Berač Tomaž. Ootovo ste vsi poznali berača Tomaža. In kadar \e. slišal Tomaž to pesem, tedaj Majhen možiček je bil. Leva noga je bila se mu je storilo milo. Hitro je je stopil v krajša od desne kar je napravljalo tako čuden kako hišo, potrkal na vrata inzavpil: .Berač vtisk. Na hrbtu je nosil veliko bisago, o ka- Tomaž prosi za en groš." Ako je dobil kaj, teri ni nihče vedel, s kakšnega blaga jo je tedaj je zavrisnil veselja; ako pa mu ni nihče naredil Tomaž, kerje bilo toliko nesnage in nič dal, se je zadovoljil tudi s tetn. Otroci maščobe na njej. Život je podpiral z debelo pa, ki so videli, da Tomaž ni nič dobil, so palico, ki je bila na koncu zakrivljena, da je zopet nadaljevali svojo pesemco: lahko za vrat vjel kakšnega paglavca, ako ni R * -r „, % imel miru pred njim. ?eraL ioma? . Sicer pa berač Tomaž ni bil hud! Kaj še! lma Prazen kos- ~ Prav rad je imel otroke, posebno pa one, ki Tako je bilo vsak dan Prišla pa :e huda so radi molili in v šolohodili. Da je pa časih zima Tomaža je zeblo, nikamor se ni upal katerega s palico udaril ali zalučal za njim iti Tedaj je pa legel na slamo v hlev in spal kamen, je imel že posebne vzroke. Kadar je spanje pravičnih. A prazni želodec se je kmalu šel v cerkev ali je prosjačil po hišah, je bilo jei oglašati. Hočeš, nočeš — moral ie iti iskat zmeraj dosti mladine krog njega. Vedno ji je pokrepčila. Ko pa se je najedel, je zopet šel odgovarjal na razna vprašanja. Vmes pa se počivat. Ljudje pa, ki sp ga videli so govo- je čula pesemca, zložena na čast beraču To- rili> da berač Tomaž ne dočaka pomladi. In mazu: res je ni dočakal. Nekega dne, ko je mislil Berač Tomaž, Če jih sneš, iti kruha prosit, ga noge niso več držale po- kam krevljaš? domov ne smeš; konci. Padel je nazaj in zaspal. Ko pa je ,V kurjo vas če jih prodaš, drugo jutro prišel hlapec po konja, je dobil po en par klobas." domov ne znaš. Tomaža mrtvega na slami. P. K.