List 18.
Politiški oddelek.
Deželni zbor kranjski.
12. seja, dne 25  aprila.
Posl. Šubic je predlagal, naj dež. zbor sklene: ustanovi se deželna obrtna komisija, kateri bode naloga naslanjaje se na c. kr. trgovinskega ministerstva osrednjo akcijo za pospeševanje malega obrta, skrbeti za podporo, povzdigo, razvoj in procvit kranjske obrtnije. To nalogo izvršuje deželna obrtna komisija s tem, da razširja in vpeljuje nove priznane delavske pripomočke in metode; da oživotvarja učne kurze za obrtnike, prireja rastave in preskrbuje obrtnikom razna delavska sredstva; da pospešuje gospodarsko organizacijo malega obrta z osnovanjem zadrug in končno da upliva na dajanje kredita za male obrtnike.
Posl. Loy je interpeliral radi upadov hrvatskih raz -bojnikov na Kranjsko, na kar je dež. predsednik baron Hein pojasnil, da je vlada v obmejnih občinah organizo-vala končno stražo.
Dovolilo se je po poročilu posl. Murnika Koschner-jevi ustanovi 100 gld. in za napravo kranjskega herba-rija 2200 gld., dočim se je prošnja »dramatičnega društva" v Ljubljani za brezplačno preDustitev lož odklonila.
O Kalanovem predlogu glede obrtne razstave je poročal posl. Hribar, in se je sklenilo, naročiti dež. odboru, naj poroča, če bi kazalo, napraviti 1. 1901 splošno deželno razstavo v Ljubljani.
O Božičevem predlogu glede trtnice za vipavsko dolino se je sklenilo, podpirati v postojinskem okraju dve trtnici s 1250 gld,, jedno v vipavski dolini, drugo v Vremah.
Potem se je začela generalna razprava o realčnem zakonu, o katerem je poročal posl. Šubic.
V  imenu nemških poslancev je dr. Schaffer izjavil, da je načrt zanje nesprejemljiv, in je predlagal, naj se vrne dež. odboru, da ga predrugači.
Posl. Hribar je dokazal, da se v šolskih izvestjih nalašč delajo napačni izkazi, da se zmanjša število slovenskih in poveča na umeten način število nemških dijakov.
13. seja, dne 26. aprila.
0
V  tej seji je poročevalec Subic zaključil generalno debato z daljšim govorom, v katerem je dokazal vsa na-sprotniška izvajanja.
Pri specijalni debati se je unela ostra razprava pri točki o določbi hrvaščine neobligatnim učnim predmetom. Posl. Lenarčič je naglašal potrebo, da zna vsak Slovan kak drugi slovanski jezik, v prvi vrsti ruski jezik, in posl. Hribar mu je pritrdil. Dež. predsednik baron Hein se je močno razkoračil proti ruščini, na kar mu je s posebno ostrostjo odgovarjal posl. Kalan.
Končno je bil sprejet Povšetov predlog, da se določi hrvaščina neobligatnim učnim predmetom in je bil sploh odobren ves zakon.
Pri zadnjem paragrafu so se Nemci po dr. Schaf-ferju zavarovali proti državnopravnim izvajanjem Kalanovim, na kar je poslanec Kalan odgovoril v naslednji seji.