List 15. Moje skušnje z drenažo '). V 37. listu lanskih „Novica je bilo povedano, kako se na mestni senožeti drenaža obnaša in koliko da na oral stroškov pride 2). Tudi jez sem svojo senožet v mestnem logu (Stadt-wald) z drenažo oskerbel in sicer brez vsega dru-zega pomočka le s svojimi navadnimi delavci* Da pa posestniku, ki je toliko prebrisan, da je v stanu to reč sam 3) opraviti, zamorem povedati koliko stroškov prizadene to delo, sem le to, kar pravzaprav samo drenažo vtiče, natanko prerajtai in zapisal. Z manjšimi stroški, mislim, bode malo kdo boljše opravil, zakaj malokje je zemlja sama ilovca in le tam pa lam s podlago šote bila; iiovca in šota se daste rade rezati in toliko ozki jarki (grabni) vpeljati, kakor jih je pri tem delu treba 4). Drenaža se pa tako dobro obnaša, da sem ž njo prav zadovoljen, dasiravno stroški niso majhni. Vsi tisti, ki so se mi pri mojem delu posmehoval!, kar je pri nas že stara navada, če kdo kaj delati vidi, kar še vidil ni, pa tudi drugi^ kterim so nasledki dre-naže še malo znani, so povabljeni, naj proti Kresu k meni pridejo; iz serca rad jih bom na travnik peljal, ki je komaj četertinko ure od doma. Tu se bojo prepričali , ko bojo razloček med mojo in sosednimi senožeti na obeh straneh vidili: ali je truda in stroškov vredno ali ne, da se na mokrih zemljiših napravi drenaža. '3 Z veseljem smo sprejeli pričujoči spis našega mojstra J. Pajka, ki se marljivo vsake nove poprave prime , ako jo je za dobro spoznal. Radi smo tedaj natisniti dali njegove skušnje , in ker smo ta spis dobro prevdarili, bomo semtertje kakošno opazko pristavili. •) Stroški, ki so v 37. listu na 30 fl. za oral prevdarjeni, so o sedanji dragi dnini delavcev in pri previsoki ceni dren ažnih cevi prenizko postavljeni. Ako bi to ne bilo, in tedaj, kadar to ne bo, pa res ne bojo dosti višji. Pervi umetnik v drenaži našega cesarstva gosp. inženir Kreuter, ki je že veliko veliko drenažil, je v poslednjem zboru dunajske kmetijske družbe razglasil drenažne stroške v vsem skupej na 42 fl., če so grabni 5 sežnjev saksebi, na 35 fl., 6e so 6 sež., na 31 fl., če so 7 sež., in na 27 fl., če so 8 sež. saksebi, in če cevi niso bolji kup kakor po 10fl. tisuč. — Magistratna senožet se ne more zastran stroškov v izgled jemati, ker zavolj zakasnjenega orodja, ki se ne z lepo ne z gerdo ni moglo o pravem in obljubljenem času od naših roko-delcov dobiti, in zavolj slabe Salmove mašine. ki jo je gosp. Baumgartner mogel, čeravno je nova bila, berž popravljati dati, se je zakasnilo sicer že pripravljeno delo v pozno jesen tako, da so delavci že čez 5 ur na dan manj delali, zraven pa višjo dnino terjali, ker v mrazu niso po vodi kobacati hotli. Menda vsak umen človek lahko po pravem ceni te overe. ki so se zoperstavljale pervemu delu, — pa kaj, ker vsaka nova stvar, kakor gosp. pisatelj resnično pravi, ima vsake sorte sodnike, kterih nekteri res niso bolji kot zajec pri bobnu. 3) Brez izvedenega mojstra ni varno, da bi gospodar sam to delo opravljal, ako ne zna nivelirati in jarkom pravega potočja dati, na kterem je vse ležeče. ") Med vsimi zemljami je z ilovco pri drenaži naj več dela in jarki se v ilovnati zemlji naj raji poderajo; v šoti je delo naj ložje, potem pa v bolj pese ni zemlji in v laporji. Tako enoglasno terdijo vse skušnje. Vred. Sedaj bom povedal, kako sem delo izpeljal in koliko stroškov mi je to delo prizadjalo. Opomniti moram naj poprej, da po moji previdnosti je za napravo drenaže naj bolji čas koj, ko se otava pokosi, ali pa spomladi, ko se večji del mokrote osuši 1). Nikdar pa se ne smejo jarki čez zimo odperti pušati, kar bo sleherni lahko iz mojega dela previdil, ker skušnja in delo sta naj boljša sve-tovavca. Kos moje senožeti, ki je drenažen , je 186 sežnjev in 3 čevlje dolg, 1Ž sežnjev in 1 čevelj pa širok. En konec te senožeti derži v tako imenovani Čurnov graben, ki je blezo 6 do 7 čevljev globok. Ta kos smo tako razdelili, da smo od obeh plati, to je, od vsake sosedove meje 3 sežnje podolgoma en jarček vrezali; na to vižo je med tema dvema grabnoma 6 sežnjev cele ledine ostalo; voda ima tedaj od vsih strani le 3 sežnje deleč do cevi. Jarki so bili pri Čurnovem grabnu 5, na drugem koncu pa le 3 čevlje globoki, pa niso bili na enem koncu zavoljo boljega odtoka vode za 2 čevlja globokeji, kar treba ni, ampak zato, ker je ob grabnu vjsji svet kot zadej; to je vzrok, da po vsih travnikih, ki ob tem grabnu leže, voda odtekati ne more, razun tam, kjer je priden gospodar graben naredil, pa tudi tam je le zverhna voda odtekala. Izpeljali smo delo dobro, če nam je ravno o tem spodletelo, da smo „rajtingo brez birta" delali, al kaj tacega se tudi učenim primeri; zato leto opomnim. Jez sem namreč mislil, da bo spomladi zopet tako slabo vreme, ko je lani bilo; zato smo v jeseni leta 1853 grabne vrezati in berž cevi položiti hotli; al kaj! človek obrača, Bog pa oberne. Jelo je deževati in snežiti; treba je tedaj bilo z delom prenehati, ravno ko so bili jarčiki vrezani; zmerzlina in srež sta nam čez zimo grabne tako pokvarila, da so bili v nekterih krajih spomladi sopet polovico zasuti 2). Kaj tedaj je bilo storiti? Treba je bilo grabne na novo iztrebiti in za pokladanje cev pripravne narediti. Ali to ni bilo tako lahko, kakor si kdo misli, zakaj dno grabnov je bilo v krajih, kjer je sama ilovca, do-velj terdo za cevi pokladati, ali v krajih, kjer je gola šota, je bilo tako mehko, da bi se bile cevi znabiti za 3 ali 4 palce posedle, in to bi gotovo ne bilo dobro. Kaj je storiti? Po grabnih na šoto ilovce na-metati in jo, kolikor bi treba bilo, uterditi, ni bilo časa, ker je bilo zmiraj vode doveJj po njih; tudi so se razzebeni grabni zasipali. Treba je tedaj bilo, da so se, berž ko je moč bilo, zasuli. To sem previdil, da natike ^oklepi) zastran posedanja cevi nič ne pomagajo 3). Zato sem si takole pomagal: položili smo po dnu cele dolžine jarkov 4 do 6 palcov široke dile (deske 4) in po teh smo še le cevi, pa brez *) Sploh vsak suh čas, ker se jarki takrat ne poderajo taka lahko , kakor v mokrem vremenu. 2) Ta nezgoda poterjuje v 3. opazki rečeno. 3) Je resnica tudi po druzih skušnjah. 4) Tako delajo tudi drugod in pokladajo v tacih okoljšinah deske ali letve, še bolje so pa na manjših prostorih cepine stertih cevi, ploše itd. zavolj stanovitnosti. Vred. 58 natik ') tako položili, da so se s konci prav dobro vkup stisnili; sklade pa, kjer se cev cevi tisi, smo dobro z rušnjo ali pa s šoto založili in potem graben zasuli. Na koncu vsacega grabna pri odteku vode smo položili 9 čevljev dolgomecesnovocev, tako, kakor se pri štirnah rabijo, in v te cevi derže lončene cevi; tako se obvaruje, da se jarki in cevi pri odteku vode pokvariti nemorejo. Da v tacih krajih, kjer zemlja ni skoz in skoz enako terda, in se na vsako vižo cevi v enih krajih bolj ko v druzih posedejo, naše delo ni zavreči, bodo, mislim, tisti, ki to razumejo, poterdili. Dile narede res enmalo več stroškov ko natike, pa pri dilah natik treba ni 2), in tudi pokladanje cevi gre po dilah bolje od rok 3). Za tako ozke dile jima skor vsak posestnik les, pa tudi niso drage. Naj bolje je, da se za to rabo dile iz ravno posekanega lesa vrežejo in koj sirove (frišne) porabijo. Misliti se sme, da take dile, ki vedno v mokrem leže, dolgo terpeti ne morejo, — pa če prav sčasoma zgnjijo, je že do tistega časa zemlja pod cevmi uterjena 4). (Konec sledi.) ') Ali bo to prav, kadar bojo dile sognjile, bo prihodnja skušnja učila. Gosp. Kreuter pravi v omenjenem spisu: „brez natik ne pokladajo zdaj nikjer vec cevi; so jih pokladali sicer nekdaj tam pa tam brez natik, pa skušnje so učile, da to je slabo; le zavolj manjših stroškov so se opušale natike, pa ta varčnost se ni splačala". V cevi brez natik zarinejo močirske rastline in pa mah, ki se cez cevi poklada, svoje korenine še lože, in po njih se zamaše potem cevi, ki se morajo zatega voljo cez leto in dan včasih ven vzeti in očistiti zamaška. ^) Skušnje drugod, kakor smo ravno rekli, ne poterjujejo tega. Brez natik je delo vselej nevarno. 3) Pa podlaganje dil je le potreba v sili. *) Zemlja pod cevmi se po obilih skušnjah nikdar ne uterdi,ker voda, ki je pod cevmi, ne more nikdar nikoli vsa v cevi priti, tcmuc le toliko, kolikor je po kapilarni moči posesajo. Vred. List 16. Moje skušnje z drenažo. (Konec.) Ker travnik ni lepo raven bil , smo tam, kjer je bil visi in kjer skor nič trave rastlo ni, odkopali in s pridobljeno zemljo tam, kodar so prej zmiraj mlake stale in nič kot loček rastlo ni, nasuli; z ostalo zemljo smo pa še ob obeh mejah in po sredi med že zasutimi grabni enmalo prisuli, tako, da svet od vsih strani enmalo proti grabnom ali drenažnim kanalom visi. Tako ]e voda od vsih strani prisiljena, se proti cevem stekati *> Rajtinga za to delo je prav lahka in kratka, le opomniti moram, da v ti rajtingi poravnanje sveta (planiranje) in pa trebljenje grabnov drugo pot, ko so se zasuli, ni zapopadeno, ampak le to, kar samo drenažo zadene, ako bi bilo vse po sreči šlo. Za rezanje 367 sežnjev grabna, seženj po 2 kraje...........12 fl. 14 kr. za 160 dil, po 13 čevljev dolzih, po 5 kr. 13 „ 20 „ za 1500 cevi Nr. 6, 1000 po 12 fl. . 18 „ — „ za 700 cevi Nr. 4, 1000 po 18 fl. . . 12 „ 36 „ za 2 mecesnove cevi, po 9 čevljev dolge, po 2 fl............4„ — „ za položbo 367 sežnjev cevi in za zasipanje grabnov, seženj po 3 kr. 2) . . 18 „ 7 „ Stroški skupej . . . 78 fl. 17 kr. Drenažni svet ali prostor travnika je dolg 186 sežnjev in 3 čevlje, širok 12 sežnjev in 1 čevelj, to je 2269 kvadrat-sežnjev, tedaj pride od ravno imenovanih stroškov na seženj obilo 2 kraje, ali pa na oral 55 fl. 12 kr. Ljubi bravci! bote morda rekli: ta nam je veliko namazal 3). Pa vendar je gola resnica. Jez mislim, da z manjšimi stroški bo malo kdo grabne vrezal, cevi položil in grabne zasul, namreč po 5 kraje, podolzen seženj grabna. Kar cevi vtiče, imajo one svoj kup, želeti bi bilo, da bi cenejši bil! Tudi zna kdo reči, kdor hoče le na videz delati, pa le zato, da se zamore bahati, da ima drenaženi travnik, da so grabni preblizo vkup. Res je, na ti senožeti, pri ti širočini, bi bil po sredi en kanal za-dost, pa bi mogel biti 6 do 7 čevljev globok. Ali na *) Znabiti da tudi to napčno ne ho; sicer je pa po skušnjah po-terjeno, da veci del vode v cevi pride od podzemeljskih strani, ker je voda razpušena po zemlji. Berž ko ne bi se utegnilo v tacih neškah po silnem dežji ali kaki plohi vode preveč nabirati; pri novih jarkih, dokler je zemlja še rahla, se to ne zgodi tako obilno . pozneje pa se rado primerja. 2) Pokladanje cevi plačevati po sežnjih ni nikoli varno, ako ni gospodar sam delavcem zmiraj za petami3 da si delavci vec prislužijo, delajo hitro in nemarno; nemarno pokladanje cevi pa pokvariti utegne celo delo. 3) O tem računu sledeče omenimo: dil je le malokje pokladati potreba; tedaj se stroški večidel za toliko zmanjšajo, kolikor dile veljajo; ker 1000 ozkih cevi z natikami vred velja sedaj 12 fl. (pa mislimo, da bojo bolji kup, ker v Ebensee-u pri Gmundnu posebno dobre cevi prodajajo po 4 fl. 30 kr.), tudi drenaža ne bo dražja, ako se cevi sklepajo z natikami. To pa je nasproti tudi res, da je gosp. Pajk delo opravil brez inženirja, kteremu bi mogel kakih 8 do 10 fl. (za 4 ali 5 dni po 2 fl.) plačati. Vred. to vprašam: je li bi bili tudi stroški manji, ko pri unih dveh? Na vsako vižo bi bilo treba dolgo čakati, da bi si bila voda, od mej 6 sežnjev deleč, po goli in od nekdaj napiti ilovci pot naredila; zraven bi pa vendar pri obeh mejah travnik še premoker bil, ker na obeh sosedovih senožetih večne mlake stoje, kakor so tudi na moji pred drenažo stale. J. Pajk.