegove izjavo pričajo vendar o poštenih in liberalnih nazorih, kolikor se dostaje pravice do svobodnega izražanja svojega menenja. Minister je brezpogojno priznal potrebo, da se preosnuje naš tiskovni zakon, ki ne odgovarja več modernim zahtevam. Z načrtom novega tiskovnega zakona hoče stopiti pred zbornico v prihodnjem zasedanju. Da pa že sedaj odpravi nedostatke, izdal je naredbo do vseh državnih pravdništev, v koji nalaga istim, kako jim je vršiti tiskovni zakon.V tej | naredbi je izrekel minister Gleispach zlato besedo, da je razvoj Avstrije do pravne držav« odvisen od pravnega stališča novinstva To stališče pa sme biti zavisno I« od zakona, nikakor pa ue od uradnega dovoljenja — in naj so istemu razlogi še ta «o čisti, kajti menjajo se lahko z osebnim naziranjem in z odnošaji vsake dobe. V Avstriji je zajamčena tiskovna svoboda. Vsakdo ima pravico svobodno povedati svoje mensnje, seveda v mejah državnega reda, in vsakdo sme poskušati, da z besedo druge pridobi za svoje meneiije. To dragoceno pravo je podlaga ustavi, iiajvariieja zaščita politiški svobodi, varuh dobrih običajev in suvar pravice — seveda le dotlej, dokler spoštuje zakone. Ako pa novinstvo prestopi to mejo, potem se je pregrešilo proti miru v državi, proti pravicam posamičnih oseb, in proti koristim človeške družbe. Tako mene in vas vse rešil ujegove navzočnosti. Toda neka dolžnost veleva že, da še jeden-krat — prvikrat po njegovem pogrebu! — obiščem gomilo, na katero ni rosila in ne bo ljubeča solzu, še jedenkrat pravim, predno zatvorijo pokopališče in zidajo bivališča živim, kjer žive — seveda ne v mojem spominu — «ed»j mrtvi. Poskusiva, daj vence .Pustite, lahko gu še neseni", odgovo-vorila je po teh raaternih besedah nekoliko ginjena hči. In pogreznili sta se v goščo mokrih dreves v trinajsti vrsti iu šli iskat pozabljene gomile. I>ež jel je prav curkoma liti, ko se obustavite pod neprodiriiim drevjem pred gomilo, na kateri je stal polunagnen in lesen križ. (Dalje prih.) novinitvo treba pa zatirati neizpromo — na korist dobrega novinstva. Organi, nadzorujoči novinstvo, imajo po takem veliko odgovornost in greše jako tahko, zlasti pa po do nestrpnosti vzkipelem proganjanja povodom neprijaznega kritikovanja posamičnih činov vlade ali nje organov. Večina zaplemb se izvrši na podlagi §. 300 k. z. Te prakse ni smeti nadaljevati, ker je v nasprotju z veljavnimi zakoni. Minister zahteva, da se ne konfUkuje takoj vsaka neprijetna izjava ali ostreja kritika o kaki naredbi, bodisi posamičnih če tudi visoko stoječih organov, ali članek, zahtevajoči morda v ostrejših izrazih, da se izvedejo reforme ali premene zakoni. Mnogokrat se piše v hipni razburjenosti in strasti in ni smeti takoj mi-s'iti na namen hujskanja do sovražtva proti državnim in občinskim oblastim ali posamičnim organom vlade. Tako strogo postopanje kali le splošno pravno čutstvo in tudi ne koristi ničesar, kajti taka kritika pride slednjič vendar le v javnost, in še v poostreni obliki, potom zakonodajnega zbora. Minister zahteva torej od viSih državnih pravdnistev, naj pouče državna pravdništva, kako jim je uporabljati g. 300 k. z. in da naj delajo na to, d a s e s k r č i število konfiskacij na podlagi tega Kakor že omenjeno, je izjavil mladočeški posl. Kini po teh izjavah, da so ga ista jako zadovoljila vzlic temu, da je njegova stranka Še vedno v načelni opoziciji proti vladi. Z izjavo Eimovo mora soglašati vsakdo, ki ljubi svobodo novinstva kot neizogibno podlago splošni svobodi. O pogrebu grofn TaatlV-ja. Pogreb pokojnega bivšega minlsterskega predsednika grofa Taaffe-a bil je impozanten. Truplo je blagoslovil v grajski kapelici Budijeviški škof msgr. liti ha z veliko duhovsko asistencijo. Sprevod pomikal se je iz grada do rakve Taaft'e-ove obitelji, kake pol ure daleč. Na čelu sprevoda vozilo se je učiteljstvo, temu je sledila duhovščina, potem trije vozovi krasnih vencev. Za krsto peljali so ae članovi pokojnikove obitelji, potem zastopnik Nj. Vel. cesarja, generalni pobočnik gro Paar, ministerski predsednik Badoni, češki namestnik grof Thun, deželni maršal knez Lobkovic in mnogo druge gospode. Vreme je bilo skrajno neugodno: padal je dež, pomešan snegom. Po pogrebnih slavnostih odpeljali so se zunanji gostje na kolodvor in od tod s posebnim vlakom na Dunaj, ces. namestnik grof Thun in deželni maršal knez Lobkovic pa sta se vrnila v Prago. Ženske deinoiistnijejo za krščansko-socijalno stranko. Včeraj popoludne se je imel vršiti v pratru na Dunaju velik shod žensk. Ker pa jih je došlo toliko — nad 2000 iz vseli stanov — da mnogo njih ni moglo v dvorano, razpustil je vladni zastopnik zborovanje, boječi se izgredov. To pa je strašno razvnelo ženske. Ko je dospel dr. Lueger, je bila gnječa tolika, da niti ni mogel v dvorano. Ko se mu je slednjič vendar posrečilo priti v dvorano, pozdravilo ga je neopiano oduševljenje in ženske so mu poklonile dva velika šopka cvetic. A tudi dr. Lueger je prosil ženske naj se razidejo, one pa so se odzvale z vskliki: Živio Lueger! Doli z Židi! Tudi inej potjo so potem kričale : „Doli z Židi!" ter demonstrovale proti židovstvu. ,11 Mattino" poroča cel6, da so pluvale v obraz Židom. Kaj pravite, eksce-lenca grof Hadeni ? ! Demonstracijam ženBk se ni smejati, kakor bi kdo menil, kajti uprav to je najbolji dokaz, da se je krščan-sko-socijalno gibanje polastilo — src! Različne vesti. Imenovanje Naučni minister imenoval je inženirja elektrotehnika Josipu S a r t o r i j a učiteljem elektrotehnike na c, ki1, državni obrtni šoli v Trstu. Finančno ravnateljstvo v Trstu imenovalo je davkarja XI. pl. razr. Josipa K u -lota davkarjam v X. pl raz. pri užitninski črti, finaučnega respicijenta Adolfa (J h r i-stiana davkarjein v XI. pl. r. računar* skega oflcijala Antona Fajdult-ja računarskim revidentom v IX pl. r., rad. asistenta Petra S p a d a r a nič. otioijalom v X. pl. razr. in rač. vežbenilui Frana S m e r k i n i č a asistentom v XI. pl. razredu. Potrjen zakon N j. Vel. cesar je potrdil načrt, zakona, katerega je bil sklenil deželni zbor tržaški glede sair.ostalnega obdačeva-nja destilovanlh opojnih pijač. Zaslugam — zadoičmja. Minolo soboto je priredil „Ljubljanski Sokol" baklado in serenado — Ivanu Hribarju! Pri sere-nadi sti sodelovali tudi pevski društvi ..Slavec" in „Ljubljana". V sprevodu je bilo nad 100 Sokolov v društveni opravi in velika množica drugih meščanov. Po serenadi zbrali so se Sokoli pri Maliči, pevska druitva pa pri .Slonu' — boljega dokaza pač ne treba za potrebo „Narodnega doma". Med Sokoli sta proslavljala slavljenca v navdušenih govorih starosta dr. Ivan Tavčar in pod-stai osta dr. K u š a r. V svoji zahvali je na-glašal Hribar, da leta, t katerih je deloval za Sokola, smatra najlepšimi svojega življenja. Tudi kot poslanec se čuti Sokola in marsikateremu tovarišu bi bilo želeti prave sokolske odločnosti, (Juti je bilo seveda še mnogo drugih govorov pri Maliču in pri Slonu. Koliko u-gleda uživa Hribar na vse strani, priča pač najbolje dejstvo, da govori spoštljivo o njem cel6 vse zanikajoči „Delavec*. Zato pa menimo, da so .Sokoli" in pevci in vse občinstvo minole sobote najlepše proslavili sebe, ko so dali zasluženo zadoščenje — resničnim zaslugam ! Tržaško gospodarstvo. Mestni svet tržaški se bode bavil nocoj, kakor smo objavili že v današnjem zjutranjem izdanju, s proračunom za leto 1896. Ta proračun ne kaže nič manj nego 269.240 gld. primanjkljaja! Izborno gospodarstvo, zares! Kak6 pa pokriti to ogromno svoto, to seveda dela tržaškim občinskim matematikom presneto malo preglavice. Zahtevati hočejo jednostavno, naj vlada dovoli mestni občini tržaški od 1. ja-nuvarja 13%. naprej še najmanj za tri leta pobiranju samostalnih občinskih doklad na erarijalni užitninski davek. Izborna misel, kaj ne? In ako vlada res dovoli občini pobiranje teh doklad, kaj bode vsled tega pri znanem tržaškem gospodarstvu morebiti prebitek v občinskih blagajnah ? Ne verujemo tega! Če pa vlada ne dovoli pobiranja teh doklad, kaj pa potem ? ? A na to even-tuvalnost naši izborni občinski gospodarji niti ne mislijo! Kdo bode mogel Še živeti v Trstu, ako se namreč posreči namera finančnega odseka tržaškega, da sme povišati užitninski davek n. pr. na meso od 150 na 1907-!! Potem bode v Trstu možno izhajati jedino-le — liberalno-židovskim milijonarjem! Doneski za moftko podružnico sv. Cirila in Metoda v Tritu : Gosp. V. Grebene je nabral se svojo „panorama44 20 kron in 66 stot., katere so darovali sledeči gospodje in sicer po (50 stot. Stoka in Krže, po 40 stot., Čanek, Bogdanovič, Kasir, Šabec, Candolloi, Sveto-slav, Grižon, Mrhar, Slatner in Ferluga; po 30 stot. Toroš, Hočevar, po 26 stot. Volt; po 20 stot. Cotič, Profesor I, Lukša, N., Ko-misar, Steker, Mramor, Pegan, Salokar, Lou-šin, X Y Z, Holc, Umek, Stoka I, II, III, IV, V, Krivosič, Lukež, Dietz, Dolenc, Gu-lin, Pavlovič, Zadnik, Halifax, Gombač, Inti-har, Valetič, Toroš II, Patarnost, Suligoj, Nabergoj, Trlnajstič, Dolinar, IiybM, Abram, Candolini, Farožič, Lašič, Jelušič, Wiesel, Grošer, Grdol, Bartelj, Pretnar, Ulčakar, Črne, Gregorin, Lieuteinaut I, II, III, IV, Piano, Baudaš, Jonke, Katzenjammer, Blažek, Abram II, Profesor, Kobau, Kotze, 'l'j'puajjieiieHi. Apjaeiri., Kalan, Gayer, Šumi, Mankoč, Može Žgur, Semeuič, Perhavec, in prerok Ante-kristov za g. Mušica ki je gledal in vžival brezplačno to panoramo. Gospodična Kozina Dellasavija je nabrala dne 25. novembra ob priliki poroke Jožefe Pipan in Josipa Dellasavija mej gosti 22 kron 12 stot. in sicer polovico za tržaško in polovico za istrsko podružnico, g Josip Turk posestnik v Škor-klji je daroval 4 krone, ker si ni mogel vde-ležiti podružnične veselice. Ob priliki poroke g. M. Čoka v Lonjeri so nabrali svatje 3 krone 20 stot F. Ivan Paternost je nabral v gostilni g. Vudopivca 3 krone 8 stot. Živeli darovalci! Miklavžev večer. Pihodnjo soboto se bode torej vršila trn licijonalna veselica, v telovadnici našega „Sokola". Na to veselico opozarjamo posebno naše občinstvo. Odbor dela vse mogoče priprave, da bode veselica po godu malim in velikim otrokom Saj ve odbor, da so veliki otroci včasih še bolj sitni nego pa mali. Natanjčni progrogram priobčimo prihodnjič, mi pa priporočamo Sokolom in Nesokolom, da si ga ogledajo dobro. Izpred porotnega sodišča Včeraj vršila se je pred tržaško poroto, kakor 9mo to že omenili, zadnja razprava v sedanjem zasedanju. Obtožena bila sta ropa in javnega na-silstva 32letni voznik Lovrenc Mlinarič iz Strigova (Ogerska) in pa 22letni mizar Ivan Gross iz okraja Kranjskega. Fz obtožnega spisa posnemamo: Po noči od 7. na 8. oktober t. I. igrala sta Mlinarič in Oross v neki gostilni na Voloskem s trgovcem Antonom Caironi na kvarte takozvani „jedenindvajset'1-Carron je pri igri dobil prilično svoto denarja. Ko se je Carr napotil proti domu, na Reko, napadla sta ga omenjena dva, mu šiloma otela jeden del priigranega denarja, prisilivša ga nevarnim groženjem in nasilstvom, da jima je izročil sam še ostali denar. Carr je prijavil napad kompetentni oblasti in na-to so zaprli Minariča in Grossa. Pri včerajšnji razpravi tajila sta oba obtoženca rop, priznala pa sta razne okolščine, ki so se dogodile pred napadom in po napadu. Oškodovani Ivan Carr biva sedaj v Karlovcu ter ni došel k razpravi, prečitali pa so njegovo pismeno izjavo. — Porotniki zanikali so toliko vprašanje glede ropa, kolikor ono gledć javnega nasilstva; pritrdili so le vprašanju glede prepovedane hazardne igre. Na temelju tega spoznanja obsodilo je sodišče vsakega obtoženca na 25 gld. globe, odnosno na 5 dnij zapora, Minariča pa, ki je ogerski podanik, tudi na izgon iz dežela, zastopanih v državnem zboru. Dohodki tria&ke občine. Mestna davkarja tržaška imela je septembra meseca 88 822 gld. 41 nvč. dohodkov za občino in 306.844 gld. 32 nvč. za c. kr. urar; meseca oktobra bilo je dohodkov 177.211 gld. 17 nč. za občino in 30.846 gld. 80 nvč. za državo. — Financi došlo je na užitnini septembra meseca 92.034 gld. 82V« nč., oktobra pa 157.434 m »Č- Policijsko. Minolo noč stepla sta se pri takozvanih .Volti di Chiozza" 30ietni čevljar Anton Kraus iz Vipave in 29Iet. njegov tovariš Ivan Stančić iz Komna. Ker sta, pre-tepaje se, hud6 razgrajala, prijeli so ju stražarji in zaprli. — To uoč so skušali neznani tatovi nlomiti v blagajno, nahajajočo se v pisarni skladišča lesa tvrdke Pepeu v ulici Cologna. Toda blagajna je trdnejša, nego so si mislili tatovi in morali so oditi praznih rok. -•- 161etnega Ivana Carissima iz Trenta in 151etnega Ivana Maršiča iz Kopra, oba znana malopridneža, zaprli so, ker sta se po noči vtihotapila v hišo št. 21 v ulici Farneto. Tvgovlaake braojAvk«. aadtop»iU. Pienioa je<#n 7.14 7.16 Pienira zn (pomlad 189rt 8.87—.— do 6.8S. Ov«f trn jasen —•---Iti m spomlad 6 21 6.13 Komi* » oktober ----maj-juni 1890 4.44-4.48 p*«nic» nova od 78 kil. f. 8 75-4-85 od 7» kil. f. -8 80 -«.90.. o l hO kil. f. 8.85—7 90 od 8] kil. r. fc.95 -705, od H2 kil. for 7.05-7.10.— lečmen 5*«0-8-25: pros« 5-40-5 75 ri nova « 308 20 Ponudbe »redne; mlini rezervirani Prodalo •• jo 12000 Trg m lafe n. Ove« 5 n«. ceneje — Vreme: lepo. Prjga. Neratinir.uii sladkor f. 1S.2f/, » ja-nuvar 13 35., za maj 13.40 Praga. Cantrifugal novi, pojtavljen. ? Trat in rarmo ?red odpoHiljatev precej f. SI1—,. Con cassd 32 — 39-25 Četvorni R3 — 83 85. V f lavah (sodili) 32.50—-33. jako stalno Harra. K avti Hmiiidn jfood average decembar 89.75 za april 84.50. mlačno. Hamburg. Santo« g»od avsrag« za daaaaibar 78,— it maro 69.50 maj 68.— cjena mirne Dun^Jak« bova« 1MB 3. daoambro Driavni dolg v papirju . . „ „ v »rebru . . Avstrijska renta v zlatu m n v kronah Kreditno »krije..... London 10 Let........111.05 Napoleoni..................9,50 10 niork .......n.gj 100 italj. lir . .... 45__ dane« 100.15 100 10 120.95 99 78 367.75 včeraj 100.15 100.15 120.95 99 75 870.-ltl -t 59' 11.80 4490 Kranjske klobase se prodajajo v žganjariji na vogalu ulice Torrente in ulice S. Francesco. Krčmar jem in dragim prodajalcem dqe se navadni skonto. Najnovejše vesti. London 2. Kakor je izvedel Reuterjev bi rti iz Carigrada, kaže, da so vse velesile odločno za to, da je vztrajati pri zahtevi po dovoljenju za druge stacijonarne ladije. Nekaj časa so se nekatere vlade nekako obotavljale, sosebno ruski kabinet. Poslaniki se snidejo jutri v posvetovanje o prigovarjanju sultana proti dovoljenju. Rlohtsrjav U NI M EN T S SIDROM TI je dobro domače sredstvo. AJ/ Dobiva se )>o vseh lekarnah. SPIRITUS SINEPIS COMPOSITUS (ALGOFON) je jedino sredstvo proti aobobnlu, glavobolu itd. ter »e dobiva v »teki -nicah, previđenih poukom za vpo-rabo. po 20 nvč. lak I jalno v premovani lekarni Praxmarer (AidueMori) _ Piana grandi, Snt. Čuvati m m Jm pon«rojanj. Telefon it. 907. RAZSTAVA POHIŠTVA Jonitistega in trMega, A TJ gala Via Torrente it. 32, i. nndstr., v Stric gledaliiču Arinonia Velika zalaga jako dobro delanega finoga in propiostoga [ohiStva /a »palnice in jedilnice, primerne za dolavce ali uradnike, od gld. 140 do 190 in ved. Izbdr najrazliininili omar ohifonier, nav rejemajo »o nalogi za razpoiiljatve. 1 — 14 Richterjeve sidro-omarice za gradnjo hišic. ho sinj ko jiroj nedose/.ono tor bo najpriljulmišt« ^^^ božif-no dnrilo otrokom, ki ho čez tri lota »tari. Tndi " -.• ccni'jAii upg« VHako drugo darilo, kajti ona trpijo iiiim»k° l»'t in jili jo moči colu po daljšem č isu po-polniti in povt'k^uti l'ri*tno ■idro-omarlce ■ kamenčki reprezentuji'jo jrilino igro, ki je v vseh dež iih ž.la noprutransko pohvalo, in katero v*ak ki jo pozna, i« prepričanja dalj« priporoča Kdor su 4o ni neznani h tem sredstvom, dit ru otrok i^ruje prij -tno zabava kato-i iifri skoro ni najH prim»re, naj eo naroči čim hitreje od podpisano firmo novo bogato ilusti ovani cenik in naj čita v njom natimjuna mnenja, ki so izredno laskava. Pri kupovanji blagovoli nuj s« Izrcčno zahtevati: „Richterjeve sidro-omarire h kamenčki za gradnjo liiSic* (Kichtor'n Ankersteinliaukaston) in naj se odločno odkloni vnaka omarica bre« tovarnliltu znamke Hidra; kdor to no stori, dobi lahko posnetek, ki je manj vr don Znto j« vz^ti lo slovoče pravo umarice, ki so dobe za ceno 5. 70, 80 kr. do 5 gld. in viS.) in s » v zalogi v vaeb iiujllnejAih trgovinah /. igračami. NOVO! Rlclitorjnw) strpljivostne igre: Jajce Kolumbovo, strelovod, toSitolj v jozi, preganjalec muh nli triu. Cona igri .'{"> kr. Pristno samo h Hidrom! F. Ad. ltlCHTEK & Cie.t I. avslro-ogerska c. in k. pri*, tovarna sidro-omaric s kamenčki za grajenje hišic. Dnnaj, I. NibeluugengasHe 4. Tovarna: XIII. I (Hitzing.) Itudolfstad (ThClr.), Olti>n, Rotcrdam, London K. C., New-York, 17. Warren-Ht 1 ki i i HM Iti LR It m h I Lastnik politično društvo „Edinosti". Izdavatplj in odgovorni urednik: Jalij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.