Slovenshe žrtve za Gomovirc — Tonček Domanjko. Od S>r. J u r i j a ob Sčavnici se nam porofia:; Smrt jo pretrgala nit živIjenja Tončku Domanjko, urajdnilai v Drvarju v Bosni. Mlad junak je bil rojen let:¦ 1896 v Sovjaku in je prostovoljno vstopil v voj ,ko službo. Bojeval se je več mescov proti Italijanom; ponoči od 13. na 14. jan. 1916 mu jfi laška krogla zdrobila prsi. Težko ranjenega so ga prenesli v bolnišnico, kjer je z občudovlanjavrednn potrpežljhostjo prena&al hude bolečine in je tudi tam izdalinil avojo junaško dušo. Nekaj dni pred smrtjo je pisal star'šem, da je s 50 voiaki v eni od sovražnika na pol rrzstrelieni cerkvi sn s ovedal in sprejel tudi sv. obbajilio, ki mu je bila zadnja popptnica v kraj miru, kjer ne grome topovi i.n ne pokajo puške . . . Poročilo o njegovi smrti od njegovega gospoda nad]iorc,čnika priča, da si je s gvojim lepim obn&išanjem in s svojo pridnostjo naklnnil srca vseh in da vsi žalu.ie;o za mlaidim junakom. Vojaška gomila v Rončah pri Gorici krije zarln'e nstanke junaškega mJ ^deniča. kateri je žrtvoval svoje mlado žitvl^enje za cesarja in domotvino. Počivaj sladko v gori&ki zomlji! — Mihael Ferčič. S seviruega bojišča se nam jaše: Nemila snirt nam je u.^r '>Ua vrlega mladeniča Mihaela Ferfiič, doma \z Btko^ec niže Ptuja. Star je bil 25 let. Posloviil sr :" od doma dne 27. jul. 1014. Bil je zelo priden in pušten. Tovjn.riši mu ohranimo fiaston spomin. Njogr/o smrt hočemo kruix> raaSflo.ati. Mirno spaivaj, dr ^i MHhael. v t|nji gališki zemlji! — Frane Glavnik. Iz jugozapadnega bojišfiaje nam došla žalostna vPlst, d.i je ra^lel juna^ke smrti, zrVdet >vl soivrnžnp. granate, priden mladenič Franc Glavn k, roen v R a, d o m e r š 5 a k u pri Liutomeru Jofa. 1887, torej v vasi, kjer r-r je pred dobrimi sto loti rodil slaJvni u5enif>k vitez dr. Frano MiklošiC. Rnmi junak ie bil vpokliojan/ dre 15. ianuaria 1915 krt firnovojnik pri domnčem pcšf-olfrii štev. 87. Poslovil so je od svoHh domafiih ze1^ ^ežko, slntoč, da jih Jie vidr nikoli več. Dne 20. Jpb:-. e že odrinil na se- verno bojišče, kjer se ]e boril hramu tudi v Karpnt"ili in ob reki Dnjester. Na Cem t-tojišču mu je sovražna krogla prizanesla. Dne 10. avg. pa je m.oral na italijansko bojišče, kjer sp ]e junaško bojeval do 22. ok(., kateri dan je bil ranjen na gla.vi. Zdravil se je v Kamniku, odkoder je ozdra;vljen odirhiil v drugiidne 27. dec. proti bese.doljomnemu zavezniku. T.okrat pa mu sreča jii vefi bila mila, kajti že dne 20. [an. i. 1. mu je pretrgala nit njegOvega življenja sovražiii) granatla. V prvi sili mu je prthitel na pomoč njegov zvesti tovariš Fr. Ivančič iz Veržeja, ki mu ie obvezal rano. Prišedši do zdravniške postaje pa jo rovež že izdilinil svojo blago dnšo. Dva dni pred smrto je še bil previden s sv. zafcramenti, kakor jo ,ioroČal njegov tnvariš Anton KO)Si iz Noršinec. V vsakem pismn ,je omenil, da bi še vsaj enkirat vad videl svoje blage stariše, brata in sestro. Pristavil je pa vselej: ,,.In če to ni mogofie, naj se zgodi pn volji b*ožji!" Udan je torej bil vedno v voljo Najvišjega, Preselil si se torej v nebeškto domovino, kjer vživaS ve&no veselfe kot i>la6ilo za svoje vzorno mla^ deniško življenje. Tvoj miroljubni in trezni znafiaj jc vsakomur zelo ugajal, zato Te oliranimo v blagem gpominu. Doma&e naj tolaži ob nenadomestni izgubi edino Ie zavest, da je prelil svojo mufieniško-junaško kri za dom in cesarj,a.. Naj Ti bodi aemlja goriškn lahka! Na svidenje nad zivezdami! — Janez Paullč. Iz GornjeRadgonese nam piše: Padel je dne 31. jan. t. 1. junaške smrti za domovino in cesarja na južnem bojššfiu mladenie Janez Paulig, kme&ki sin iz Crešnjevoa,, star 21 let. Praporščak njegovega bataljona je pisal materi padlega junaka pismo, ki naznanja, kako priljubljen jp bil pokojni pri svojih višjih in tovariših. Pred očmi svojih tovari&ev je bil srartno zadet od sovražne krogle. Pokopan je na pokopališču in njegov grob je skrbno obvarovan. Naj );o6iva v miru vrli slovenski junak! — Janez Reiter. Od S v. B e n e d i M t a v Sl. gor. se porbča: Na južneni bojišjBu je paiclel, zadet j:n no5i od sovražiifi kroglje mlaldenifi Janez Reiter iz Trstenika. T.ovariši so inateri domu jx)ročali o nesrefti, jo tolažili in priznali, kako so mrfvega junaka vsi Ijulrili in spoštovali. To upanje .v na,šem srcu tli. da se veseli enkrat vidimo na'd zvezdami. Naj počiva v miru!