NAPREJ : KA Mmfe Kih Mm tak : M^)« ram —lC, UEltetjtk« ttlkBIK =:—■ Naročnina po poiti s dostavljanjem na dom za colo loto K 30-—, za pol leta K 1S'~, za četrt lota K 7*50, za mesec K 2*50. Za Nemčijo colo loto K 33*60, ea ostalo tujino in Ameriko K 42*—. Posamezne ms m,- ■■■■!■■= Številko po 10 vinarjev- asa r i ssaammaa. Rokopisi so no vračajo, nofrankirana pisma se no sprejemajo. Rekla* sm—n mačije za list so poltnino prošte. s— Iaaerati: Bnostopna potit vrstjea 30 Tin.; pogojem prostor 50 Tin.; r uglasi in poslano vrstica po 60 vin.; 'večkratni objavi po dogovora i« ■■■■■Bs—sa——aeos primeren popust. Štev. 65. V Ljubljani, sobota dne 29. septembra 1917. Leto 1. Dolžnost vsakega sodruga bt prijatelja na- Sega lista je, da za list agitira, nabira naroč-*0te in pošlje upravi vse naslove svojih *nancev in prijateljev, katerim bi se list poslal na ogled. Vojna. Avstrijsko vojno poročilo. L. Dunaj, 28. septembra (Kor. ur.) Uradno rittglašajo: 7»VNt tirolski fronti je mestoma večje bojno delovanje. Drugače nobenih posebnih dogodkov. Sef generalnega štaba. Nemško vojno poročilo. Berlin, 28. septembra. (Kor. u.) Wo!ffov Urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Armadna skupina prestol. Ruprehta Bavarskega. Na flanderskem bojišču se je stopnjevalo od opoldne dalje zopet bojno delovanje. Zvečer je obsipaval bobnajoči ogenj ozemlje vzhodno od Yperna. Angleži so uprizorili tukaj močne delne napade severnovzhodno od Frenzenberga in ob cesti proti Meninu. Na obeh napadalnih poljih smo jih zavrnili z ognjem in v bližin-: Skem boju. Na poti Ypern-Passchendaele je sovražnik še v nekaterih kotlinah naše frontne črte. Na obrežju je bilo zvečer bojno delovanje živahno. Tudi na mnogih oddelkih fronte v Artoaju je deloma naraščalo. Armadna skupina nemškega cesarjeviča. Severno od Aisne in v Champagni je oviral slab izvid in dež bojno delovanje čez dan. Zvečer je oživelo. Na mnogih krajih so imele naše poizvedbe dober uspeh. Pred Ver-denom je bil popoldne arteljerijski boj močan. listek! Leonid Andrejev—ruskemu vojaku. Pred tedni smo bili prinesli oklic znanega romanopisca na ruski narod. V listu »Russkaja Volja« je izdal nov oklic, v katerem se obrača na ruskega vojaka. Oklic je naslovljen »Tebi vojak!« »Vojak! Kaj si bil za Nikolaja? Za Nikolaja, samodržca si bil suženj, pri dresuri niso štedili z biči in palicami, stolkli so s tvojega telesa samozavest, vest, čut za čast in zavest pripadnosti k lastnemu narodu. Pozabi očeta, pozabi mater, če se dvigne broti meni! je ukazoval samodržec, in ti si Postal ubijalec svojega lastnega očeta. Pozabi brata, sestro in svojega vroče ljubljenega prijatelja in vse, ki hočejo vstati Proti meni, jeukazal avtokrat, in ti si ubijal brata, vroče ljubljenega prijatelja in postal Kajn in prelival si kri svojih sorodnikov. NAPREJ, St. 65, 29. septembra 1917. V uspešnih bojnih poletih je sestrelil v zadnjih neh nadporočnik Berthold 25., poročnik Wfisthof 22, poročnik vpn Bfllow 21, nasprotnika. Nadporočnik \Valdhausen je sestrelii včeraj 2 letali in 1 balon. Vzhodnb bojišče. Le v nekaterih oddelkih med Vzhodnim in Črnim morjem je riarastlo bojno delovanje preko običajne mere. Macedonska fronta. Poizvedovalni boji v dolinah Skumbe in Strume. Močnejši ogenj le v bitoljski kotlini in južnozapadno od Dojranskega jezera. Prvi generalni kvartimi mojster: vem Ludendorff. Da se razumemo! Malo odgovora. IL ; Ako hočemo prav premotriti stališče naše jugoslovanske soc. dem. stranke, njeno vrednost in njen veliki pomen v slovenskem narodu, moremo pogledati na razvoj od pr-v h početkov — do danes. Ko so sodrugi Železnikar, Grabljevic, Zadnik, Zav ritnik, Brozovič, Čobal, Rinaldo, Hitejc, Kordelič — kot navadni manuelni (obrtniški, tovarniški, rudniki) delavci propagirali socializem, so kot pripadniki slovenskega naroda stremeli, da pokažejo slovenskemu rudarju, siovenskemu fužinarju in slovenskemu delavcu sploh pota, kako naj se zboljša položaj. Državna oblast jih je preganjala kot puntarje, nezadovoljneže, revolucionarje — shode so morali imeti zunaj;v gozdih, zadaj za hišami. Morali so zborovati tajno, ker so žandarji bili takoj pri rokah, da jih aretirajo in zapro. Ko je državna oblast vsled vpliva demokratičnih in svobodomiselnih elementov v državi prenehala s svojim preganjanjem, se na Slovenskem tudi ni še dosti boljše godilo, ker so slovenski župani, slovenski župniki in slovenski gostilničarji nasprotovali sestankom delavskega ljudstva. illirEiTimii i ifiTTTTiri Kadar se je na ulicah prigibala v daljavi sivost tvojega plašča in nabite puške in so se bliskali bajoieti, smo vedeli, kaj to znači. Značilo je: smrt prihaja. Prihaja smrt na nedolžne, na lačne, na žejne po boljšem življenju, smrt na one, ki so dvignili glas proti tiranu. Prihaja smrt, uničenje, pogibelj, nesreča, solze, groza, bil si vojak groze! Ali bil si junak na bojišču, ruski vojak! Dolga zgodovina ruskega naroda hrani mnogo sledov tvoje občudovanja vredne vztrajnosti tako v ognju kot v trpljenju! Kdo je slišal vzdihovanja in tožbe ruskega vojaka? S stisnjenimi zobmi neznosnega trpljenja, često izdan po bednih voditeljih, često si zavržen in pozabljen umiral zapuščen na zasneženih poljih šipke in na mandžurskih poljih, zaupajoč edinemu bogu svojo vojtško dušo. Bil si mučenik, ali nikdar izdajica, bojazljivec, vojak. In zaradi tvoje krvi te je rusko ljudstvo tajno ljubilo, ker je pričakovalo tvojega prebujenja. In tajno te je obiskovalo po kazamah, da bi te osvobodilo zakletstva in tiho ti je zakričalo z glasom V Idriji n. pr. je županstvo naznanilo sodr. Rinaldija, ker ni pravočasno naznanil, da je pozno po noči v Idrijo dospeli sodrug Čobal in pri njem prenočeval. Kazen 10 goldinarjev se je diktirala. Takih primerov navedem lahko na stotine, vsi pa so dokaz, kako zlobno in kako hudobno so slovenski mogotci preganjali slovenske agitatorje za probu-jenje slovenskega proletariata. In kam naj se zatečejo preganjani in opsovani slovenski delavski boritelji, ko jih lastna inteligenca, posvetna in duhovna, preganja, denuncira, po časopisih smeši kot tepce, norce, idiote?! Mar naj gre k njim in jim reče: Vzemite nas med se, ponižni sluge Va mbomo? Ne — prijatelj Abditus, — trditvi »kadar bomo svobodni in samostojni, bomo še-le mogli misliti na potrebne zveze z drugimi — na mednarodnost« so razumeli ti možje drugače, in sicer, čisto logično tako-le: če hočemo biti svobodni in samostojni kot delavski razred — kot slovenski delavci, nemaniči, moramo imeti prepotrebne zveze z drugimi sotrpini in biti mednarodno organizirtni. Mednarodnost! Kadar so mi v dolgoletnem mojem agitacijskem in organizacijskem delu očitali: mednarodnost, odvisnost od nemških sodrugov, sem se vedno bridko nasmehnil. Mednarodni — zvezani z nemškimi sodrugi — judovska stranka!! Da — arzenal očitanj, eno neresničnejše od drugega — ta arzenal je bil vedno pri roki, ni čuda, da se je onim, ki so malo ali nič mislili zdelo, da je vse to res. Še danes vidimo, kako kvarno vplivajo meščanski listi celo na naše boljše sodruge ... Za prekletstvo nad delavstvom, in sicer v tem, da tako malo spoštuje samega sebe. Če le more, se rado prištuli k »gospodi«. Razredne zavesti je premalo! Celo sinovi organiziranih sodrugov kmalu pozabijo, da so iz delavske familije, če jim je očetova marljivost in pridnost priborila boljši košček kruha.. Kaj še-le hčere?! Žalostno je to poglavje iz zgodovine slovenskega delavstva . . . svojega srca: Pridi k nam, ljubljeni brat! Pridi k ljudstvu, čaka na te! Vojak, kaj si biil v dneh revolucije? Za dni revolucije si bil naša ljubezen, naša radost, naš kras. Nismo še vedeli, kakšen bodeš. Bali smo se še tvojih sivih plaščev, nismo zaupali tebi, vražjemu kozaku. In spominjaš se še, veš še, vojak, kako je vsemu ljudstvu utripalo srce pri prvem udaru kozaške sablje, ki je udarila, ali ne na glavo brata ali prijatelja, ampak na glavo sovražnikov! Veš še to? Ali vendar še nismo zaupali. Naše srce je bilo napolnjeno radosti, od radosti smo prišli komaj k sapi, ali nismo še verovali. Kako je možn otakoj verovati svobodi? Ali tu nosijo svobodo vojaki. Šel si moško, v sklopljenih vrstah in občudovanja vreden v svoji vojaški moči. Šel si umirat za svobodo! Sa mše ne veš, če so bili vsi popolnoma probujeni. Streljali so na te s streh za ogli, služabniki samodržca. In ti si šel dalje, ne iskajoč vencev zmagovalca, ampak smrti. Ti hrabri, sloveči, junaški vojak! Ima sicer vse to svoje vzroke. Razvoj slovenskega delavca kot takega in stranke slovenskega delavstva kot razredne organizacije je pač pritisnil na vse svoj pečat. Bom pokazal to na sebi samem. Mogdčč je bil železniški ključar in se je kot tak ožemi ž deklo v kmečki vasi blizu večjega mesta. Ko je vprašal za roko, ji je gospodinja — nota behe: njena sestra — strastno odgovarjala: Kaj capina, »ajzenpontrja«, »žlaj-farja«, boš vzela, da boš beračila na stara leta itd. itd. Vendar je ljubezen zmagala. Mogoče in moja mati sta bila prvi delavski par v vasi, seve malokdo ga je pogledal, malokdo ga ogovoril — kaj še-le uvaže-. val, .. . komaj da je dobil borno stanovanje. Ko smo otroci samosrajčniki letali okrog, zmerjali so nas kmetski fantiči in deklice z »žlajfarji«, ker so njih starši mojega očeta označili »žlajfarjeni« v svoji kmečki zlobi, ker sp ga videli na železnici zamazanega od olja in masti . . . Bridko smo otroci občutili to zavest in oče je menil; malemu dečku, gugajoč me na kolenih, razlagal svojo usodo kot slovenski delavec. Ko sem ga pozneje -— ko sem hodil v šolo — videl (ko sem spoznaval svet) med prvimi slovenskimi socialnimi demokrati, kot tihega sobojevnika, ki je prinesel domov vsako številko Delavca, Slobode, vsak letak, ki ga je izdala takratna uboga zasramovana in zaničevana soc. demokratična Skupina slovenskih delavcev — razumel sem ga; razumela ga je tudi njegova žena, — Žena, ki je komaj črke poznala, ali ga je krepko podpirala v njegovih stremljenjih — . . . Razumel sem, ko mi je razlagal potrebo socializma! Kako sem ga takrat vzljubil, kako 30 mi bili vsi tisti Železnikarji, Drofeniki, Grablje vici veliki, napram vsem onim ki so živeli krog nas in nas zmerjali. Moj oče se je s svojo pridnostjo vsled neumorne delavnosti svoje matere pridobil malo imetje, hišo, polje in travnike ... Kartav vasisejepreobra-ča 1 a in preobrnila. Zmerjanje, zaničevanje je prejenjalo, mojega očeta so sprejeli v občinsko zvezo, mi sinovi žlajfarja smo postali enakopravni, da še več, postali smo — jaz v šolah — brat med fanti na vasi, med prvimi . , . In sinovi tistih naših sosedov, ki so s prezirom, govorili nekdaj z mojim očetom, . so se šli učit, ali v tovarno delat, postali so sčasoma delavci, proletarci. Vsi niso mogli biti na domu. Kmetij, kamor bi se priženili; hi bilo. Ni hčere so se vseprek možile z delavci. Ko sem pozneje srečaval na shodih delavskih organizacij ,Franceljna, Andreja Petra in Simona — Mico in Francko — sinove in hčere sosedov, ki so me podili od hiše in z dvorišča — one tovariše mladih let, ki so me zmerjali in za menoj kamne In mi smo verovali. Slišali smo padat prestol RomanoVov. In prvič v življenju so pele vojaške krogle novo pesem, ne pesem smrti, sramote, ponižanja, ampak še nikdar slišano pesem svobode in radosti. Ali se še spominjaš poljubov ljubezni, neskončne ljubezni in iskrenosti, z onih ustnic, ki so za vedno pozabile smeh? Ali se spominjaš Velikega hura, ki te je spremljalo na vseh tvojih potih? Bil si obkoljen od vriska in plezanja. Bil si naš ponos in mi, srečni, smo te nosili na ramenih. In kaj si postal? To si bil — ti, prekleti, ki si pijan po ulicah, v avtomobilih, s puško v roki, nadlegoval žene in otroke, bahavo, prevzetno zmerjal ljudstvo. In slišal si, kaj ti je odgovarjalo ljudstvo? »Prokleti, prokleti!« In ti si streljal v blazni besnosti in ne-ogroženi so ti klicali: Prokleti! Slabi so postavili strojne puške proti tebi in trdno so prijeli za tvojo puško, starci, pohabljenci, žene in otroci s prostimi rokami, iztrgali so ti tvojo puško. Ti si odložil puško, izgubil si sito. lučali — tedaj se je. med menoj ves problem naše proletarske stranke razgilil . . ••. Ne i . zadoščenjem, ampak z mirno zavestjo sem konstatiral: oče moj, ki spiš v grobu, ti si bil mož na mestu, kot delavec, kot oče. Ih utrnila sfe mu je zmerom solza hvaležnosti do te neupogljive slovenske korenine ... Socialno demokratična stranka pri nas je preživela vse zaničevanje in vse poniževanje — bila je strankžt capinov, stranki ' žlajfarjev ih umazancev. Kdo je govoril o nji spoštljivo? Kdo je ocenil delo sodruga Grabljevca, Žavrtnika, Kordeliča in vseh onih, ki so velik del svojega Življenja pozabili za probujo svojih sotrpinov. Psovke; cigani, barabe, ničvredni zapeljivci, ne bodi jih treba — to so jim bili odmena ... Zgodovina prvih početkov je žalostna, da se človek razpoče nad slovensko javnostjo. Slovenski ihteligent in — socialni demokrat! Tak je mogel biti samo izgubljen človek, faliran, vržen iz meščanske družbe! Kdo se bo družil z njim? .. Dr. Adler je prišel -z Dunaja in Ellenbogen in Pernerstorfer — za veljake slovenske bi bilo nečastno priti med delavsko pakažo. Delavci so hoteli biti svobodni in samostojni — s pomočjo zveze ž drugimi so to tudi postali. Danes smo faktor, danes smo jugoslovanski socialni detnokratje enakoveljavni, celo v narodu med prvimi... Pa o tem v prihodnjem poglavju. ‘ Verus. Politični pregled. =— Avstrijski »Šarfmaherjl*. Vsled iniciative nemškega kluba na Dunaju se je zbor mnogoštevilnih članov gosposke zbornice, nemškonarodnih poslancev, županov, zastopnikov političnih in gospodarskih korporacij obrnil do nemškega ljudstva v Avstriji s pozivom, ki pravi med drugim: Nič bi ne bilo usodnejše, kakor če bi naše zaledje, ki je z vzorno silo vztrajalo tri leta. sedaj v četrtem letu pričelo popuščati|n slabšati uspehe dolgih krvavih bojev. Dolžnost avstrijskih Nemcev je, da skrbno pazijo na to, da ne bodo razne stranke izkoriščale „nptranjih razmer v škodo nemškemu življu. Ž.e vnaprej se moramo tudi zavarovati proti temu, da bi se naši sovražniki pri mirovnih pogajanjih vtikali v naše notranje razmere. Najti se mora pot za rešitev, ki bo odgovarjala zgodovinskemu položaju nemškega naroda v Avstriji in žrtvam, ki jih je doprineslo nemško ljudstvo v tej vojni. =■» AsquithOvl mirovni pogoji. V svojem govoru, ki ga je imel Asquith predvčerajšnjim v Leedsu, je razpravljal bivši ministrski predsednik o pogojih miru. Angleška ne namerava uničiti Nemčije ali trajno ponižati nemškega naroda. Predmet našega boja je bil pruski militarizem, in je tudi še danes; glede nemške Koliko umorov si izvršil v onih dneh? Koliko otrok si napravil za sirote, koliko mo ter si spravil v obup? In slišiš, kaj šepečejo njih ustnice, s katerih je za vedno izginil poljub? Ubijalci! Ali kaj pomenijo matere in sirote v primeri s tem, kar se.godi sedaj? Privedel si Rusijo v strašen trenotek, ki ga ni mogel nihče pričakovati. Izdal si Rusijo. Vrgel si domovino, v kateri si zrastel, pod sovražnikove noge! Ti, vojak, naš edini branitelj! Vse smo ti zaupali, svoja mesta, svoje gozdove, svoje mirne reke, svoje cerkve, ki molijo zate. In ti si vse izdal! Naše tihe poljane in našo mlado svobodo, polno upanja. Zu tvojim hrbtom j ecvetelo žito, sveta dedščina Rusije, ki ga sedaj žanjejo Nemci. Pod tvojim varstvom se je prijel narod dela in sedaj se je razpršil po vseh cestah, puščajoč za seboj mrtve. Otroci, starci plakajo, nimajo doma, pribežališča, imajo edino smrt. In kako bojazljivo si stekel pred sovražnikom, ruski vojak! demokracije pa ntmtmo druge žClfb, kot M spokori ta zli duh. Cilj našega miru je mednarodni sistem, v katerem je prostora za Vfc-lfke in male države. Kot samo po sebi utnevrib predpostavljam; da sovražnik izprazni zasedeno Ozemlje v Franciji in Rusiji. V srednji in vzhodni Evropi je nedbhodnO potrebna korektura nekaterih mej. tako glede Italije, Rumuu-skC in Srbije, katera Slednja se mora vrniti v svoj stari dom ter ji dati 'prostora, Mtiereg* potrebuje za razširjenje svojega narodnega življenja. Tudi glede Poljske podpišemo plemenite besede Wilsonove. Pozabiti ne smemo Grške in Jugoslovanov. Vodilno načelo je, da jeuvaževati plemensko sorodstvo, zgodovinske tradicije hi pred vsem prave želje in strem* Ijenja prebivalstva. Jaz trdim — je nadaljeval Asquith — da se ne vojujemo samo za mir, ampak tudi proti vojni kot taki. Omejiti oborožen ja, razsodišča kot naravna razrešiti* mednarodnih sporov in uvrstitev napadalnih vojn in vojn zaradi častihlepnosti v vrsto bil* daiosti, ki so se Že preživele, bodo značilni mejniki na tem potu. Morebiti spočetka ali tudi še daljšo dobo ne bomo pogrešali vojaških in gospodarskih prisilnih sredstev za nepoštene in upome države, upati pa smemo, da bo polagoma zakon s svojimi prisilnimi sredstvi stopil v ozadje ter da se bo splošno priznala suverena moč, ki ima oporo v zdravem razumu človeštva. Ne moremo verjeti, da b* ta splošen prevrat ne vplival na industrialnem in gospodarskem polju, kajti v čem se razlikuje ta vojna od velike večine prejšnjih vojn? TO ni bila ne dinastična, ne kapitalistična vojna, bila je vojna, katero so podprli svobodni na* rodi sveta, za katero žrtvujejo svoje in svojih otrok življenje. =* Demokratična konferenca na Ruskem* 27. septembra se je sešla demokratična konferenca. Ob tej priliki piše glasilo sovjetov »lz-vestja*, naj reši konferenca sledeče probleme: 1. Natančna določitev sredstev in potov, da da se doseže enotno skupno delovanje vladne oblasti in demokratičnih zvez. 2. Obliko vladne omasti določi ustavodajalni zbor, 3. Določitev o sestavi in obliki vladne oblasti. Konferenci se vrši v mestnem gledališču. Vsi člani vlade in več diplomatov se udeležujejo konference. = Ruski ministrski kabinet obstoji po odstopu zunanjega ministra Tereščenka zgolj iz socialistov. Cernov nadaljuje boj proti Ker-jenskemu z namenom, da pride sam na čelo socialističnega ministrstva. Znižanje ruske armade. .Aftenposten* prinaša brzojavko iz Pariza, ki javlja da se zniža ruska armada za 6 miljonov mož Doslej je štela 12 miljonov, od katerih je bilo 7 rai-ijonov za fronto. Znižanje se izvrši zaradi težav v prehrani. — Boljševlkl. .Corriere della Sera* poroča iz Petrograda: Kerjenski se pogaja z boljševiki, da doseže kompromis, ki naj mu prihrani kapitulacijo. Kerjenskij se je razgovarjal Se nikdar na svetu ni bilo videti takega bega, takega shoda izdajic. Svet je poznal do sedaj samo Judeža, ali tu jih je bilo na deset tisočev, ki so besno mrmraje utekli lit pometali puške vstran. Zakaj si bežal? Bežal si, da bi izdal domovino. Niti strela Nemcev nisi čakal, tako se ti je mudilo, da izdaš domovino. Nasilno si potisnil domovino v roko groznemu sovražniku. In kaj se je zgodilo s tvojim* č a s*n i k i, vojak? Poglej na grmade trupel, ki leže po poljih, proseč boga za odpuščanje in usmiljenje za te. Klicali so ti, in ti nisi šel. In ostali so sami, sami so šli umirat, in umrl' so, umrli vojak! Inkaj se jezgodilo s tvojim' častnimi tovariši? Izdajice! Ali vidite njih trupla, vidite jame, kamor jih brezobzirno mečejo roke Nemcev? Vi ste jih ubili! Glej še dalje vojak! Ali yidiš ta strah, ki je prišel na Rusijo? Vidiš — vislice? In za koga so? v glavnem stanu v MOhilevu eno uro s Kor* njilovem. Pri volitvah v načelstvo petrograškega delavskega in vojaškega. sovjeta so dobili Trocky in Ljeninovi pristaši od oddanih 1000 glasov 600 glasov. Delavski in vojaški sovjet je torej popolnoma pod vodstvom boljševikov. = Volitve na Švedskem. Izid volitev za švedsko zbornico poslancev je sedaj znan. Izvoljenih je bilo 17 konservativcev, 62 liberalcev, 98 socialnih demokratov i in 22 levičarskih socialistov. Konsevativci so . izgubili 16 mardatov; pridobili pa so liberalci. 5 in socialni demokrati 11 mandatov. *■» Mirovna nota Španske. Kakor poročajo lionaki listi, pripravlja Španska mirovno noto na vojskujoče se države. Z ozirom na papeževo noto se obrača Španija v prvi vrsti dO nevtralnih drllv, ki se poživljajo, da skupno s papežem in španskim kraljem skušajo pripraviti*pot za ialeljeni mir. ■ >v ■ ni ii .......... ■■ .i im ■■■»■—■■. , Nemški kancler ' , o belgijskem vprašanju. Berlin 28. septembra. V glavnem odboru državnega zbora je državni kancler naglašal zadovoljive Odnošaje Nemčije z nevtralnimi državami, katerih tit moti niti nezaslišana gonja naših sovražnikov. Mi globoko obžalujemo — je izvajal državni kancler — velike neprilike, ki jih eritenta provzroča nevtralcem vsled gospodarske vojne in smo pripravljeni, pripomoči pri oskrbi nevtralcev. Gospodarske in finančne težave v Franciji hitro naraščajo; še ostreje pa se pojavlja gospodarska beda v Italiji. Na Angleškem se vedno bolj kažejo neizprosne posledice pod-^morske vojne. Samo vsled varljivega upanja, ‘da se pri nas pojavi razdor, vztrajajo še angleški državniki pri svojih vojnih ciljih ali vsaj še razglašajo cilje, ki so nezdružljivi s političnimi in gospodarskimi življenskimi potrebami Nemčije, V Združenih državah skuša vlada * vsemi sredstvi in z nezaslišanim terorizmom v širokih krogih razpaliti vojno razpoloženje. Mirno in brez bojazni pa pričakujemo vojni nastop Unije. V Rusiji je zavladala težka gospodarska kriza; zlasti transportna sredstva nikakor niso kos svoji nalogi O papeževi mirnovni noti je izvajal državni kancler: Nemško noto so naši prijatelji in zavezniki sprejeli z odobravanjem, nasprotniki pa z očividno zadrego. Težko je razumeti, kako bi mogel poznavalec mednatodnega položaja in mednarodnih običajev misliti, da bi mi mogli v enostranski javni izjavi v lastno škodo določiti rešitev tako važnih vprašanj, ki so v nerazrešljivi zvezi s celim kompleksom vpra- Zate vojak, zate izdajica in bojazljivec, ki si proadl domovino in izdal svobodo. Vidiš, ali ti še ne pojmuješ. Ali ni bila Rusija še srečna, da je za vedno, kot se je dozdevalo, odstranila vislice in proklela smrtno kazen, jo vrgla v neblag spomin? In hipoma se pojavi zopet, nepričakovano, groma, kot nočna senca. Najprej si razmesaril truplo Rusije, sedaj pričenjaš mučiti srce in čut Rusije, vojak! vojak, ki smo te ljubili .... in te še ljubimo. Vstani vojak! Vzravnaj se in pokori nam in bogu svojo človeško lice! Poglej na visoko nebo! Poglej na svoj ozemljo, ki prosi rešitve! Bil je dan, ko te je duh božji blagoslovil. ; * Pokliči ga zopet! Skloni glavo ob zavesti svojih grehov in ko vstaneš, stoj potem kot junak, kakršen si bil prej. Prebudi se! In če bi ti sirova usoda ne dala venca ^niage, vzami trnjevi venec v svojo roko, da najdeš v tem vencu naše odpuščanje in 2opet boš deležen naše ljubezni. Tvoja domovina umira, tvoja domova te kliče Vstani, dobri vojak!« ianj, o katerih se bo moralo razpravljati pri mirovnih pogajanjih. Vsaka taka javna izjava bi mogla sedaj še dovajati v zmoto ter škodovati nemškim interesom; ne biti bi se približali miru niti za korak, gotovo pa bi se na ta način podaljšala vojna. Odkloniti moram, da bi že sedaj preciziral naše vojne cilje in našim zaupnikom vezal roke. Nemški kancler bavil se je konečno z Wilsonovim odgovorom na papeževo noto. Poskus Wilsonov, da bi zasejal razdor med nemškim narodom in vlado, ne bo uspel. Nota e dosegla ravno nasprotno: združila nas je estio v trdni volji, da vsako tuje vmešavanje odločno in krepko zavrnemo. Ko je še govoril državni tajnik dr. pl. Kttblmann*. je odbor prestopil v debato. V poteku debate je izjavil državni kancler: Svobodomiselni poslanec je doccla pravilno izvajal, da je stališče državnega vodstva glede vojhih ciljev jasno začrtano v mojem odgovoru na papeževo državno noto. Ker je V tem odgovoru izrečno omenjena mirovna manifestacija z dne 19. julija, ni treba še nadaljnega pojasnila. V ostalem izjavljam: Neresnična je v zadnjih tednih razširjena govorica, da je državno vodstvo s to ali ono sovražno vlado že stopilo v stik in da se je pri tem, kakor se baje v širših krogih domneva, nemško državno Vodstvo že v naprej odpovedalo zasedenemu ozemlju ter važnim pogajalnim prednostim za bodoče mirovne raiprave. Jaz konštatujem: Državno vodstvo ima za možne mirovne obravnave proste roke. To velja tudi glede Belgije- Državni tajnik vnanjih zadev dr.pl. Ktihl-mann je z ozirom na vprašanje nekega nacionalno-liberalnega poslanca izjavil; Članek v »Mtlnchener neueste Nfchrichten* o belgijskem vprašanju je izdelek uredništva, za katerega torej državno vodstvo ne more prevzeti odgovornosti. Razširjenje tega članka po Wolffovem birou se je izvršilo brez vednosti nemškega kanclerja ali drugih vodilnih službenih mest. ............... . , m ..................... . Državni, zbor. *, vr Na Du ma ju, 28. septembra. Na današnji seji še je nadaljevala razprava o finančnih predlogah. Zanimanja ni bilo skoraj nič, zbornica je slabo obiskana, ker je danes praznik sv. Vaclava, češkega deželnega patrona. Debata se bo nadaljevala do torka, potem se prekinejo plenarne seje in bodo zborovali nekaj časa le odseki. Sejo otvarja predsednik dr. Gross po 11. dopoldne. Prvi govornik Schreiter pravi, da je povsem naravno, če se Nemci poslužujejo samopomoči napram Cehom. Nemci, da se bodo branili z vsemi sredstvi, da jih ne tlačijo s Čehi v eno državo. Češki agrarec S e d 11 k se pritožuje, da je min. preds. popolnoma prezrl češke zahteve. Član nemškega »Nationaiverbanda« H a r 11 odvija zopet staro nemško nacionalno gramofonsko ploščo s pesmijo proti Čehom in njihovim zahtevam. Pravi, da se razvija v čeških bčinah tiha revolucija itd. — stara viža nemško nacionalnih denun-ciacij. Češki posl. Kalina polemizira proti včerajšnjim izvajanjem nemškega Wolfa. Wolf„ ki je bil zaklical v češkem deželnem zboru »Hoch Hohenzollern«, nima pravice, da očita Čehom veleizdajalstvo. Pravi, da vodijo Čehi svojo politiko po načelu: Življenje nam in drugim. Spoštujemo velike duševne heroje Nemcev, klanjamo se pred Goethejem in Schillerjem, ali Wolfi in Hartli, ki kličejo po policiji se nam gabijo. Ti gospodje, ki delajo z denunciaciami, nas puščajo povsem hladne. To dobo preganjanja bomo preživeli. Hvaležni smo gospodom za njihove govore. Pri nas jih bomo primerno ocenili. Poslanec, oropan svojega mandata, si mora fizično priboriti vstop v zbornico in nje predsednik, prej svoboden mož, se izkaže kot suženj vlade. Kalina govori potem o vojni in pravi, da Čehi niso želeli vojne, pač pa Nemci. Krščanski socialec Wagner govori o pritožbah kmetiškega prebivalstva. Sodrug D o m e s izjavlja v Imeflu tieni-ške socialne demokracije: Gospod Wolf jfr včeraj s svojim nadlegovanjem zbornic# tudi psoval našega sodruga Frica Adlerja. Izjavljamo: Osebnost Frica Adlerja stoji previsoko, ona gospoda Wolfa prenizko, da bi se podrobhejše pečali t njegovim psovanjem. Nato govori o krutostih vojno dajatve-nega zaklona, o samovoljnosti industrijskih magnatov, ki izkoriščajo silo države, da navijajo cene industrijskih izdelkov do neizmernih višin, a mezda delavcev venomer znižujejo. Ta zakon nas ovira, da ne moremo vplivati na delovne razmere. In tako *o postali vojaški organi organi vojnega ode-ruštva. Pfitoževalna pravica delavstva se je omejila. Domes ostro nastopa proti mili-tarizaclji celih obratov. Tako so n. pr. peljali v Mollersdorfu več sto delavcev na vojaško vežbališče, brez ozira, če so stari ali mladi, in so morali priseči na vojne zakone. Sedaj so bili torej, vojaki. Z delavci, ki niso bili niti na naboru, niti niso bili potrjeni, postopajo enostavno tako kakor s črnovoj-niškimi delavci, ki nimajo pravice do poštene mezde. Skoda, da ni gospod minister navzoč; vprašali bi ga, kje so one določbe, ki militarizirajo delavce, zahtevajoče svoje pravice. Delavstvo pričakuje od min. predsednika, da napravi v tej zadevi red. Italijan Degasperi se pritožuje o brezobzirnih rekvizicijah v italijanskem ozemlju Tirolske. Armada ni prizanašala nobeni stvari. Ob splošni veselisti zbornice pove, da so na južnem Tirolskem rekviri-rali celo po muzejih špirit, v katerem so bile kače. Vitez Pogačnik razpravlja o pritožbah Slovencev z ozirom na njihovo zapostavljanje v šolstvu, justici in upravi v južnih pokrajinah. Nemški socialno demokratični poslanci vlože preldog, da se odpravi smrtna kazen. Poslanec Verstovšek interpelifa lede nemških beguncev v slovenskem delu tajerske, ki jih je poslala prejšnja vlada med Sloevnce v svrho germanizacije. Prihodnja seja v torek ob 11. dopoldne. + J u s t i č n i o d s e k je razpravljal o predlogu poslanca Grossa glede jamstva države pri pravnih kršitvah, izvršenih po državnih uslužbencih in vojaških osebah v službenih zadevah. Justični minister vitez Schauer izjavlja, da je vlada pripravljena sodelovati pri takem zakonu. Vojne škode so nastale vsled nalog skupne obrambe. V interesu vojne so bile odrejene konfinacije in internacije. Zato se poravnajo te škode iz skupnih sredstev. Vlada se bo pogajala z Ogrsko in vojnim ministrstvom, da se dosežejo odškodnine za tiste, ki so bili po vojaških sodiščih po nedolžnem obsojeni. Da se uredi ves ta ogromni material se izvoli pododsek šestih članov. * Glede parlamentarnega položaja je nastala resna kriza. Vodilni poslanci kr-ščansko-socialne stranke, ki so se v zadnjih dneh razgovarjali z ministrskim predsednikom, označujejo parlamentarni položaj kot zelo resen ter dostavljajo, da je ministrski predsednik v te moziru istega mnenja. Vlada se je vsled tega odločila, da nastopi pot pogajanj ter stopi v stik z narodnimi skupinami, da se tako premoste do skrajnosti napeta nasprotstva. Konference so se že pričele. Načelnik »Nationaiverbanda* Do-bernig, vodja Cehov poslanec Stanek in mnogi drugi poslanci so se delj časa razgo-varjali z ministrskim predsednikom. Zaslišani bodo še drugi voditelji strank. Parlamentarna^ kriza je postala akutna. Nemški parlamentarni krogi so zlasti vznemirjeni vsled češke akcije glede pomi-loščenja »veleizdajalcev* in se protivijo povratka amnestiranih poslancev v zbornico. Nemški poslanci so poskušali ustvariti tesno & zvezo ,nemških in nemško čutečih politiko*" za odpor nasproti Slovanom; a namera se je izjalovila, ker se krščanski socialci ne morejo sprijazniti z nameravano taktiko. Nemški radikalci groze z izstopom iz „Na-tionalverbanda"; kriza je postala akutna. Zmernejši nemški elementi so pripravljeni, nastopiti pot pogajanj s Cehi in ostalimi narodnimi skupinami. V ta namen se prihodnji teden prekinejo plenarne seje, da se pridobi čas za pogajanja. Pokazalo se bo, ali je v sedanjem Stadiju mogoč sporazum med Nemci in Čehi. Dnevne beležke. — Vse naročnike, ki ne prejemajo lista redno, vljudno prosimo, da to takoj naznanijo upravi z reklamacijo. Reklamacije so poštnine proste. Skrbi. Delavčeva žena nam piše: Kar je vojna se še nisem izmotala iz kolobarja skrbi, nasprotno, ta kolobar me opleta vsak dan tesnejše. Ko je izbruhnila vojna, je odšel mož in nisem ga videla nič več. Ostala setn s četvorko nedoraslih otrok sama. Ob začetku vojne sem res še verjela onim lepim besedam o ljubezni do bližnjega, o medsebojni pomoči in kar je še takih praznih besed. Če me kdo danes .tolaži", ko sem z otroci vred vsak dan lačna, s takimi frazami, bi mu najrajše skočila v lase in mu naštela vse, kar sem doživela v teh treh dolgih letih ponižanja in razočaranja. Usmiljenje? Bog zna, kako to izgleda. Ko sem hodila od mlekarice do mlekarice in vroče prosila mleka za bolnega otroka, sem spoznala, da se meri usmiljenje po tem, kar lahko daš v zameno za mleko. Ljubezen do bližnjega? Tudi o tej vem le toliko, da me je zagnal hišni gospodar brezobzirno na cesto, ko sem zaostala en mesec s stanarino. Pravijo, naj le potrpežljivo vzdržimo do konca, do popolne zmage. Da bi vsaj ti gospodje državniki prišli samo enkrat v naša stanovanja, da bi videli naše izstradane otroke, ki so baje »naš up, naša bodočnost", da bi videli, kako smo preskrbljeni za zimo z obleko, s kurivom, z živili. Prenehali bi potem z govorjenjem, da naj vzdržimo in bi šli na delo, da rešijo, kar je sploh še mogoče rešiti. Mnogo itak ni več. Zima se napoveduje, nove skrbi se vale name in ne premišljujem nič drugega kakor to, ali naj gledam kako more posledice vojne polagoma, a gotovo moje otroke in mene, ali naj napravim sama konec te strahote brez konca... — Še en primer lz avstrijskega nazornega nauka moritve. Tragične smrti sta umrla začetkom vojne dva naša pomorska kapetana Filip Hadžija iz Kučišta in Milo Srzentič iz Budve. Vojna sodnija v Ercegnovem ju je bila .obsodila na smrt in še istega dne je bila obsodba izvršena.-Hrvatski listi poročajo: Ko je ^gbruhnila vojna, se je nahajal parobrod „Ra-dium“ na potu iz Carigrada v Boko Kotorsko. Parbbrod je dospel v pristan Ercegnovi. Prvi kapetan .Radiuma* je bil 40letni Hrvat Filip Hadžija, oženjen, oče treh otrok. Drugi kapetan je bil Srb Milo Srzentič, mladenič kakih 22 let. Na parobrodu sta bila zrfposlena dva strojnika, eden Nemec, drugi Madžar. Oba sta sovražila vse, kar je hrvatsko-srbsko. Nekega večera je prišlo do prepira med Srzentičem in tema dvema človekoma. Prepir je bil tako hud, da je Srzentič moral potegniti revolver. Oba strojnika sta tudi potegnila revolverje in čd-dala dva ali tri strele na Srzentiča, ki je moral bežati v kabino. Drugi dan so prišli orožniki na parobrod in aretirali Srzentiča. Oba strojnika sta ga ovadila, da je nekaj rekel proti cesarju in še dostavil: Glej, glej, kako streljajo Črnogorci. Naj jih le, ko se spustijo v Kotor, bodo imenovali Hadžijo za poveljnika, mene pa za komisarja v Boki. Nadalje, da je Srzentič Širil srbske liste in nosil tajna pisma. Strojnika sta pred vojaško sodnijo pod prisego izjavila, da je Srzentič rekel navedene besede. Tretja priča kapetan Hadžija je izključil, da bi bil Srzentič rekel inkriminirane besede in je kritiziral postopanje oblasti in režim, ali tu je v$tal državni pravnik in raztegnil obtožbo tudi nad Hadžijo. Oba sta bila obsojena na smrt in še isti dan ustreljena. Ko so ju peljali na Izdajatelj: Viktor Z or 6. — Za morišče, so nosili pred njima krsti, v katerih so ju potem pokopali. Hadžiji se je razlil žolc in privlekli so ga tja bolj mrtvega kakor živega. Srzentič pa je ostal veder in ponosen, s smehom in pozdravljajoč znance in prijatelje je korakal v smrt Preden so ga ustrelili, je zaklical: .Živela Jugoslavija!“ — Umor In tamoutnor. Snoči okoli 10. E moči je ranil 16 letni ključavničarski vajenec ikelj 16 letno Fani Perkovo, gostilničarjevo hčerko z Žabjaka št. 10. Z nožem jo je sunil dvakrat v prša. Nato je porinil nož še sam sebi v prsa. Perkova je umrla na potu v bolnišnico. Kikelj je izvršil umor in samomor z dolgim, dvoreznim kuhinjskim nožem. — Napad Italijanskih letalcev na Trst. „Lavoratore“ poroča: V četrtek zvečer ob pol desetih so zagnali italijanski letalci 20 bomb, ki niso napravile posebne materielne škode. V okolici pa so bile žal Človeške žrtve. 29 letni Josip Starc je bil težko ranjen, njegova 25 letna soproga Marija je bila lehko ranjena, a njena 5 letna hčerka Terezija je bila ubita. Starca in njegovo soprogo so prepeljali na 10. oddelek mestne bolnišnice. Kakor nam poročajo so našli ljudje, ki so delali na polju v okolici, v neki kovinasii posodi be kruh, precej smrdljivo meso in pismo brez naslova. Namesto, da bi bili izročili to orožništvu, so zagnali vse skupaj na smetišče. Neka užigalna bomba je padla na polju. Ker je vse izsušeno, je nastal na polju, ki pa ni povzročil posebne škode. — Vse sodruge opozarjamo naj bodo v svojem govorjenju zelo previdni, da se izognejo sitnim posledicam. V govorjenju naj ne bo nihče velik. — Maščevanje tvrdke K. Pollak nad delavcem. Pred nekaj dnevi smo poročali o uspehu Pollakovega dielavca, sodruga Cirila Štarbeka pred pritožbeno komisijo. Vsled Star-bekovega uspeha so se ojunačili tudi drugi Pollakovi delavci in so hoteli doseči potom pritožbene komisije višje mezde. Da se tvrdka izogne temu, je prostovoljno zvišala mezde. To pomenja seveda višje izdatke in miljonar Pollak se boji za svojč profite, če bi moral še naprej zvišavati mezde.[' Preplašeno Pollakovo delavstvo vsa tri letal ni motilo njegovega izkoriščanja, šele pogumni nastop sodruga Štar-beka je zmedel „oččtovsko razmerje* med tvrdko in delavstvom. Vsled tega je odpovedala tvrdka včeraj Štarbeku službo, nad če mer ta seveda ni prav nič žalosten. Da pa pokaže tvrdka vendar Še enkrat svojo podjetniško pest odpuščenemu delavcu, mu ni hotela izročiti delavske knjižice in ga je poslala v slovo za 10 dni v posamezni zapor. Seveda brez vsakega povoda. Štarbek premišljuje semintje, kaj bi bil »zakrivil*, di mu je naprtil vojaški vodja tovarne Theiss tpko ostro kazen. Pollakovo maščevanje nad brezpravnim delavcem je značilno za podjetniško moralo tega katoliškega veljaka. — Poskrbeli smo, da izvedo o tem kričečem primeru nasilstva in o marsičem drugem tudi še socialno demokratični poslanci. . Aprovizacija. . Sadje na rumene izkaznice C bo oddajala mestna aprovizacija v pondeljek popoldne 1. oktobra na dvorišču šole na Ledini v . Komenskega ulici. Na vrsto pridejo od 2. do pol 3. št. 1 do 100, od pol 3. do 3. št. 100 do 200, od 3. do pol 4, št 200 do 300, od pol 4. do 4. št 300 do 400, od. 4. do pol 5. št. 400 do 500, od - pol 5. do 5. št. 500 do 600, od 5. do pol 6. št. 600 do 700, od pol 6. do 6. Št. 700 do 800. .Vsaka oseba -dobi en kilogram, kilogram stane :40 v. Prinesite seboj drobiž in posoda • Špeh za drugi okraj bo delila mestna aprovizacija v pondeljek popoldne 1. oktobra na Poljanski cesti št, 15» Določen je tale red: Od 1. do pol 2. št. 1 do 150, od pol 2. do 2. št. 150 do 300, od 2. do pol 3. št. 300 do 450, od pol 3. do 3. Št. 450 do 600, od 3. do po] 4. št. 600 do 750, od pol 4. do 4. št. 750 do 900, od 4. do pol 5. št. 900. do 1050, od od pol 5. do 5. št. 1050 do. 1200 od .5. do pol 6. 8t 1200 do, 1350, od pol 6, do 6. Št. 1350 do konca. Vsaka oseb« dobi četrt kilograma, kilogram stfne K 8;80. Listnica uredništva. I. B. — Vojna zveza konsumnih zavodov in konsumnih društev na Kranjskem je vendif ustanovljena v zaščito delavcev; delavci se po svojih zastopnikih lahko vedno prepričajo: ali se prav razdeli došlo blago ali ne. Koliko bo blaga, nato seve Zveza ne bo imela vpliva. — A. K. — Prolongacija pomeni toliko kot podaljšava, podaljšanje. Prioriteta prednost, predstvo. — Feldpost 339. Potrpite. Vsaka reč ima konec. Sicer pa obiščite nas. — R. K. Dunaj, klinika: Bodi brez skrbi; vse zdravo. Pisma menda za enkrat ne pridejo na Tvoj naslov. Potrpi. — Oasparl D. — Pismo prejel ko bo mogoče, odgovorim ali se zgovoriva osebno. — .Semen*. Preberite .Konmustični manifest.“ Stane 40 vin. Zadnje vesti. Iz nemškega državnega zbori. Berlin, 28. septembra. V glavnem odboru državnega zbora je govornik socialnih demokratov obžaloval, da državni kancler tudi danes ni natančneje očrtal nemških mirovnih ciljev. Kar se tiče Alzacije-Lorene, ni njegova stranka nikdar prikrivala, da se ta dežela ne sme žrtvovati francoskim načrtom in vojnim ciljem. Državni kaucler bi moral javno pov-dariti, da se popolnem strinja z večino držav*, nega zbora. — Govornik nemške frakcije je naglašal, da nemško ljudstvo hoče mir, neče pa miru za vsako ceno. —- Govornik contra je označil odgovor na papeževo noto kot izredno važen dokument, ker so se za ta odgovor zedinili vlada, vojno vodstvo in državni zbor. Lenjln v Petrogradu? Petrograd, 28. septembra. Časopisje po~ roča, da se je Lenjin vrnil v Petrograd. Minister notranjih zadev je odredil, da morajo Lenjina, če pride v Petrograd, aretovati. Aretacija pa se ne sme izvršiti v zborovalni dvorani demokratične konference. Primarij od oddelka očesne bolezni deželne bolnice D& A. Botteri je otvoril svoj ambulatorij Beethovnova ulica štev. 6. Ordinira od 10—12 in od 2—B. Vrvica platana Is calulasa E.MENASSE SkladISfe In zastopstvo papirnih tovarn v TRSTU. Mati. Zanimiv roman iz delavskega življenja. Spisal M. dorkl. Cena izvodu je 4 K, po poiti 20 y vež. Dobiva ie v knjigarnah in tudi potom uprave našega lista. ]0t