GOSPODARSKI VESTNIK
000000000000000000000000cx3000000000000cx)000000000000000000000000000000000000000000000cx>000000000000000000000000000000000000000000000
8 Št. 4.	V Gorici, dne I. aprila 1025.	Leto III. s
00000000u00000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000tx)0000000000000000000000000cx300000000000000
§ Izhaja enkrat na mesec. Stane letno 88 Uredništvo In uprava"v Gorici, Via S. 8 lO lir. Posamezna številka 1 liro. sg	Giovanni štev. ©., I. nadslr.
8 ------- Ponatis je dovoljen s popolno navedbo vira.	—. „	§
000c>0000000000000<x>000000(x>0000000cxx)0<x)0000000cc>00000cx)000000000000000000000000000c)00cx5cxx)0000000000000000000000000cxxx30000000cx)000
Pa ponovimo.
Naš zadnji uvodni' članek »IZPA* METU J MO SE!« je vzbudil v nekaterih krajih, kakor nam poročajo, živahno razpravljanje. Tudi v našem uredništvu so se oglasili nekateri čU at el ji, ki nam dajejo prav, a tudi taki, ki nam ne vera. jejo. Vsem tem, kakor tudi drugim, ki bi mislili, da so naše trditve pretirane, odgovarjamo sledeče:
Naše ljudstvo je že dosti grešilo in še vedno greši v svojo veliko gospodarsko škodo pri nakupovanju kmetijskih potrebščin na sploh, a prav posebno pri nakupovanju umetnih gnojil, modre galice, itd. Grehi so se delali iz nevedno: sli in nepoučenosti, a grešilo se je tudi iz trme in namišljene prebrisanosti. V obeh slučajih pa kazen ni izostala.
Naše navedbe o poškodovanih trtnih nasadih, ožgani turšici, osmojenih travnikih, itd. so popolnoma točne. Ra,-zumljivo je, da ne bomo tukaj navajali nikakih imen. A če se želi kdo prepričati na lastne oči o istini naših trditev, smo mu na popolno razpolago. Le v ured--nišlvu naj se oglasi. Marsikdo sicer skriva sad svojega nepreudarnega ravnanja, a zaman. Ljudstvo je »uspehe« takega ravnanja videlo, ker cele njive požgane turštce ni moč skriti.
Na številnih predavanjih, ki so se vršile z našim posredovanjem, so se predavatelji dotaknili tudi teh neprijet: nih spominov. In z uspehom. Iz ust neposredno prizadetih so se prepričali, ko: Uk o škode trpi naš kmet brez potrebe in po lastni krivdi. Na enem teh preda: vanj je neki umen kmetovalec navedel
pred vsemi poslušalci javno sledeči slučaj:
»Kupil sem v trgovini 10 kg čilske: ga solitra in ga vsul v sod, poln gnojnice. Ko sem pri polivanju prišel na dno, se mi je vsulo krog 5 k<4 ničvrednega p e: ska iz posode. Vem, da tega peska nisem spravil vedoma nikoli v sod, ker vanj sem vsul le soliter, ki sem ga kupil. In prepričan sem, da je bil pesek pome: šan med solitrom,. Res, da sem plačal svoj soliter v dotični trgovini nekoliko ceneje, kakor bi ga kupil pri Kmetij: skem drušfvu v Gorici. Nižja cena pa je le navidezna. V resnici pa je bil moj soliter dvakrat dražji. In zraven tega še brez učinka, tako 'da sem trpel dvojno škodo. Ta šola me je izučila. Danes jemljem le zajamčeno blago, tudi če je navidezno dražje, le pri Kmetijskem društvu v Gorici«.
Ta resnična pripomba praktičnega poljedelca govori več in bolj glasno, ka: kor najlepši članek. Dokaz je to, da pri: baja tudi med našega kmeta spoznanje, kje naj išče solidno blago in da s e naše ljudstvo izpametuje. Seveda se to z go: di, še le, ko je škoda že napravljena.
Mi od svoje strani ponavljamo le, kar smo zadnjič pisali: polagamo vsem na srce, naj bodo prav previdni pri kupovanju umetnih gnojil, galice, žvepla, in naj ne a usedajo ljudem, ki jim je le za dobiček. Imamo organizacije, ki se pošteno trudijo, da priskrbijo ljud* štvu dobro in zajamčeno blago. In te teh se oklenimo, pri teh jemljimo vse potrebščine za svoja gospodarstva.
1 oooooooo oooooooo oooooooo 00000006 00000000 00000000 00000000 ooooooocoooooooo 00000000 00000000 00000000 0000 cx) 000000 ooo^pooo OOOOOOOO
Zadružništ-vo
OOOOOOOCOOOOOOOO KX>00000OOOOOOOOOOOOOOOOooooooootxxx)oooo00OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO00000000
Kozjan Avgust:
DOLŽNOSTI ZADRUŽNIKOV.
Dolžnosti zadružnikov napram zadrugi so natančno označene v zadružnem zakonu in v pravilih posamezne za* druge. O teh dolžnostih ne bom raz* pravi]al, ker so večini naše javnosti že znane.
Razpravljati pa hočem o dolžnostih, ki jih zakon ne vsebuje. Te so moralne dolžnosti zadružnikov.
Pribiti moram, da se naši zadružniki v veliki večini brigajo za svoje za» druge le toliko, kolikor jih vodstvo zadruge prisili. Tako vidimo, da so občni zbori naših zadrug po večini pičlo obiskani. Največkrat se zgodi, da mora vodstvo po dvakrat sklicati občni zbor, ker ni prvikrat sklicani občni zbor sklepčen. Največkrat se doseže tudi pri drugem sklicanju komaj zadostno šte* vilo prisotnih zadružnikov, kakor ga za sklepčnost zahtevajo pravila, To je vse* kakor nezdrav pojav. Zadružništvo te? mclji ravno na medsebojni podpori zadružnikov in na medsebojnem zanimanju. V zadružništvu je v največji me? ri zapopaden izrek: »Vsi za jeclnega, jedeh za vse«. A žalibog večina Zadružs nikov tega ne razumeva. In večkrat se vsled premalcga zanimanja zadružnikov pokažejo kasneje zle posledice. To je povsem razumljivo. Občni zbor zadruge je največje zborovanje zadružnikov, je najvišja obfast celotne uprave vsake zadruge. Na občnem zboru dobi vsak zadružnik besedo in lahko izrazi svoje misli v prospeh in uspavanje zadruge. Če pa na tem nihče ne nastopi, drugi za« družniki niso poučeni o vseh zadevah zadruge. Nato pričnejo navadno šele po občnem zboru govoriti med prijatelji in znanci o zadružnih zadevah in tako pridejo v javnost govorice, ki niso utemeljene in vsled katerih nastanejo grda
sumničenja. Ugled zadruge začne pada? ti. Zadruga začne bolehati. Škodo imajo vsled tega pa zadružniki sami. To grdo navado' imajo naši ljudje sploh, da, bo? diši iz lahkomiselnosti, bodisi iz ncpo? znanja važnosti udeležbe občnega zbora, bodisi iz škodoželjnosti, in največkrat pa iz lenobe, se ne udeležijo občne? ga zbora in da potem raznašajo različne škodljive govorice.
Za to je prva in najvažnejša mo* vatna dolžnost posameznega zadružni? ka, da sc vsakega občnega zbora redno in točno udeleži, da na občnem zboru, brez ozira na osebe, pove svoje mnenje in stavi svoje predloge. Udeležba pri občnih zborih naših zadrug je tudi važna s stališča pravilne uprave. Marsikateri-krat se pripeti, da S£ občnega zbora ka? ke zadruge udeleži le toliko članov, da se s težkočo more izvoliti, (ako so volit? ve na dnevnem redu), načelstvo in nad? zorstvo. Vsled tega se večkrat izvolijo v ' vodstvo zadruge popolnoma nezmožni ljudje. In če potem zadruga propade, kedo je temu kriv? Ali so morebiti oni, recimo, nezmožni člani načelstva in nadzorstva krivi? Ne! Krivi so vsi zadružniki, ker se niso pravočasno pobrigali, da bi izvolili v načelstvo in nadzorstvo zrno« žnih ljudi. Vse zvonenje po toči nič ne pomaga. Prej si morajo zadružniki dva? krat premisliti, predno koga izvolijo v načelstvo in nadzorstvo. Res je, da več? krat na občnem zboru ni časa, da bi se sposobnosti posameznih oseb prereše-tavalc. Zato je primerno, da odstopajoče vodstvo pred občnim zborom skliče sestanek vseh zadružnikov, na katerem naj se določijo osebe, ki naj jih predi a ga eden ali drugi član občnemu zboru v izvolitev v načelstvo in v nad? zorstvo. Na takem, imenujmo ga, »volil? nem« sestanku se lahko zadružniki po? menijo o v poštev prihajajočih osebah popolnoma•slobodno, imajoč <prcd očmi-
le dobrobit zadruge in s tem tudi lastni dobrobit.
Druga moralna dolžnost izvira iz pravice zadružnikov, da več dni pred občnim zborom pregledajo računske za* ključke in bilanco, ki jih glasom pravil razprostre načelstvo ali nadzorstvo v društvenih prostorih vsem članom na ogled. To je potrebno, da stori vsak za« družnik. Na občnem zboru pri čitanju posameznih postavk bilance si ne mor? nihče v naglici napraviti jasne slike stanja zadruge. Zmino je, da treba bi* lanep znati čitati. Sicer je to težko za neposvečenca, ali tudi temu se da odpo-moči. Na omenjenem volilnem sestanku lahko jeden izmed podučenih za* družnikov z bilanco v rokah razloži go* spodarsko stanje zadruge in poda k po* sameznim postavkam pojasnila. Nato naj se posamezne postavke razpravljajo in konečno naj se vzame v pretres celotna bilanca. Takoj bo potem jasno, je-li načelstvo in nadzorstvo v pretečeni poslovni dobi storilo svojo dolžnost in ali j c vredno, da ostane še nadalje v službi. Ako ni storilo svoje dolžnosti, treba takoj izvoliti drugo. Z zani* manjem za osebe, ki naj še pridejo v vodstvo, bo morebiti prihranjena marši* katera bridka ura udeleženim zadruž* nikom.
Zadružna zveza v Trstu:
REGISTRIRANJE ZAPISNIKOV
OBČNIH ZBOROV NI. POTREBNO. •
•
Vsled raznih dopisov, ki jih je Zadružna zveza dobila od svojih članic, je naslovila na kr. finančno intendanco v Trstu sledeče pismo:
»Prosimo, da nam kr. intendanca blagovoli izdati kot pristojna oblast svoje mnenje v sledečem slučaju: Naše kmečke posojilnice sporočajo v zmislu tozadevnih zakonitih določb kr. kazen* skemu in civilnemu sodišču v Pulju ime* na novoizvoljenih članov načelništva, Tej prijavi prilagajo tudi zapisnik ob* čnega zbora, ki je izvolil nove odbornike. In sodišče v Pulju zahteva, da morajo biti ti zapisniki registrirani pri re* gistracijskem uradu, dočim sodišče v Trstu tega ne zahteva.
Očividno je, da jo eno ali drugo so* dišče v zmoti, ker ne bi bilo dopustno, da se v Pulju nekaj zahteva, kar v Trstu ni potrebno. Ker pa želimo, da se zakon točno izvaja, prosimo, da nam daste na* vodil, kako naj postopamo v tej zadevi.«
Odgovor, ki ga je dobila Zadružna zveza od finančne intendance, se glasi: »Zapisniki, ki jih omenjate v svojem dopisu, niso podvrženi registriranju«.
n<x)oooooooooooooooooooooooooooooooooc>oooooooooooooooooooooooooocoooooooocx)oooooocxxx>oooooooooooooooooooooooooooooooooooooc>oooooooooo
Živinoreja
»OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOl
Živino zdravnik G.:
O REZANJU DOMAČIH ŽIVALI.
Rezanje ali skapljanje domačih ži* vali je pač že tako staro, da je bilo v veljavi že takrat, ko si je človek udomačil njemu koristne živali. Pod rezanjem razumemo to, da operativnim potom od* vzamemo domači živali spolne žleze. Prav gotovo je, da je bilo rezanje sam* cev poprej razvito, nego rezanje samic. To pa iz enostavnega razloga, ker so
spolne žleze samcev »operaterju« lažje dostopne, nego žleze samic.
Kaj hočemo doseči z rezanjem?
Rezana domača žival je radi odstranjenega spolnega nagona veliko mirnejša. Vprežne živali, posebno voli in skop* Ijeni konji, se dado od voznika veliko lažje voditi in uporabljati za delo, nego biki in žrebci. Tudi so rezane domače živali manj nevarne človeku in tudi dru* gim domačim živalim. Na paši rabijo rezane domače živali, samci in samice,
manje nadzorstva, ker so bolj mirne. Rezane živali dado tudi meso boljše vrste; tudi epitati jih je veliko lažje, kar ■je silno velike.ua gospodarskega pomena. Živali, katere smatrainrifo vsled njih rašče ali pa plemena za manje vredne, izločimo iz reje potom rezan ja in prepuščamo tako vedno najboljše živali za pleme. Ta izbor najboljših plemenskih živali za nadaljno oploditev je temelj zboljšanja vsake živinoreje.
V kateri starosti naj pustimo rezati?
Konja pustimo rezati, ko je star okoli enega leta. Ako je žrebe slabotno, počakamo lahko še eno leto, ker zraste nerezanemu žrebičku bolj močno o s kostjo in mišičje. Samo, ako bi žival po* stajala v drugem letu nadležna in bi jo bilo težko krotiti, bi ne prcogtajalo drugega, nego rezanje.
Bikce režejo ponekod že dva do tri mesece po rojstvu, toda samo tam, kjer prodajajo dorastle vole kot pitano žival mesarju. V naših krajih, kjer si želimo po največ dobrih vprežnih volov, je čas rezanja 6. do 12. mesec.
Starost, ko naj se pusti rezati oven ali kozel je šesti do osmi teden. Mlade mrjaščke režemo v. tretjem do četrtem tednu starosti. Stare svinje, tudi take, ki so že večkrat skotile, lahko režemo v vsaki starosti. Priporočljivo je rezati posebno tone svinje, ki smo jih že od* menili za zakol, ker jih potem lažje opitamo in njih meso je bolj okusno. . V kakšnem letnem času naj režemo?
Obče vlada mnenje, da mraz ali pa vročina vplivata na celcnjc rane, katera nastane pri rezanju. To mnenje ne drži. Vendar priporočamo, konje in govejo živino rezati, in to iz čisto gospodarskih in praktičnih ozirov, na pomlad ali pa pozno na jesen. To pa iz razloga, ker v tem času živali ne nadlegujejo muhe in se to delo veliko lažje opravlja, nego v trdi zimi.
Napačno bi bilo, postaviti rezane živali v kak zamazan hlev. Tudi morajo dobiti živali dovolj dobre stelje. Ako bi
se stelja preveč prašila, bi bilo dobro isto poškropiti z vodo.
Toplokrvne, odrastle konje privežemo po rezanju tako, da ne morejo ži* vali pet dni leči. Konj to z lahkoto pre* nese. Okoli enega leta stara žrebeta pri* vežemo tako, da ne morejo leči 48 ur. Bolj mladih, rezanih žrebičkov ne pu* ščajmo Vsaj nekaj ur prosto letati okoli radi nevarnih, naknadnih krvavi j en j.
Ing. Podgornik Anton:
REJA PUJSKOV PO SKOTITVI DO ODSTAVLJANJA.
(Konec.)
Pujski se hitro privadijo na vsako krmilo, ki je njih starosti primerno. Ako množino posameznih krmil (slad* ko kravjih mleko, ovsen zdrob, ječmenov zdrob, turščičin zdrob, ovseno, ječ* menovo ali turščičino moko, krompir itd.) od dne do dne polagoma Višamo, potrebujejo pujski vedno manj materi* nega mleka. Zato pa lahko začnemo pujske brez vsake Škode odstavljati, ko imajo 8 tednov. Odstavljanje se mora izvršiti počasi, kar je svinji in pujskom samim v korist. V ta namen popolnoma ločimo pujske od svinje, ako nismo tega že dozdaj storili, in jih začnemo v njih oddelku bolj obilno krmiti. K svinji jih puščamo najprej le še po trikrat na dan, pozneje le še po dvakrat in slednjič le še po enkrat na dan. Priporoča pa se, odstaviti najprej močnejše pujske. Šibkejše pa je pustiti sesati vsaj še nekaj dni, da ne zastanejo še nadalje v svojem razvoju, pač pa da čimprej dotečejo svoje krepkejše vrstnike. Takšno odstavljanje prestanejo dobro svinja in pujski. Pri svinji se mleko polagoma zasuši, na vimenu sc ne pojavi nobena bolezen, mlečnost svinje se ohrani tudi za bodočnost, med tem ko prezgodnja.in prenagla odstava lahko močno oškoduje mlečnost svinje ob prihodnjih skotitvah. Ako ima svinja tudi po odstavi pujskov še obilo mleka, kar pa. sc le redkokdaj pripeti, jc treba
izmolsti mleko iz še neusahlih seskov in istočasno prenehati s predobrim in pretečnim krmljenjem. Ko pride svinja popolnoma ob mleko, začnimo jo zopet tečno krmiti, da se čimprej opomOre in okrepi. Odločno se odsvetuje, odstav* Ijati pujske že v starosti 4 ali 5 tednov, kar je ponekod danes bolj v navadi, nego v predvojnem času. V tej* starosti nujski še pe morejo predelati in prebaviti toliko krme, ne da bi zastali v svo« jem razvoju in rašči. Prezgodaj odteg« njenega materinega mleka torej ne mo* rejo pogrešati brez zlih posledic. Je sicer res, da marsikateri kupec raje kuni 4 do 5 tednov stare pujske nego sta« rejše in to navadno iz edinega razloga, ker so starejši pujski dražji. Kdor pa je le enkrat natančno opazoval, kako lepo se razvijajo pujski, ki so bili odstavljeni v starosti 8 do 10 tednov, ne bo nikdar več kupil 4 do 5 tednov starih pujskov,. pa če so ti tudi cenejši. Posebno mora« mo paziti, da niso za pleme ram en j eni pujski prezgodaj odstavljeni. Včasih se odstavijo pujski, ki so blizu 4 tedne sta* ri, tudi iz tega vzroka, ker so svinja začne goniti ali bukati po 3 do 4 tednih po skotitvi, vsled česar dobijo pujski pogostoma lahko drisko. Toda ta driska ni nevarna in se pri pujskih, ki že do« bivajo drugo krmo, navadno ne pojavi, ali pa se pojavi le v neznatni meri. Začnimo torej pujske privajati na krmo že v starosti 2 dp 3 tednov.
Ker je mladim prašičkom neobhod« no potrebna dobra oskrba in redno krmljenje, je izročiti Vso strežbo doječe svinje in sesajočih mladičev vedno vešči in izkušeni osebi. Ako ne more gospodinja sama krmiti živali, mora pa vsaj strogo paziti, da se ne napravijo pri krmljenju velike napake. Pred vsem je preprečiti, da se živali ne prenakrmijo in prenasitijo. Vsaka prehitra menjava krmil pri krmljenju doječe svinje bi lahko slabo vplivala na njeno mlečnost. Posebno poleti krmimo zelo previdno nov krompir, ki navadno povzroči spremembe v starkinem mleku. Ako daje« mo mladim živalim kravje mleko, je
treba biti posebno ob času prehoda od suhega k zelenemu krmljenju prav zelo previden, da se prepreči driska in druge bolezni pri pujskih. Ako se pojavi, da pujski nepričakovano zastanejo v rašči v starosti 5 do 7 tednov, da tekajo nemirno sem in tja po hlevu ali da pijejo gnojnico, nam vse to dokazuje, da njih prebavila niso v redu. Glejmo posebno v takih slučajih na največjo snažnost korita in posode za krmljenje. Priprav« Ijajmo in skuhajmo vsa krmila le sproti pred vsakim krmljenjem. Med krmo primešavajmo v prah. zdrobljeno kredo ali fosforovokislo apno. Ako pujskov ne moremo puščati redno na prosto, kjer si lahko sami poiščejo zemeljskih snovi, devajmo jim zemljo, lesno oglje iri pepel v hlevski kot iz že prej nave« denih vzrokov. Ako bi ta sredstva ne pomagala, potem je starkino mleko kri« vo, da so pujski bolni na prebavilih. Pri« poroči j ivo je v takem slučaju odstaviti pujske takoj in jih krmiti le s sladkim kravjim mlekom.
K dobri in pravilni vzreji pujskov spada tudi dober zrak, primerna gor« kota (15 do 18° C) ter snažno, suho in toplo ležišče v svinjaku. Obenem mora« mo skrbeti, dta pridejo mladiči v starosti 10 do 14 dni s svinjo vred vsaj po par ur na dan na prosto, če je le vreme lepo in dovolj gorko. Le pujski, ki se lahko zadostno gibljejo in tekajo v primernem tekališču, se ob primerni dobri in zdravi hrani lepo razvijejo in ostanejo zdravi. Solnčna svetloba, gi« banje in vdihovanje svežega čistega zraka pospešuje pri pujskih ješčnost in dobro ter lahko prebavo pokladanih kr« mil. Nezadostno gibanje in stalno bi« vanje v tesnem oddelku v svinjaku je le premnogokrat krivo, da pujski slabo uspevajo. To opažamo posebno v mrzlem zimskem času, ko ne morejo puj« ski na prosto vsled mraza. Mladiči, ki se premalo gibljejo, kaj radi dobijo skrivljen hrbet, velik trebuh, kratko truplo in krive noge. Zato puščajte mla« de prašičke ob ugodnem vremenu kolikor mogoče na prosto.. ■
Dr. AldrigheHi Faust:
RAZMERE V ŽIVINOZDRAVNIŠ-KEM OKROŽJU GORIŠKE OKOLICE
(Dalje.)
Prevedel Gorkič France.
Četrta točka, o kateri sem obljubil razpravljati je: umno oskrbovanje in zadostno krmljenje.
Že takoj v početku svoje razprave sem omenil, da skoraj vsi živinorejei hudo grešijo v tem, ker mislijo, da je pri živini odvisno vse od pasme, a le malo ali nič od krmljenja. — Veliki živino* rejski strokovnjak Santon je pisal: naj* bolj pravilno krmi živino oni, kdor jo zadostno krmi. — Tako morajo imeti teleta po odstavitvi, na razpolago seno ali mešanico sena in trave, kolikor hoče: jo, in 1 kg zrnja, ki naj bo, po razmerah Živinorejca, oves ali koruza, rž itd.
V vseh občinah žiVinozdravniškega okrožja v resnici le malo poznajo oljnate tropine ali pogače (o katerih bom pi* sal pozneje). Va kg oljnatih tropin odgo* varja 1 kg zrnja.
Krmi naj se vsaj trikrat na dan in vedno ob dotični uri.
Za bike je najprimernejša krma do« bro seno in zdrobljen oves, ki naj se po-klada v odmerkih od 1 do 3 kg na dan.
Enako velja za vprežno govejo živino, le da se tej ne pokkda oves kot .močno krmilo, temveč koruza ali pogača.
Iz očividnih razlogov mora biti kr* ma mlečnih krav zadostna in tečna, ker take krave morajo s to hrano živeti, ra* sti, delati in proizvajati mleko.
Profesor Zanelli je imel običaj trditi: s 3 kg sena na dan krava ne pogine lakote, s 6 kg živi in daje majhen pride* lek, a ne krije stroškov, z 12 kg živi in krije vse stroške, s 16 kg živi, krije vse stroške in daje še čisti dobiček.
Treba je še nekaj povedati: V no* bcni občini okrožja nisem zapazil, da bi sq običajni piči, ki se pridela na kme* tijif kakor travi, senu itd., dodajale še
druge snovi, ki izpopolnjujejo krmo bo* diši vsled svoje količine, bodisi vsled kakovosti in redilne vrednosti.
Naj naštejem nekaj izmed onih iz prve skupine, ki zvišajo količino razpoložljive piče: drevesno listje, žitna sla* ma, slama stročnic (fižolovina, itd.) ko-ruzovina, itd. itd. — V drugo skupino, ki zvišajo redilno vrednost krmil, spadajo: oljnate tropine ali pogače, in nekateri drugi obrtni izdelki, n. pr.:	redilni
prašek.
Raba drevesnega listja za živinsko krmo je vedno važna, prav posebno pa v takih letih, ko primanjkuje sena vsled suše. Redilna moč listja je enaka oni travniških trav. Večkrat pa jo še preka* ša, Jako dobičkanosno se more uporabljati tudi trtno listje in rožje, ki ga lah* ko pokladamo v razmerju 2 do 3 kg vsaki živali. Prav redilno je murvino lipino, akacijino. jelšino, vrbino in to* polino listje. Prida pa ni kostanjevo, je* senovo in brestovo listje, ki baje vpliva slabo na okus mleka. Tudi orehovo listje ni priporočljivo, ker povzroča zni* žanje mlečne količine in ker vsebuje lahke strupene snovi. Enako velja za lavorikino listje.
Trtino listje se poklada, ako je bilo dobro oprano od dežja, ali pa če smo je zadostno sprali v čisti vodi, da se tako odstrani galična raztopina. Žitna slama in slama stročnic bi se morala bolj uporabljati za krmo, kakor za steljo, poseb* no, ako smo jo zrezali na drobno s sla* moreznico- Manj izbirčna živina (voli, osli, mezgi), jo prav rada žre, če je po* mešana med senom, ali pa če je na drobno zrezana s senom kot pravcata mešanica. Delovnim volom in kravam moremo pokladati slamo v razmerju 1 kg do 1!4 kg na vsak stot žive teže.
Koruzovina, kakor tudi kožuhov j e, se rabi marsikje.kot dopolnilna krma, in ne le za steljo. — Dobro ohranjene vinske tropine v kadeh ali v jamah sanje krme z živinsko soljo (1 do - kg na vsak stot tropin) so dobra hrana, ki
jo lahko pokladamo živini skozi celo zimo. Spočetka pokladajmo jih le v ma* lih množinah pomešane med senom, da tako živino privadimo na njih okus, po* tem lahko da jamo dnevno 3 do 4 kg kras vam, 5 do 6 kg volom. Zrobkani turšični storži, ki jih marsikdo pokuri po zimi, zdrobljeni in skuhani v slani vodi, so precejšnjega pomena v dnevnem krmljenju goveje živine. Najboljši način u-porabljanja teh storžov je ta, da jih prs vo boli na debelo zdrobimo in nekoliko, osušimo v peči in jih potem zmeljemo v moko, ki jo lahko dodajamo) otrobom ali pa turšični moki.
Naši živinorejci zametajo vsa ta kr* mila, ki so cena in ki imajo večjo ali manjšo redilno vrednost, jkaterc pa ni nikoli podcenjevati. Radi tega morem reči, ne da bi se bal ugovora, da gre vsa* ko leto pri nas brezhasno v kvar veliko piče in to tudi takrat, ko živina trpi lakote. — To mi je dalo povod, da omenjam tudi te slučjije v svojem poročilu.
Drugo krmilo, ki ga naši živinorejci malo ali prav nič ne poznajo, dasi ima jako visoko_ redilno vrednost, so oljnate tropine ali pogače. — Kaj razumemo pod to označbo? To so ostanki pri sto skanju semen za pridobivanje olja. Na trgu jih dobimo v obliki okroglih ali oglatih stisnjenih plošč ; pogač. Poki as damo jih živini, bodisi zdrobljene (s sekiro ali s poljubno palico) v male košče-ke, ki jih potem pustimo skozi dvanajst ur v gorki vodi, ali pa zmlete v prah s posebnim strojem in primešane potem rezanici slame ali drugi bolj surovi piči, ki naj bo tudi zrezana (slabši seno, vinske tropine, turšično kožuhovje, dre# vesno listje, itd.). Radi velike množine redilnih snovi, ki jih tropine ali pogače vsebujejo, jih smemo pokladati le v zmernih odmerkih in po gotovih nače# lih, da ne povzročimo nerednosti v prebavljanju in da se živina ne prenajc. Pričeti moramo z malim in še le poi daljši dobi smemo priti do običajnih odmer# kov, ki ne smejo presegati sledečih mej: pri teletih do 18 meseca V2 kg na dan;
pri mlečnih kravah od V2 kg do 2 kg na dan; pri volih od 2 kg do 214 kg na dan in pri prašičih V2 kg na dan.
Iz naše države se izvaža mnogo tro# pin v tujino. Zakaj? Ker doma ni odje# malceV.
Omenim naj še redilni prašek, ki je posebne vrste redilni izvleček iz žitnega in stročnega semenja, primerno pripravljenega s posebnimi kemičnimi in farmaccvtičnimi preparati.
V	zaključek vsega, kar sem že re« kel o prehranjevanju, ponovim se, da ni število živine, ki določa dohodek hleva, pač pa obilna in dobra piča. In.dve sred# stvi sta, ki pospešujeta izboljšanje pas# me: dobri biki in dobro krmljenje.
K. M.:
POSPEŠEVANJE ŽIVINOREJE.
V	nedeljo, dne 29. marca 1925 sc je vršila v Tolminu seja živinorejskega odbora za tolminski okraj, ki se je je udeležil med drugimi tudi predsednik pokrajinske živinorejske komisije grof Mainardi in živinorejski nadzornik g. Klavžar Milton ter voditelj kmetijskega urada- v Tolminu dr. Marsan.
Predmet posvetovanja so tvorile v , glavnem sledeče zadeve:	a) ureditev
prevažnih postaj za spuščanje bikov v tolminskem okraju; b) nabava pleme# njakov in junic oziroma krav čiste pasme; c) ureditev postaj za spuščanje žrebcev; č) razstave goveje živine, ki naj bi se vršile v nekaterih središčih o-kraja. — Sestavil se je tudi vzpored za prihodnje splošno pregledovanje ple# menskih bikov.
Pri tej priliki si je odbor ogledal tu# di žrebca, ki'ju je pred kratkim naba# vila pokrajinska živinorejska komisija in ju jzročila v zasebno oskrbo g. Mraku v Tolminu.
Istega dne se je tudi vršila prva seja na novo ustanovljenega živinorejskega odbora za bivši vipavski sodni o# kraj. Tudi tej sta prisostvovala g. grof Mainardi in nadzornik Klavžar. Za
predsednika odbora -je bil izvoljen g. Ferjančič iz Vipave, za tajnika pa inže* njer Velicogna, voditelj' kmetijskega urada v Ajdovščini.
Oblasti so spoznale važnost živino* reje za naše kraje, in zato se prav siste-
matično zavzemajo, da pri (de živinoreja pri nas na tisto stopinjo razvoja, ki jo zasluži. Seveda morajo tudi živinorejci sami pokazati umevanje za taka stremljenja, ker le z medsebojno podporo se dosežejo vspehi.
Qflp]nn nnllritlirn s*e	vsi naročniki, ki ste v zastanku z naročnino. Prosimo, da
rUulllu IlUllIlitllliu izpolnite svojo dolžnost čimprej, drugače ustavimo pošiljanje lista.
OOOOOOOO OOOOOOOO (XX)OOOOa OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO CKJOOOOOOOOOOOOOO £X)000000oooooooo oooooooo oooo oooooooo oooooooo oooooooc ooooooo^ o
Čebelarstvo
c ooooooo oooooooo ooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocxxx3oooooooooooooooooooc)oooooooooooooooo
Vodopivec Janko:
PRVA POMLADANSKA OPRAVILA V PANJU.
Mrzli dnevi meseca marca so nam čebelarjem resen opomin, da . moramo biti zelo previdni, da se izognemo nenadnim razočaranjem. Zopet nam je neizpodbiten dokaz, da ne smemo si že* leti prezgodnjega zaleganja zalege in pa da ni umestno z raznimi špekulativnimi sredstvi priganjati čebele, oziroma ma* tico, da bi v pomnoženej meri pričela zalega ti. Splošno pravilo bodi:	čebele
naj se množijo sorazmerno z razvojem v naravi v normalnem tiru.
Letos sp zalegalc matice v nekaterih panjih že meseca januarja, februarja. pa se razume samo ob sebi. Mese** ca marca pa je vsled nastalega mraza in pičlega donosa vse otrpnilo in za* stalo. To pa ni nič slabega. Pregledujoč zapisnike preteklih let in skušnje starih čebelarjev, prihajam do mnenja, da so ugodnejša čebelarska Jeta z kasnejim pomladnim potekom. Čebele imajo bolj zaporedno pašo z malimi presledki.
Kakor vse kaže, pride letos prvo cvetje raznega sadnega drevja v mesec april, to je v toplejši letni čas, ko nimajo zimski vetrovi več take moči. Znamo pa, da cvetlice izločajo medeni nek* tar le ob toplih solnčnih dneh, katerega potem tudi čebele lahko poberejo in znesejo v panje. Nasprotno pa ne dobe
pri vsem cvetju ob mrzlih vetrenih dneh ničesar. Čebelar pa upa in upa. In to ga drži po koncu, ker bi drugače marsikdo že davno zapustil svoje muhe, ki mu dajo mnogo zabave, pa dela in medu.
Omenil sem že, da prične z razvo* jem narave tudi matica polagati jajčeca, ako je v panju vse v redu. O tem se mora čebelar popolnoma prepričati. Vsled tega mora vse prebrskati v vsa* kem poedinem panju. Da to doseže, naj lepega dne panj za panjem pregleda, kako je v njem.
Prvo neobhodno opravilo je, postrgati po dnesu panja vsakovrstne odpadke in pomesti vse drobljance. Pa* žiti je treba, da ne ostane v panju ni* kak zapredek voščene veše (metulja) ali njegove ličinke (črvička), ki se prav pogosto skrije v razpoke. Pri tem pre* dedovanju se mora čebelar dobro prepričati o množini medu, ki se nahaja kot zaloga v panju. Panji brez zaloge 2 do 4 kg medu so izpostavljeni nevarnosti pogina, vsled česar mora čebelar neprestano paziti na to, da mu čebele res ne poginejo vsled lakoti, ali pa se mu čebele ne poizgube, da bo imel pred glavno pašo le slabiče. Najvažnejše o* pravilo pri spomladnem pregledovanju panjev pa je, prepričati se o pravilnosti matice. Vsled tega mora čebelar poseči v sredino gnezda čebel In opazovati no* vo zalego. Ako bi v katerem panju ne dobil še sleda o zalegi, je možnost, da
jc panj brczmatičen. Z gotovostjo se to ne da trditi, ker včasih se dobijo še pozno panji brez zalege, so pač matice bolj mrzle narave. Taka čebelna ljud« stva se opomorejo pozneje pri boljši paši. Na vsak način pa je potrebno, da si zapišemo to okolnost ter da pozneje zopet pregledamo, kako je v panju.
Pripetiti se utegne, da je kakšen panj brezmatičen, ali pa da ima slabo, izrabljeno matico — trotovko. V tem slučaju je zadelana zalega v čebelnih celicah izbuhnjena in na zunanjo stran napeta, iz nje pridejo trotki mesto čebel. Tak panj' je potreben umnega zdravljenja. Ako ima obilo delavk, je vreden potrpljenja in zdravljenja. Prvi predpogoj je, uničiti in pomoriti vse^ že žive trote, ker ti so sicer bitja možkega spola, a so slabcjše sestave, kakor pravilno izgoieni in razviti troti. Svoje sla* be lastnosti zamorejo prenesti pri oplo* janju na mlade matice.
Da se uniči razvitek od trotovk po* Joženih jajčic in ličink iz satovja, je tre* ba vse satovje z nepravo zalego1 odstraniti ter isto izprati z vodo, da se tako odstrani tudi vsa zalega. Nepravilno bi bilo, s krivo zalego zaleženo satje polagati v pravilne panje. S tem bi položili v reden panj le pričetek nereda in bi po,-vzročili brezpotrebni trud čebelam no* vega panja, ker te ne spoznajo tega ne* stvora trotovk ter zalego dalje krmijo in oskrbujejo, a vse brez potrebe.
Ako pa jc v trotovcu le malo živih čebel, sc s temi ne velja ukvarjati, temveč jih kratkomalo uničiti z žveplenim dimom. Čisto satovje se nato spravi za prihodnjo uporabo. Vem, da mi bo1 kdo tukaj oporekal: »Imel sem preteklo leto trotovca z malo množino čebel, a sem naredil iz njega proti koncu rojenja, da je postal močan panj. Dodeval sem mu nblagoma po1 eden, do dva satnika s če-belno zaltgo iz drugih panjev, pa se je okrepil ter izgojil novo matico«. To je čista resnica, ali pomisliti' moramo, da ona zalega, ki se prilaga iz pravilnih panjev v trotovca, bi na svojem pravem
mestu dosegla veliko več v korist prvot* n emu panju, kakor je bilo doseženo pri slabiču. Kar se tiče čcbclnega satovja, v katerem se razvija kriva, trotovska za* lega, je potem lahko prepričati se, da je vse nekam spakedrario in pohabljeno. Na dnu posameznih celic je večja m no* žina nesnage nagromadene, vsled česar bi bilo najenostavneje tako satovje odstraniti in je prekuhati v vosek.
Pri pregledovanju posameznih panjev zapazimo, da so eni manj živalni, torej manj vredni, dasiravno smo jih prikrojili pri vzimljcnju približno enako močne. To dejstvo mora čebelar upošte vati in gledati, da se taki panji množijo. Pri močnih, krepko napredujočih panjih bo upanje na razvitek krepkih in plodo* vitih matic, od katerih smemo pričakovati pravega dobička za obilni trud in Oskrbo novih rojev.
Vse te posebnosti v posameznih panjih, si mora čebelar točno zabeležiti da bo znal prav ravnati v bodoče in da bo le iz dobrih panjev pomnoževal svoj* čebelnjak. Slabo napredujočim pa naj se rojenje zabrani. Slabe matice pa .o prvi priliki izmenjaj in uniči.
Prvi izdatnejši donos, zlasti obilo cvetnega prahu nanesejo čebele ob času cvetja sadnega drevja, kar povzroči, da začne matica s pomnoženo silo zalegati. To pa povzroči, da hitro izginja in panja v jeseni puščen med. Po cvetju sadnega drevja nastopi nekak presledek brez paše, koder ni mogoče resja, do prihod* njega cvetja, kakih 14 dni. Ker imajo čebele mnogo zalege, donašajo malo, na* stane prav lahko pomanjkanje v panjih, kar je bilo že za marsikaterega čebe* larja usodepolno. Kdor hoče imeti močne, za glavno pašo pripravljene panje, naj v tem času krmi, da ne bo pomanjkanja v panjih. To se čebelarju bogato izplača ob glavni paši.
* * *
Slovenska čebelarska zadruga spre* jema vosek v predelavo še do 15. aprila 1925. To pa je zadnji rok.
O30000000oooo OOOO3000000000000000000000000000oooo oooooooooooo oooooooo oooo ooooooooooocoooooooooooooooc oooo oooc o
Kletarstvo
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOdOOO OOOO OOOO0000000000000000000000000000000030000000oooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Ušaj Jusi:
O DRUGEM PRETAKANJU VINA.
Drugič moramo vino pretočiti spomladi in sicer prej, kakor nastane toplo vreme. Vsled narastajoče toplote v kleti, postane vino v sodu nemirno. To se navadno’ zgodi istočasno z ozelenenjem in cvetenjem vinske trte in zato pravijo, da je tudi vino začelo »cvesti«. Pri tem postane vino rado motno. Zato mora vsak razumen vinogradnik vino prej pretočiti, kakor nastane to gibanje v njem. To gibanje vina povzročajo glivi? ce, ki pospešujejo zorenje, vina.
JDrugo 'pretakanje vina naj se vrši ob lepem in tihem vremenu v zaprti kle? ti. Pretaka naj se ravno tako, kakor prvič, le s to razliko, da ni potrebno vina toliko zračiti, kakor pri prvem pretakanju. Temu pretakanju bodi glavni namen ločitev čistega vina od drožij, ki so se J>o prvem pretakanju usedle na
dno posode. Če bi vino pri drugem pr e? takanju močno zračili, postalo bi vsled izhlapenja ogljenčeve kisline prazno in ubito. Tega pa pri nas nočemo doseči, ker naša vina so najboljša v svoji mk? dosti, ko »režejo jezik«. V drugem letu postanejo naša navadna vina prazna in izgubijp na vrednosti. Vse drugače je to pri sortiranih vinih,, ki v starosti pridobijo na okusu in vrednosti. Zato pretakajte zdaj spomladi vino' tako, da se bode čimmanj pri pretakanju »ubilo« in da bo čim manj prišlo z zrakom v doti? ko. Najboljše se to doseže s sesalko, ki bi jo moral vsak umen kletar imeti.
Pri drugem. pretakanju je potrebno sode nekoliko močnejše zakaditi z žve? plom, kakor smo to pri prvem pretakanju storili. Še boljše, kakor žveplati, je dodati vinu kalijummetabisulfita, ali pa kalcijumsulfita. Če vino ne izpre-minja barve, zadostuje 7 g na vsak hi vina.
'OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO 3000000000000000OOOOOOOO oooooooooooooooo ooocooocoooooooooooooooooopooooooooc
Vinogradništvo
oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
D. V. :
BODI PREVIDEN, KO KUPUJEŠ MODRO GALICO!
Marsikateri tr torej ec ti trdi, da ga ni treba .svariti pred nakupom modre galice za škropijnenje trt, češ, da on že sam dobro ve. da je ona galica dobra, katera rezilo žepnega noža ali krivca, če se s koščkom galice po njem drgne, pordeči ali nekako z bakrom prevleče. To je njegov kemičen ali vendar zelo šibak dokaz!
Zapomni si dobro, da je modri! ali bakreni galici večkrat primešana zelena ali železna galica, osobito pa oni, ki jo prodajajo mali prodajalci pod ceno pri? stne galice. Z nakupom takšne modre
galice, ki vsebuje ne samo modro, ampak tudi zeleno galico, te ne oškoduje prodajalec samo radi previsoke cene, marveč ti prouzroči še večjo škodio v vinogradu. Z zeleno galico onesnažena modra galica namreč ne učinkuje pri zatiranju peronospore ali strupene rose ta? ko, kakor bi morala učinkovati, da prepreči njen razvoj. Morilno učinkuje na peronosporo samo modro galična raztopina oziroma njene nevtralne spojine, zelena ali železna galica pa ne zastrup? Ija ne peronosporinih trosov in tudi ne glivic.
Ni moj namen, da bi kakega proda? jalca. ki prodaja galico na drobno, dol? žil sleparije, kajti čestokrat je on povsem nedolžen, da še celo sam opehar-
icn, ker je kupil malovredno modro galico po mnogo^višji ceni, nego je nje* na istinita vrednost v primeri z vsebino peronosporo zastrupljajočih snovi od*, nosno vsebino modre galice. Čc se ho* češ torej izogniti morebitni škodi na tvojih trtah, ne kupuj modre galice, ozi* raje se samo na ceno iste, marveč kupuj jo samo pri zanesljivih trgovcih ali gospodarskih zadrugah, ki ti za odstotke bakrene soli v galici jamčijo. Najbolje bo, če boš zahteval vsakokrat zajamče* no 98*99 odstotno modro galico, kajti v promet prihaja tudi nečista, v druge svr* he služeča modra galica, vsebujoča ¥2 celo do 2 tretjine zelene galice. Če nisi popolnoma vešč, ne boš niti verjel lastnim očem, da so se pomoti,la in vzela zelen odsev galice za modrega.
Čp dodaš raztopini te slednje, tu navedene galice, apnenega beleža, oso-bito pa še v večji meri, nego je potreb* na za napravo bakreno galične apnene zmesi, boš zapazil, da bo, ko se razto* pina poleže, oborina ali sesedla se go* šča, namesto višnjevkasta, rumeno zelenkasta. Ako zliješ v to raztopino nekoliko salmijakovca, osobito pa še, če si jo prelil v porcelanasto Skodelico in jo nato segreješ ter dodaš nekoliko čiste solitrne kisline, boš opazil, ko se motna raztopina poleže, da se je izločila iz nje rujava gošča in čim več rujave gošče je, tolikor več zelene galice je bilo v modri galici. Sicer ima ta slednji način preiskave večjo vrednost za kemičarja, zato bodi to omenjeno le mimogrede. Pazi torej, ko si priskrbuješ galicoj
OOOCXXXX)OOOOOOOnoOOOOOOOOOOOOOOOOCXX)OOOOOOOOOOOCO£X>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCX3 OOOO DOOC OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO O^OOOOOO OOOOOOOOOOOt
Sadjarstvo
ooooooooooooo000000000000000000000000000000000000000000000060oooooooc000000000000000000000000000000000
POPRAVEK
V	članku:	»Navodila za sajenje
dreves« v zadnji številki nam je tiskarski škrat vrinil prav neljubo pomoto. Na strani 64. v drugem stolpcu pod točko 9. naj se prvih pet vrst nadomesti s sledečim besedilom: Marelice: a) visokode* blate na 5 m razdalje in med vrstami, b) pritlikave: 3 m v vrstah, 4 m vrsta od vrste; črešnfe: a) 10 in 12 m, b) 4 in 5 m; jablane: a) 8 ir 12 m. . — Pod točko 10. v četrti vrsti pa nadomesti besedo »cepljenje« z »obrezovanje«.
Štrekelj Josip:
ZAKAJ NE VČAKAJO SADNA DREVESA STAROSTI.
(Konec.)
V	sadjarstvu je isto. Čim večja so* rodnost med divjakom (nodlaga) in cepičem. tem rajši se prime in tem trajnejše je drevo. Tako ima rešeljika proti črešnji manjšo sorodnost, kakor čreš* lijev divjak; kijtina proti hruški manj*
šo, kakor hruškin divjak; jablana proti hruški, da*si ste obe enega plemena (pirus), je njena sorodnost neznatna, saj raste hruška na jablani, ali obratno, kvečjemu 3 leta.
Ako opazujemo posamezne zvrsti jablan ali hrušk, se nam spet pokaže, da tudi to nimajo enake prikladnosti s podlagami. Nekatere zvrsti hrušk ne vspevajo n. pr. na kutini (kralj Karel, Margarita, Marilat i. t. d.), med tem, ko se Diclova, pastorka, Hardepontora i. t. d. dobro počutijo.
Mandelj njt breskvi raste izvrstno, obratno, kakor'sem prej rekel, ne gre. Ravnotako kisla višnja na črešnji, ali kisla murva na sladki murvi; ne pa obratno, kfcr se niti ne prime.
Iz t«ga sledi, da ni podlaga vselej vzrok prezgodnjega izumiranja naših sadnih dreves, ampak sorodnost (prikladnost) cepiča s podlago.
Stari Riitger je pisal, opazujoč prikladnost cepiča, s podlago, da je naj* boljši divjak tisti, ki ga vzgojimo iz se* mena zvrsti, katero potem cepimo. Ako*
bi tedaj n. pr. kdo želel saditi jablane kanadke, naj izgoji divjake (podlage) iz peskov te zvrsti.
Seveda, igra narava pri splojevanju sadja važno vlogo, ali vendar ima pod» laga nekaj »krvi« svojega prednika, torej tudi delno prikladnost, kar zlasti dokazujejo trtne križanke (hybride.) .
Važen činitclj za rast in starost dreves je tudi podnebje. Vprašajmo se, odkod so k nam vpeljane nove žlahtne zvrsti sadja? Z malo izjemo, ’ prejeli smo jih iz severnih dežel. Naše daljše in topleje poletje sili drevo dalj časa rasti, kakor severno, zato tudi drevo zgodaj ostari in vsahne.
V Egiptu je našemu sadnemu drevju odmerjena kratka doba, zato ni tam hrušk, jablan, sliv in Sploh ne naših sadnih dreves. Pa čemu • hoditi v Egipt, ko imamo doma, v Vipavski dolini, na Krasu, v Istri priliko se učiti. Pojdimo v gozd k mecesnu, ki je »sin planin!« Ako je bil v nižini vsajen v dobro zem* Ijo in mrzlo, severno lego, še raste, do kakih 40 do 50 let, potem pa zastane. V solnčni, južni legi se pa že posuši, kadar je komaj tako debel, kakor vinograd? niški količ. V mladosti pa doraščajo letnice mecesna pri nas do 80 cm. mr.o? go večje, kakor v njegovi planinski domovini — zaradi dolgega in toplega poletja — in to je vzrok njegove zgodnje smrti.
Naj omenim v podkrepitev še ja? blano angleško zimsko zlato parmeno, katera v mladosti menda še bujnejše raste, kakor dolenjska voščenka. Naše toplo in suho podnebje jO' sili v raščo in da zori sadje že avgusta, kot poletno jabolko, vpliva pa tudi, da Vsahne drevo pred starostjo 30 let. Zakaj vspeva to? rej v severnejših krajih več let in rodi normalno, kot zimsko jabolko.’
Ako bi se k nam idonešene sadno zvrsti prilagodile podnebju (aklimatizi? rale,) kar se pa potom pomnoževanja s ceplenjem ne doseže, bi se zboljšalo tudi tostransko. Ne preostane torej drugega, kakor biti zadovoljni, da pri-
delujemo boljše sadje, kakor nekdaj na naših domačih, sortah, zato pa pridnej-še saditi in dobro obdelovati. Kdor rii zadovoljen, naj pa cepi tepko!
Naš človek najde saden divjak kje v trnjevem grmu, ob poti, kjer je pred leti kedaj popotnik počival, jedel sadje in nehote vsejal sadno seme, ali pa v gozdu. Izkoplje ga in prinese na svoje zemljišče.
V nekem delu Slovenije sem opa? zoval orjaške hruške in jablane. Pa sem pobaral kmete: »Odkod dobivate divjake in odkod so jih dobivali vaši stari?« Pa so rekli: »Mi jih iščemo v gozdu in ob poteh in naši stari so jih tudi donašali iz gozda in kjer so jih našli.«
Pa ker so v tistem kraju živeli do 1919. v čudnih razmerah, tako da ni mogel v ta kraj prisijati žarek napred? ka, cepijo tudi svoja drevesa, kakor njih dedi, v razkol in mažejo z ilovico.
Daši uporablja tukaj kmet ostarele .podlage in cepi pomankljivo, vendar dorastejo drevesa v orjake in včakajo visoko starost. Ni pa to zaradi divjaka iz gozda, ker bo|jže bi mu drevesa vspe-vala, ako bi si doma izgojil krepkih divjakov in jih cepil z domačimi, pod? nebju prilagodjenimi zvrstami, pa naj? šibo seme od lesnik ali hruškinih drob? ni c iz gozda, ali od sad ja, ki ga ima v gospodarstvu. Sama drevesa, ki so do-tičnemu podnebju prilagodjena in ki imajo sorodnost s požlahtnjenim delom, učakajo visoko starost.
Normajna starost jablan na div? jaku je 40 do 60 let, hrušk pa od 60 do 80. Nekatere naše domače vrste hrušk, n. pr. -formentinka, tegička, tepka pa dočakajo nadnormalno starost, tudi čez 100 let.
Kakor vpliva cepič na podlago, vpliva tudi podlaga na cepič, glede ra? šče, starosti in rodovitnosti. Opazuj jablano na divjaku, ducinu in na ivan? čku; črešnja na divjaku in na rešeljki; marelico na češplji in cimbori i. t. d. Ista prikazen je tudi pri trtah.
Divjak /podlaga) se mora že v než* Hrovatin Josip: •
ni mladosti prilagoditi podnebnim raz* meram. Celo mlada gozdna drevesa so odpornejša in boljša iz odprtih leg, ki so stalno v boju z vetrom in z vsemi vremenskimi nezgodami, kakor iz zatišja.
Iz tega sledi, da niso divjaki iz gozdov boljši, ampak slabši, ker so stalno zavarovani od drugih rastlin in od je* šeni do pomladi pod sneženo odejo. Razen tega so še manj vredni, ker so ostareli.
Peškatega sadja divjaki se težje prilagodijo tujim razmeram, kakor div* jaki koščičastega sadja.
Imel sem priliko opazovati divjake hrušk in jablan, ki so se naročile od drevesničarja od severa iz Zgornje Avstrije. Nasadili so jih v drevesnico vsporedno z doma izgojenimi divjaki iz pešk domačega plemenitega sadja. Do* mači so krepko rastli, tuji pa hirali. Na domačih so cepiči krepko rastli, iz tujih pa ni bilo prida.
Na razvoj drevesca pride v poštev tudi rodovitnost, zemeljske razmere in tudi režnja.
Drevesa, katera obilno rode se prej izčrpajo, kakor manj rodovitna. V slabi zemlji se ne razvijajo in propadejo prej, kakor v dobro obdelani njivi. Kakor opeša krava, dobrai mlekarica, ob ne* zadostnem krmljenju in pogine na jetiki, tako opeša in vsahne na slabih tleh sadno drevo prezgodaj.
In ta režnja, (ne mislim tu potrebno zračenje ali redčenje krone) zlasti pritlikavih, oblikovanih dreves, s katero mrcvarijo neuki sadjarji drevesca, tudi krajša življensko dobo, zaradi motenja v soku.	•
Ker so nam pa ljubše nove, žlaht* nejše zvrsti sadja od •nekaterih doma* čih, in ker tudi trg take zahteva, me* nim. da kljub manjši starosti, takih dreves jim bomo vendar dajali pred* nost.
Vzgoja dreves ni tako teška in cep* Ijenje je pa delo za praznik in kratek čas.
O OBREZOVANJU OLJK.
V zadnji številki Gospodarskega vestnika na 62. strani sem popisal, kako naj se postopa pri cepljenju oljke. Ob* ljubil sem, da popišem tudi, kako naj se vrši čiščenje ali Obrezovanje oljk.
Stara navada-je bila, da so puščali oljke nečiščene poljubno rasti, ne da bi jim prikrajšali vrhe. Ko pa so se vrhovi tako visoko vzpeli, da jih je bilo tež* ko obirati in še le, ako se je kdo pri obiranju ponesreči!, tedaj je gospodar poslal neveščega' hlapca s sekiro nad nedolžno oljko, da se nad njo maščuje.' Mož je v svoji nevednosti posekal veje tik pri deblu, pri tem pa je še deblo rasčesnil, rane je pustil odprte, ne da bi jih zamazal, tako da jih je žgoče solnce 'zasušilo globoko v deblo.
Tako ravnanje je napačno! Oljki je treba vzgajati pravilno krono, kakor drugemu sadnemu drevjju. Vsaki 2 do 3 leta naj se oljke očistijo suhih in nepotrebnih vej, tako da bodo mogli solnčni žarki lepo prodirati skozi ve* jevje, vrhi pa naj se prikrajšujejo, da postanejo bolj košati in krepki. Na tak način dosežemo, da bode obiranje oljk lažje,-vrhi pa bodo odpornejši proti vetrovom. Prepričan sem, da nam ne bo treba vsaj 100 let rabiti neusmiljene sekire, ako bomo oljke tako oskrbovali.
Najprimernejši mesec za čiščenje ali obrezovanje oljk je mali traven (april), to je preden oljke poženejo cvčt. Ko so enkrat v cvetju, se oljk ne smemo dotikati več.
Še večja napaka pa je obrezovati oljke jeseni, pri obiranju sadu.
Dr. Valliff Peter:
SADJEREJA NA GORIŠKEM.
(Dalje.)
'f Reja drugih sadnih vrst.
Za črešnjo sledi po svoji važnosti pridelovanje hrušk m jabolk. Tudi te se
nahajajo v mešanih napadih: v* vino gr du, na vrtu in na travniku.
Med zgodnjimi hruškami so omembo vredne: formentinku in posebno pa go* riška figovka kot domače vrste; sledi po? tem: vojvodina anžulenska, dilovka, har-denponiovka, svetogermanska maslenka, zimska dekanka, viljdtnova kristivca, pat storka, jesenska rumena in rujava map slenka, napoleonovka, suha martinovka, zimska nelisova, esperenova bergamotka in avrenška Vekoslava,
Med jabolkami zaslužijo sledeče vr» ste, da jih navedemo: kanadski kosmač, zlata parmenka, rumeni štvtinec, graški mašancker, car Aleksander, Karla, rdeči jesenski kalvil, rumeni jesenski kosmač, baumanov kosmač in razne druge.
Tudi pri teh sadnih vrstah omenja? mo, da jim sadjcrejci na sploh ne posvc* oajo posebne pažnje, da bi se pri tem po* slu ravnali po pravi lili umne sadjereje. Častno izjemo delajo le nekateri izmed njih, ki so si ustvarili res lepe in umno negovane sadovpjake.
Vedno večjo važnost zavzemata v naši sadjereji v zadnjem času marelica in breskev. Razmotiivajmo pa naše sad? jarstvo s kateregakoli stališča, vedno pri? demo doi zaključka, da prevladujejo v nji zgodnje vrste Ugodna zemljepisna lega in bližina prodajnih tržišč bosta le še pospešila nadaljni razvoj v tej smeri. Pred vojno je v Brdih cvetelo pri? pravljanje olupljenih češpelj, obrt, ki se v povojni dobi le polagoma zopet obuja. V zadnjih letih pred vojno je znašal srednji pridelek olupljenih češpelj krog 10.000 q letno v skupni vrednosti enega mil. kron (predv. veljave.) Izvažale so se olupljene
češplje posebno v Nemčijo. Nekateri resni goriški trgovci so dobro uredili iz? voz tega pridelka. Češplje se pripravljajo na ta način, da se prvo olupijo in razko? Ijojo ter da se jim odvzame koščica, po? tem pa se žveplajo in postavijo na soln? ce, da se posušijo.
Pridelovanje olupljenih češpelj je bilo razširjeno posebno v Brdih in v bližnji soški dolini. Ako.je katero leto domači pridelek izostal, posebno ob Slabih leti? nah, so naši Brici uvažali sveže češplje, da so jih potem lupili. Med vojno so češpljini nasadi hudo trpeli, zato je da? mes še pridelek prav pičel. V letu 1924 je znašal po približnih računih le krog 800 c/.Obrt lupljenja češpelj v Brdih ježe stara in baje francoskega izvora.
Kakor drugod., tako manjka tudi v Brdih še mnogo, predno bomo mogli go? voriti o umni sadjereji. Treba bo skrbeti, da se omeji število in da se bodo gojile le one sadne vrste, ki so se po skušnjah do? bro obnesle, vse ostale pa izločile. Pripo? ročati bomo morali v prvi vrsti sajenje zgodnjega sadja in breskev. Razširjati bo treba pravila o umni sadjereji na sploh, s posebnim poudarkom na negovanje sad? nih nasadov po zimi. Brici imajo že da? nes lepo dohodke od svojih sadnih naša? dov. Uvidevajo že, da se bodo ravno na tem polju morali še izpopolniti, ker tež? koče v vinski kupčiji trajajo dalje. Pri? znati moramo, da se med vojne vihre uničeni' nasadi z nezlomljivo vnemo na? domeščajo. Jasen dokaz za to je okol? nost. jda je bivši deželni kmetijski urad sam leta 1923 razdelil nad .26.000 sadnih drevesc. To dejstvo tudi mnogo govori.
(Dalje).
Q000000000000000000000000000000000000000000000000000cxxxx)0000000000000cxx5000000000000000000000c>0000c00000000O^OOOOOO CX>OOOOOCOOOOOOOO
Svilogrojstvo	f IH j
iooooooooooooooooooooooooooooooooooooooAoooooooooooooooooooocooooooooooooooog00090000ooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooo
oooboooo
Dr, T.:
PRIPRAVE ZA REJO SVILOPREJK.
Če hočeš, da ti bode reja svilo? prejk, ki prične koncem aprila, dobro uspevala, moraš paziti strogo na snago
v gojilnici. Razkužiti moraš vse orodje in tudi prostore, ki so odmenjeni za rejo.
Ena najnevarnejših bolezni za svi? loprejke je apnenska bolezen {apnenca), ki jo povzroča neka grozdnasta plesno?
ba, podobna oni, ki se pojavlja na stari polenti. Plesen se naseli na truplu žive sviloprejke in se širi od živali na žival. Povzročajo jo posebne glivice, ki se skrivajo v razpokah, špranjah in hrapavih delih sten, poda itd. Ako se je ta bolezen pojavila, recimo, lanskega leta v svilogojnici, povzroči letos veljkanv sko škodo, ako ie ne zatremo z ukrepi, ki jih popišem pozneje.
Apnenska bolezen ima brez druge* ga za posledico pogin napadene svilo* prcjke. Te poginjajo ne le pred zapre* danjem, anipak tudi potem, ko so se že zapredle v svilode. Zabubljeni črv pogi-' ne in se spremeni v apnenastega mrliča, ki tehta jako malo. Če pomislimo, da je treba za 1 /<g približno 600 svilodov popolnoma zdravih sviloprejk, jih je tre* ba za isto težo 800, ako so sviloprejke bile bolne na apnenski bolezni. V tem slučaju se torej zmanjša teža pridelka za eno četrtino, kar znači občutno škodo.
Razkuževanje in stroga snaga sti jako dobri zabranjovalni sredstvi tudi proti dvema drugima boleznima:	proti
zlatenici in mlahavici, ker odpravita ma* deže sviloprejk, ki so vsled teh bolezni poginile, in ker zamorijo nalezljive gib vice. ki jih bolezni povzročata.
Tla v prostoru, kjer so sc gojile svn loprejke, operi dobro z vrelo vodo, v kateri si raztopil nekaj sode. Onesnažen papir naj se pokuri, čistega pa razku* ži na ta način, da ga potikaš s prav gor*_ kitn likalnikom.
Vse orodje, lese, okvirje, zabojčke spravi na solnce, pusti jih tam skozi en teden, in jih operi na to z vročo' vodo. ki si ji primešal nekoliko1 sode. Ne rabi apnenega beleža, ki onesnaži vsak pred* met. ne da bi človek imel, jamstvo, da je predmet tudi res razkužen. Nesi vse potem, ko je še mokro, v gojilnico, ki je bila ravnokar oprana, tako da je pod še moker. Zapri na to vrata, okna, oddušni-ke in sploh vse odprtine, kolikor mož* no dobro.
Po tem opravku napravi na raznih
mestih v gojilnici kupčke peska. Na nje postavi stare ponve ali slične posode, v katere si nasul žvepla, Nato prižgi žve*-pio povsod in izgini iz prostora, vrata pa zapri dobro za sabo. Kupček peska ie radi tega priporočljiv, da sc pod ne vžge. ako bi se goreče žveplo iz enega aH drugega razloga razlilo.
Da se žveplo lepo prime in da po* polnoma zgori, primešaj mu krog 5% ka* lijevega solitra, ki ga dobiš v mirodil-n ci. To ie ono sredstvo, ki se rabi pri zakolu prašiča, ko ga v malih količi* nah primešaš v klobase, da ostane meso rdeče. Med žveplo lahko deneš tudi par trsk in obli.jcš vse skupaj s petrolejem. Rabiš 3 kg žvepla za 100 m3 prostornine, to je pa prostor, ki je 5 m dolg, 4 m vi* sok in 5 m širok.
Ni dovolj dima, ako, v prostoru člo* vek ne more vzdržati, mora ga biti toliko. da se pokončajo vse bolezenske kali1. In da se to doseže, mora biti prostor vlažen. Če je prostor suh, poškropi ga z vodo z navadno škropilnico, kakor jo rabiš za škropljenje trt.
Mesto žvepla lahko rabiš tudi for* malin, ki si ga priskrbiš v mirodilnici. Dva litra formalina, raztopljenega v 20 T vode, razprši z navadno škropilnico po sobi 100 m3 prostornine, in razkuženje je gotovo doseženo.
Prostori naj bodo zaprti potem 4$ ur, še Je na to naj se odprejo, (vstopiti pa moraš z vso previdnostjo), da se o* sušijo in d& izgubijo duh po žveplu ali formalinu. Ko si, umen svilorejec, vse to izvršil, smeš še le pričeti z vso mirnostjo z valenjem.
* # *
Pripomba uredništva. — Kdor bi hotel še nadaljnih navodil, o tem predmetu, naj prelista lanski letnik Gospodarskega vestnika (str. 61, 82, 122, 142 in 165), kjer smo precej obširno razpravljali o tem predmetu. In to je tem bolj potrebno, ker ni na. trgu nobene slovenske knjige o svilo-reji. Posamezne tozadevne številke so proti plačilu še na razpolago, ako bi jiii kdo hojpl.
oo^o^^^^oc^ooooooo-^oooo^.o^oooooooc.ooooooo^ooooooooooooooooooooooocoooc^ooooooooooooooooooooooo
I lil I Splošno kmetijstvo
cooooooooooooooooooooooooooo^^ooooooc^oo^^oooooo.^^ooccooooooocoooo^oooooc^odRo^oococoooooooocoo
»oooooooo
NAVODILA ZA RABO UMETNIH GNOJIL:
Na 1 hektar (ha) — 10.000 nr raztrosi in sicer:
L — Za ozimno pšenico:
■O 500 do 700 kg Thomasove žlindre ali pa
400 do 600 kg superfosfata, h) 100 do 200 kg kalijeve soli in c) 100 do 250 kg čilskega solitra.
2.	— Za jaro pšenico:
a)	400 do 500 kg superfosfata, bj 100 do 150 kg kalijeve soli in c) 100 do 200 kg čilskega solitra.
3.	— Za ozimno' rž:
a)	500 do 700 kg Thomasove žlindre ali pa
400 do 500 kg superfosfata,
b)	100 do 150 kg kalijeve soli in
c)	100 do 150 kg čilskega solitra.
.• b — Za jaro rž, ječmen ali pa oves:
' a) 300 do 500 kg superfosfata,
b)	100 do 150 kg kalijeve soli in
c)	100 do 150 kg čilskega solitra.
Za pšenico, rž, ječmen in oves se raztrosi superfosfat (Tomasova žlindra) in kalijeva sol vsakokrat že pred sejan? jem. Pred trošenjem je pomešati gnojili dobro med seboj, nakar se raztrosita, podorjeta ali podbranata. Čilski soliter je trositi trikrat. Prvo tretjino, ko so rastline ped visoke, po 15 dneh dru? go tretjino in 15 dni pozneje zadnjo tretjino. Glej pa, da daš zadnjo tretji? no, prednO začne- rastlina iti v steblo. Pri trošenju solitra je posebno upoštevati in bolj močno pognojiti z njim takšna mesta, kjer rastline bolj šibko rastejo. To pa radi tega, da pospešimo rast zaostalih rastlin, ’ ki naj dotečejo bolj bujno rastoče. Čilski soliter trosi le, ko ni žito rosno. Ako si žito- sejal po detelji ali za katero drugo tovrstno rastlino. ki je obogatila dotično njivo z du? sikom, mu ni treba gnojiti s čilskim so?
litrom. Da se čilski soliter ali tudi druga gnojila boljše razdele, primešaj jim suhe zemlje ali pa žagovine.
5. — Za htršico:
a)	400 do 500 kg superfosfata,
b)	100 do 150 kg kalijeve soli in
c)	100 do 200 kg čilskega solitra. Superfosfat in kalijeva sol, se dobro
skupaj pomešana, raztrosita najmanj teden pred setvijo in se dobro zavlečeta.
Kdor je dobro pognojil turšici o priliki globokega oranja z dobro pri? pravljcnim hlevskim gnojem, naj po? gnoji le malo ali celo prav nič s čilskim solitrom. Pri pomanjkljivem ali nika-kem gnojenju s hlevskim gnojem.pa je treba trositi čilski soliter. po turšici v treh dobah, najboljši ob priliki okopa? vanja. Prvo tretjino čilskega solitra je potrositi med različnimi vrstami tedaj, ko so rastline visoke približno 15 cm. Drugo tretjino čilskega solitra je trositi 3 tedne po prvem in tretjo tretjino 3 tedne po drugem trošenju. Da .čilski so? liter rastlin ne požge, ne trosi ga na ros? ne in mokre rastline, temveč le na suhe proti poldnevu.
6.	— Za ajdo:
a)	200 do 400 kg superfosfata,
b)	100 do 200 kg kalijeve soli in
c)	50 do 100 kg čilskega solitra.
Čilski soliter trosi ajdi le tedaj, ako
nisi gnojil prejšnji rastlini s hlevskim gnojem.	|
7.	— Za krompir:
a)	500 do 600 kg superfosfata,
b)	150 do 250 kg kalijeve soli in
c)	150 do 250 kg čilskega solitra. Gnojila' ne smejo nikakor priti v
neposredno dotiko s posajenim krom? pirjem. Zato jih je treba trositi pred sajenjem ali pokladanjem ter jih pod-orati ali podvleči, ali vsaj pokriti neko? liko z zemljo. Ako smo krompirju
gnojili le s skromno množino hlevske« ga gnoja, potem je treba trositi umetna gnojila v višjih odmerkih. Priporoča se potrositi le polovico čilskega solitra o sajenju in polovico pa med okopava« njem ali osipanjem.
P. G.:
OSKRBOVANJE RASTLIN V APRILU.
V vinogradu se bliža zatiranje škodljivcev koncu, kvečjem da zapaziš pri prav zgodnjih trtnih vrstah prve lističe zvite v smodke po trtnem rilčkarju ali trtjonu. Te smodke naj se odščipnejo in sežgejo. Že sedaj je treba, da si omisli vinogradnik dobro trtno škropilnico in žveplavnik. Ker jc treba gledati pri prvi na to, da se prihrani na škropilni tekočini, zato se priporoča, naj si nabavi vsakdo, če le mogoče, škropilnico z različnimi razpršilniki. Pazi naj vsak trtore jec, da kupi za žveplan i e trt koli« kor mogoče drobno semleto. bodisi na« vadno, kakor tudi galično žveplo. Naj ne gleda preveč na ceno, kajti, če tudi več izda, prihrani pa na blagu in doseže mnogo boljši uspeh.
Ko sadno drevje cvete, pusti ga na miru. Ko pa odcvete,* zatiraj razne bolezni in škodljivce, ki se pojavijo na njem.
Nadaljuje naj se s pokončevanjem rilčkarjev in raznih drugih škodljivcev, ter njihovih ličink in gosenic, ki se zač« ne jo prikazovati. Drevje naj se na vse zgodaj krepko strese, kajti, ker je mrčes nekako otrpnel, pade vsled sunka na tla. Da ga pa lahko pobereš oziroma na tleh ležečega pokončaš, razgrni pod drevo rjuho. Zamorjeni in zrumeneli cveti so napadeni od ličink, zato naj se zrna« ste s prsti ali pa oberejo in sežgejo. Go« siničja gnezda naj se z vejico vred odrežejo in sežgejo ali pa osmode. Ce so se lotili črešenj ali pa drugega sadnega drevja pedici ali zemljemerke, naj se takšno drevje poškropi z zmesjo iz to«
bakovega izvlečka in milnice mazavega mila. Doda naj se ji nekoliko špirita ali pa arzenikove raztopine. Kdor unorablja arzenikovo raztopino, naj bo previden., ker so arzenikove soli zelo strupene. Obnovi tudi lepivne pase po deblih, kajti na nje se ulovi mrčes, ki pade na tla in se hoče zopet vrniti na drevje.
Ko drevje odcvete, naj se poškropi v drugič z 1 odstotno bakrenogalično-apnenp raztopino, da se prepreči gnilo« ba sadja, grintavost, rija itd. Samo oni raztopini, s katero hočemo obvarovati krtovičenje breskvinega listja, naj se doda Vi odstotka amonijevega klorca. Da obvaruješ drevje sadnih moljev ali tončičev, naj se doda galično«apneni raztopini na vsak hi po 50 do 80 g kalijevega arzenika. Priporočljivo je, da se poškropi drevje v vseh prej navedenih slučajih še v tretje in sicer kaka 2 do 3 tedne po drugem škropljenju.
Da ne požro posejane turšicc vrane, se priporoča, pobarvati oziroma namo« čiti jo v anilinovi barvi. Plevel v žitnih setvah pokončaš, ako ga poškropiš z lcc raztopino zelene galice ali pa da raztrosiš, dokler je rogan, apneni dušik.
Kdor travnikov še,ni pobranal, je sedaj skrajni čas, da to stori. Cc so ogrci travno-rušo mestoma uničili, naj se ta mesta prekopljejo, pognoje in s travnim semenom obsejejo.
Love in pokončavajo naj se majhni hrošči, zlata minica in drugi razni večji škodljivi hrošči. Otresa naj se drevje v zgodnjih jutranjih urah. hrošči pobere« jo, oparijo in dajo prašičem ali vržejo kokošim.
Poškropi šparglje z 1% bakreno« galično-apneno raztopino, da jih ob« varješ pred rijo. Kjer se-je bati, da bi bolhači pokončali zeljnice (vrzote, kolerabe itd.), kakor tudi krmsko peso itd., raztrosi po lešicah pesek, namo« čen’ v petroleju, pepel, tobakov prah ali pa prah živega apna, zmešan z žveple« no moko.	<
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCK
Poljedelstvo
oooooooo oooooooo oooocooo ooooooo< oooooooooooooooooocooooooooooooooooooooooooooooocx>oooooooooooooocx>oooooooooooooooc
Ušaj Just:
LUCERNA.
Lucerna ali nemška detelja je izmed ■vseh detelj za napravo deteljišč najvaž* nejša. Domačo, kranjsko, štajersko, čr* no ali svinjsko deteljo, sejemo le v posebne namene in pa v hribih, kjer lucerna vsled mraza ne uspeva. Nobena de? telja ne daje toliko pridelka, kakor lu* cerna in nobena, razven esparzete, ni bolj trajna in trpežnejša proti suši.
Lucerna najbolje uspeva v globo* kih, toplih tleh, ki ne zadržujejo v spod* njih plasteh vlage. Lucerne ne smemo nikdar sejati na preorano dcteljišee. To smemo storiti šele po desetih letih, ko se je zemlja odpočila. Opuščena dete-Ijišča je čimprej preorati, zasejati jih z žitom in drugimi pridelki, ali pa spre* meniti jih v travnike. Zelo napačno je puščati deteljišča, da se sama zaledinijo. Na ta način iz opuščenih deteljišč na* stali travniki so zelo malovredni, ker vsebujejo veliko malovrednih trav in dosti širokolistncga tropotca, ki zavze* m a mnogo prostora.
Njivo, ki smo jo določili za posetev z lucerno, moramo najbolje že jeseni globoko preorati. Če je potem spomladi •od plevela ozelenela, jo pred setvijo ponovno plitvo preorjemo in pobranamo.
Lucerna ne trpi svežega hlevskega gnoja. Zato izberemo za lucerno ono njivo, ki smo jo v prejšnjem letu najbolj pognojili. Zelo dobro uspeva lu* cerna na onih zemljiščih, ki smo jih v jeseni rabili za pridelovanje strniščne repe.
Lucerno je sejati v drugi polovici meseca aprila, kadar sc ni bati več po* znih slan. Če lucerno prezgodaj vseje* mo, traja dolgo, dokler skali in v tem času se njiva opleveli.
Posejena lucerna je zelo podvržena plevelu. Z namenom, da bi se plevel
ne razširil, posejemo med lucerno nekoliko ječmena ali ovsa, ki ga pa moramo prej požeti, kakor dozori. Za setev potrebujemo 3 do 5 kg semena za vsakih 1000 m2 površine. Kdor rabi manj se* mena. ta ne bo imel lepega deteljišča, ker redka detelja postane kaj rada lese* na. V svrho, da bo krma za živino bolj zdrava, posejemo med lucerno tudi tra* ve. Najboljša je v ta namen še francoska pahovka (travulja) in angleška Ijul-ka. Trav zasejemo toliko, da zavzemajo petino površine celega deteljišča. •
Seme lucerne mora biti mlado in či* sto plevela. Zlasti ne sme seme vsebo* vati predenice, ki je najhujši sovražnik detelje. Zato kupujte seme samo pri za* ncsljivih trgovcih in zadrugah. (Izborno seme im.a v zalogi Kmetijsko društvo v Gorici, Via Carducci 6. — Uredništvo). Pri nakupu ne smemo gledati toliko na ceno, kakor na kakovbst semena. Seme lucerne je rumenorujavkasto, podolga-sto in skoraj fižolaste oblike. Mlado seme je vedno bolj svetlo, kakor staro.
Seme lucerne se prideluje lahko tu* dl doma. V to svrho smemo deteljo sa* mo enkrat pokositi. Nato jo pustimo ra* sti, da gre v seme. Ko je detelja dozorela. seme osmukamo, očistimo in ga shranimo na suhem prostoru, kjer naj bo tudi varno pred mišmi.
Vsako jesen moramo lucerno ostro pobranati in pognojiti s Thomasovo žlindro. Gnojenje z dušičnimi gnojili ni potrebno in utegne biti še celo škodi ji* vo, ker pospešuje preveč raščo trav.
Lucerna daje v prvem letu dve košnji in pozneje do petega leta pa 4 do 3 košenj.
Po preteku 5 do 7 let postane dh* teljišče redko. Tedaj je najbolje, da ga preorjemo.
Poravnajte naročnino in širite »Gospodarski vestnik*4!
oooooooooooooooooqooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooooo^>
l^j	Poročila	* —8
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc3oooooooooooooogoooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooO(
F. J.:
MLEKARSKA ZADRUGA NA NOVI SUŠICI.
Ustanovljena je bila 1. 1897. in je delovak do izbruha vojne. Po vojni so posestniki košanske doline, obsegajoče košansko in šmibelsko občino1 z nad 4000 prebivalcev, živo občutili potrebo obnove mlekarne. To se je zgodilo 1. 1922. • Začetek je bil iz raznih razlogov težak in pridelek skromen, a že naslednje leto je količina mleka poskočila od 70 na 550 t dnevno. Sedaj se že oddaja nad 750 I. Nedavno je bilo naše mleko na tržaškem trgu priznano za eno naj* boljših, s povprečno gostoto 3.8.
Zadruga šteje 244 udov. ki so izročili upravo v roke vestnim in delavnim možem, ki se zanimajo za razmah mle* karne. Brez vestnega upravnega odbora ni zadružnega življenja, oziroma proč vi? tanja, za-to imamo dovolj dokazov.
Vojna je tudi od mlekarne zahtevala svoj delež. Treba je dosti popravil, katere bo vsaj deloma možno izvršiti z vojno odškodnino. Tudi namera glede nabave potrebnih strojev Uosncmalnik, hladilnik i. dr.) je na mestu, treba pa je precejšnje opreznosti in preudarnosti, če in koliko bi bilo to donosno. Neiz* podbitno dejstvo pa je, da je danes, v dobi tehnike, možen napredek • edino z modernimi stroji, a to le pri krepkih, gospodarskih ustanovah, ki razpolagajo tudi z zadružno glavnito. In ravnokar nas okolščine silijo v zadružno gospo* darsko življenje, ki je za našo okolico (majhna posestva, oddaljenost od me«
sta) posebne pomembnosti in važnosti. To resnico morajo priznati tudi oni, ki se iz raznih neopravičenih razlogov ta* ko lahkomiselno zaletujejo v delaven •odbor, ki uživa splošno zaupanje. Pa* metni gre mimo osebnosti in tudi dozdevne časti in presoja s stvarnega sta* lišča vsako zadevo. Le tako je možno, korakati naprej. Č.asi so morda bolj resni, kakor se nam dozdevajo in boj je te* žak tefr zahteva združenih sil. Že samo dejstvo, da je živinoreja najizdatnejša veja kmetijskega gospodarstva in za na* še kraje skoraj edini vir dohodkov, bi nas moralo odvračati od nepremišljenih korakov. Brez Mlekarske zadruge, bi ne mogli vnovčiti pridelanega mleka. Kam in kako bi ga oddajali? Tudi si no mo* remo predstavljati poljedelstva brez ži* vine. Naše polje je izčrpano in revno na organskih snoveh, ki jih rastline dobijo le v živalskih in rastlinskih ostankih. Če hočemo boljših in večjih pridelkov, treba je živine. Naša dolina je pripravna za to. Koliko parcel, porastlih z resjem, a z ugodnim terenom (lapor), čaka prid* nih rok! Če je kmetovalec, živinorejec, več ali manj starokopiten in nedostopen za umno gospodarstvo, ni njegova krivda. Saj ni imel od nikoder strokovnega pouka. Kako na mestu bi bili kmetijski nadaljevalni tečaji, ki bi še z lahkoto vz* dr že vali z majhnim) delom večkrat ne po* trebnih občinskih troskov! Tudi primer* na predavanja so na mestu. Za sedaj se tudi priporoča zadrugi naročiti zajam* čena potrebna umetna gnojila, kakor tu* di zanimati se za dobre bike v svrho izboljšanja živinoreje.
00000000»00000000000OOOn000000000000000000000000CXX50000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000qp00000000O
Gospodarski koledar
oooooooooooooooooooooooocxx)ooooo xx50ooooooooooooDooooooooooooooooooooooooooooooooogooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo6ooooooood
Poljedelstvo: Vslcd neugodnega in V tem mesecu so glavna opravila na razmeroma premrzlega vremena meseca polju: sajenje krompirja, setev krmske marca je zaostalo poljsko obdelovanje, pese, turšice, fižola, boba, buč, de-
telje itd. Koder je še v navadi neprakti* čen način sajenja krompirja, naj se to po možnosti opusti in sadi krompir v vrste, kakor to delajo kmetovalci v neposredni okolici Gorice. Tudi fižola ne ka* že vedno sejati med krompir in turšico, temveč popolnoma ločeno zase in v vr= ste. Enako sej v vrste tudi turšico in. krmsko peso. Sajenje in setev navedenih semen vsako zase v vrste, ima zlasti to veliko prednost, da jih potem nam ni treba povsod okopavati in osipati na roko, temveč z okopalnikom in osipalni-kom in s pomočjo vprežne živine, kar je bolj popolno in ceneje delo, ki nam pripomore do boljših in obilnejših pri; delkov. Ne spravljaj nikdar semena v premokro zemljo. Več pridobiš in pre; hitiš, ako počalcaš 2, 3 ali tudi več dni, da se zemlja primerno osuši in šele v takšno seješ. Ne žabi, da morajo imeti rastline v zemlji vse rastlinske redilne snovi ali hranine v zadostni meri, da ti lahko donesejo bogatih pridelkov. Ako nimaš dovolj domačih gnojil, nabavi si jih in gnoji z umetnimi gnojili.
Travništvo: Nadaljuj In dokončaj čiščenje, trebljenje, gnojenje in brana-nje travnikov.
. Živinoreja: Upoštevaj vse za marec nasvetovano tudi v tem mesecu. — Proti koncu- aprila se bo začela, vsaj po ne« katerih krajih pri nas, krmiti živina z zelenimi krmili. Prehod od suhega k zelenemu krmljenju se mora izvršiti po« časi. Začni po malem mešati zelena krmila med suha. Primešavaj vsak dan več zelene krme med suho. Suho krmo pa nižaj od dne dd dne, dokler ne preideš v 14 dneh samo na zeleno krmo. Zelena krmila kosi zjutraj po rosi ali proti večeru pred roso. Pazi, da se ze« lena krmila ne ugrejejo in ne postanejo vela. Zato jih spravi takoj domov in jih natanko in narahlo raztrosi v senčnem prostoru. — Vse živali, posebno pa mla« de in breje, začni puščati bolj- pogosto-ma in dlje časa na prosto, da se lahko pregibljejo in nadihajo svežega zraktf.
—• Bliža se'zopet vroči poletni čas in z njim tudj vedno večja nevarnost za izbruh kužnih bolezni, ki povzročajo vsa« ko leto obilo škode v naši živinoreji. Zato naj nikdo ne pozabi že sedaj raz« kužiti temeljito svoj hlev in svinjak z apnenim beležem. Pazi na snažnost jasli, korit in vse posode, ki jo rabiš za krmljenje živine. Prasičjerejci naj dajo pravočasno cepiti prašiče proti nevarni rdečici. — Izvaljena piščeta imej na to« plem. Vsako pišče začni krmiti šele 48 ur po izvalitvi. Po preteku tega časa, daj piščetu najprej drobni, potočni ali rečni pesek (svišč), ki je neobhodno potre* ben za pospešitev prebave. Ko pišče po« vžije nekaj zrnc peska, začni mu krmiti suhih krušnih drobtinic, proso ali drugo drobno semenje, ječmenov ali ajdov zdrob ali griz.
Pri krmljenju piščet se drži pravila: nikdar preveč, pač pa večkrat. V pr* vem1 tednu krmi piščeta vsake dve uri, v drugem vsake 2M> do 3 ure, potem pa okrog vsake 3 ure.
Čebelarstvo. — Čebelnjak je oživel: Čebele izlctujejo pridno na pašo ter prinašajo obnožnino, vodo in nek* tar. Te snovi so neobhodno po.trebne ža hranjenje zalege, katere bi moralo biti v tem mesecu dan za dnevom več. Nekateri čebelarji skušajo čebelam pri nabiranju svetnega prahu pomagati s tem, da jim nudijo raznih mok v nadomestilo za cvetni prah. Taki poizkusi so nevarni in utegnejo več škoditi, ka* kor koristiti. Mnogo bolj priporočljivo pa jo špekulativno pitanje z medom. Tudi pri tem delu moramo biti zelo oprezni in vedeti moramo, katerim družinam bi pitanje koristilo, in kate* rim bi morebiti še škodilo. Zastonj bi pitali slabiča, tudi če ima dobro matico, ker primanjkovalo bi mu potrebnih če-bebvalilk in negovalk in zastonj bi pitali družino, ki ima slabo matico. V teh slučajih pomaga edino združitev. V tem mesecu mora čebelar uporabiti vse svo* je znanje, vse pomoči in vsa sredstva,
da pride v maju, še predno akacija vi* cvete, do močnih družin, ki bodo v sta= nju izkoristiti to važno spomladansko pašo. Kdor čebclari s •slabiči in gleda bolj na število panjev, kakor na število čebel, ta ne bo imel od čebelarstva, nikdar gmotnih koristi. V njegovih panjih bo vladal mesto matice molj- in iz pa« njev bodo izletali metuljčki mesto čebel.
Sadjarstvo, — V sadovnjaku v tem * mesecu je, razven cepljenja, le malo dela. Napreden sadjar je že v zimskih mesecih očistil, obrezal, okrpal in pognojil drevju- V tem mesecu se po* iavi škodljivi cvctoder in proti koncu meseca pa majski hrošč. Ta dva škod* Ijivca zatiramo s .pobiranjem, v plahto otresenih hroščev. V borbi proti škodljivcem 'o nam zelo koristni ptiči, zlasti senice. Zato je zelo priporočljivo posta* viti v sadovnjak nekoliko takoimenova* nih gnezdnih škrinjic. Te skrinjice na* pravimo iz 30 do 50 cm dolgih lesenih panjev (čokičev), v katerih sredino izdolbimo do polovice dolžine 6 do 7 cin široko okroglo luknjo. Nato izvrtamo luknjo od strani za vhod. Ta luknja ne >me biti širša, kakor 3 cm, ker drugače sc bo vškrinjico ugnezdil vrabec. Ko smo to storili, zamašimo širšo luknjo s tem da pribijemo na panjič desko, ki bo obenem, služila za strešico. Pod, vhodno luknjo zabijemo klin, na katerega se ptica vsede. Koncčno pritrdimo škri* njico na močan drog, katerega priveže* njo v vrh drevja.
Vinogradništvo. — Cepimo trte v glavo, okopavamo in vežemo. Če ho le* po vreme, bodo trte proti koncu mese* ca že dobro ozelenele. Tedaj se pojavi
tudi trtjon in majski hrošč. Oba škodljivca zatiramo . s pobiranjem. V tem mesecu razmajamo trte siljenke v trtni-eo. Slaborastočim trtam pognojimo s čilskim solitrom.
Kletarstvo. — V aprilu je skrajni čas za drugo pretakanje vina. To prc* takanjc moramo izvršiti vsekakor prej kakor ozeleni trta. Znano je, da se ta* krat začnejo tudi gibati vina. Če stoje še na drožju, se lahko drožje dvigne in vino sc zmoti. Pri pretakanju ne smemo pozabiti žveplati sodov. Nadalje mora* mo skrbeti za snažnost kleti in sodov. Tla pometemo, stene pobelimo, kantirje in sode obrišemo's strho cun jo.
Vrtnarstvo:	V zimskih gredicah
zredčimo rastline in jih presadimo na prosto. 'Posebno sc priporoča prepiki-rati sadike paradižnika, zelene, paprike, malancane itd., katerih še ni mogoče za-sajati na stalno mesto. Od začetka do srede aprila‘sc seje na prosto:	čebula,
poletna redkev, jestvena pesa, kumare, kardi, mangold, buče, meloni, majaron; fižol in sploh že v prejšnjih mesecih na* šteta zelenjava, namenjena za uporabo bolj pozno po letj. V aprilu je najbolj primeren čas posaditi mlade šparglje na stalno mesto. Zgodnji grah je treba oko* pati in obtakniti. Zimsko zelje je ponovno zaliti z gnojnico in okopati. Proti koncu aprila lahko začneš sejati pozne poletne vrzotc, kapus, karfijol in brokol.
Gozdarstvo: S sajenjem gozdnih sajenic prenehaj, prav tako tudi s kle-ščenjem. Listje in gozdno travo poberi čimprej. Zatiraj razni gozdni škodljiv mrčes, zlasti pa borovega prelca, boro* vega in smrekovega lubadarja.
nOOOOOOOCKlOOOOOOOalOOOOOKJOOOOOOOOOOOOOOoOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOO oooocmoo ooooooooooooooooo<xyiooooo<»ooooooooo
Iggjf Vprašanja in odgovori |||||
io^TOMjooooooomooooooooooooooooooooooooooooocoooooocooooooooooooooooooooooocooooooooooooooooojooooooooooojoooooooooooooooooooooo
22.____S. A. iz V._____________Vi prašate:	panjev	je v našo državo na sploh dovo*
Ali je	dovoljen uvoz iz	Jugoslavije v	J jen in	je prost vsake carine. — G.
Italijo	popolnih panjev s	čebelami?	Št.	23. — P. V. iz K. — Vi pišete:
Odgovor:	Uvoz čebel in dotičnih	Kakor	poročate v zadnji številki »Go*
spodarske^a vestnika«, razpisuje Zvezni kreditni zavod v Benetkah nugrade zn kmetijske obrti, Ali hi Lahko' tudi jaz kaj dosegel pri tem? Kako naj se napra* vi prošnja in kakšne listine naj se priložijo?
Odgovor: Prošnjo za podelitev nagrade pod naslovom »za uzorne kmetij= ske obrti«, morate nasloviti na »Istituto Federale di Credito« v Benetkah, po* šljcte pa jo lahko tudi naravnost z istim naslovom na-podružnico tega zavoda v Gorici Piazza della Vittoria št. 3 (tik kavarne Adriatico). Listin ni treba pri? ložiti nikakih, ker pride tako zastopnik z a votla na lice mesta,'da se prepriča, ali ste nagrade vredni ali ne. Ce imate mogoče kakšno sliko o izvršenih izboljšavah v svojem gospodarstvu, priložite jo. Prošnja naj se sestavi na koleka prostem papirju. V njej opišite vse izboljšave, ki ste jih v zadnjem času uvedli v svoj cm gospodarstvu, opišite uzorne svinjake, hleve, gnojišča, sadov? njake, vinograde, travnike, in sploh vse, kar smatrate za omembe vredno v pod? krepitev svoje prošnje. Ne zabite navesti svojega imena in kraja, kjer sc posestvo nahaja. Rok za vlaganje poteče z 31. marca 1923. Vendar pa glede roka niso tako strogi. Mi Vam svetujemo, da prošnjo vložite. Ker važno je to, da je prošnja vložena in v njej v glavnih obrisih povedano, iz katerega naslova želi stranka imeti nagrade. Vse ostalo napravi tako dotični pooblaščenec zavoda. — Ta pojasnila smo dobili od nadzornika Zveznega kreditnega zavo? da, ki posluje v Gorici. — G,
Št. 24. — J. H. iz B. — Vi pišete: Imam mlado kravo, kateri se napravlja? jo, ne vem, iz kakšnega razloga, na vi1? menu bradavice, od vimena naprej pa do popka tako zvani polipi. Drugače Te krava zdrava. Ali je mogoče te izrastke odpraviti in kako?
Odgovor: Prevežite vsako bradavi? co in vsakega polipa s tankim gumijevim trakcem, kakor ga rabite za cep-
ljenje trt. Male bradavice, ki jih ni mo? goče prevezati, pa mažite z ihtijolovo mastjo in sicer v razmerju 1:5 (en del ihtijola pet. delov masti). Zdravljenje traja, po obsegu bolezni, 13 do 30 dni. Mažo vršite lahko enkrat ali pa večkrat na dan. —'A. — ic.
Št. 25. — T. A. iz K. — Vi pišete: Že več let mi poginjajo mladi zajčki, v starosti do dveh mesecev. Kupil sem si tujo brejo samico v upanju, da se bodo vsaj njeni mladiči ohranili. Ali trije od teh so mi že poginili, nekaj čez en mesec stari, dasi krmim samico z enako hrano, kakor je bila prej krmljena. Kaj bi bilo temu vzrok? Kjer sem samico kupil, pa zajčki prav lepo uspevajo, tu? di prejšnji mladiči. Zdi se mi, da je ves moj prostor, kjer redim zajce, ojcužen.
Odgovor: Umrljivost zajcev je ute? m elj ena navadno v sledečih dveh okol-nostih, ki ju moramo dobro poznati: a) Premladi stariši. Samec mora imeti vsaj 8 mesecev, samica pa vsaj 6 mesecev. Če sc zajci plemenijo pred to dobo, uspeva sicer prvi rod, a naslednji rodo? vi se ne vzdržijo; b) Krvna sorodnost, ki se je moramo strogo izogibati. — Naše mnenje je sicer, da v Vašem hlevu ni bolezni, vendar pa bi bilo umestno, da poginjeni živali natančno pregledate jetra. Če so te bolj belkaste ali sploh izpremenjene barve, je žival okužena. V tem slučaju morate z dosedanjo rejo prenehati, prostor razkužiti z apnenim beležem, lesene dele pa sežgati. Ako začnete na novo z rejo, pripravite pro? štor na drugem kraju, drugače se bo okuženje ponavljalo. Bolj točnih navodil ne moremo dati, ne da bi videli po? ginjenih zajčkov. — A.
Št. 26. — L. I. iz P. — Vi pišete: Kako bi obvaroval hrastove deske, da sc ne skrivijo?
Odgovor: Na vaše vprašanje nam ni mogoče dati natančnega odgovora. Kajti pri hrastovem lesu je treba na? tančno vedeti, kedaj je bil posekan in ali je lupljen ali ne. Važno jo tudi, kedaj
oziroma koliko časa potem, ko je bil posekan, je bil hlod razrezan na deske. Ako hočete natančen odgovor, nam mo# ratei sporočiti, kar smo prej navedli. -- ek.
Št. 27. — Š. F. iz B. — Vi pišete: Kako se odpravi bolezen »pika«, ki se po* javi pogostokrat na jeziku kokoši?
Odgovor:	Odprite lanski letnik
»Gospodarskega vestnika« (št. 10) str. 189, kjer je živinozdravnik G. natančno opisal, kako se pika zdravi. — G.
Št. 28. — Š. F. iz B. — Vi pišete: Kako se ohranijo kokošja jajca dolgo časa sveža?
Odgovor:	Mn način shranjevanja
jajc je opisan v odgovoru št. 55 v lanskem »Gospodarskem vestniku« str. 199. — Če Vam ta ne zadostuje, sporo* čite, da bomo o priliki, navedli še nekaj načinov postopanja. — G.
Št. 29. — H. J. — B.'— Vi pišete: Imam krave, ki so okužene na spolovilih. One, ki niso breje, zdravim z »bisu-
linom«. Ali smem zdraviti tudi breje s tem sredstvom? Želim namreč teme* Ijito odpraviti bolezen iz svojega hleva.
Odgovor: Tudi breje’krave lahko zdravite z bisulinom. Ni se bati, da bi to zdravljenje vplivalo na plod. — ic.
Št. 30. — Š„ F. iz B. — Vi pišete: Kako se odpravijo in pokončajo kurje uši?
Odgovor:	Najboljše sredstvo je
brczdvomno mrčesni prah, ki naj sc potrosi vsaka dva ali tri dni kokošim med perje. S tem dosežete naprej zaželjeni namen. Najvažnejše pa je, da posvetite kar največjo pažnjo_ temeljiti snagi v kokošnjaku. Star omet naj se ostrga. Vsaka razpoka ali jamica naj se dobro namaže s petrolejem ali smolnjakom, zid pa naj se na novo ometa in poškropi z apnom, ki sc mu je pridalo nekoliko karbolne kislino ali aluna. Tla v kokošnjaku naj se temeljito operejo z močnim lugom. Kazpokline naj se dobro zamažejo s petrolejem.
goooooooonpooooo OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO oooooooco
Gospodarski drobiž
O I ° /p l oj X	•
OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO
Naše mlekarne. — V svoji 2. le* tošnji številki je «L’Italia Agricola« prinesla članek o »furlanskih zadružnih mlekarnah«. Naše slovenske mlekarne se omenjajo le v par stavkih. »V bivši Goriški, ki je bila pred kratkim združena v Furlansko pokrajino imamo krog 50 mlekarn, skoraj vse v gorenji soški dolini. Razen ina* lih izjem poslujejo te mlekarne le jeseni in po zimi, ko ni živina na paši. Te mlekarne so v tehničnem po* dedu nekoliko zastarelo urejene: nimajo primernih prostorov in moderne o-preme in orodja, se pa jako naglo iz* popolnjujejo. V upravnem oziru pa so izborno urejene:	prodajajo maslo in
sir, kar ga člani ne rabijo, najboljšemu ponudniku in razdelijo potem izkupilo med člane v razmerju z množino mlc* ka, ki ga je posameznik izročil v jule* karno.
Sir, ki ga proizvajajo, je znan pod imenom bovški sir. Nekatere mlekarne, ki imajo mlečne posnemalnike, proizvajajo izborno maslo, ki gre posebno v Trst. Letna množina, mleka, ki se predela v teh mlekarnah, znaša po najno* vejši statistiki krog 65.000 q na leto.«
Naša dolžnost je da spravimo mo* derne ali vsaj bolj odgovarjajoče ured* be, tudi v one mlekarne, ki poslujejo še po starih in prastarih navadah in običajih. Tujci te nedostatke zapazijo in si potem ustvarijo svojo sodbo.
Nubrežinski kamnolomi. — Pred vojno je kamnoseška obrt v Nabrežini izborno prospevala. Vojni dogodki in neposredna bližina strelskih jarkov je obrt uničila. Prva leta po vojni si podjetniki niso mogli opomoči. A njih žilavi vztrajnosti se je posrečilo polagoma si pridobiti zopet domačh odjemalcev, kakor tudi obrniti pozornost tujih tr*
i! O v na se. in danes so nabrežinski kam« nolomi zopet v razmahu. Sklep železniške uprave, da se novi kolodvor v Milanu izgradi z habrežinskim kamnom bo te obrtnike še bolj opogumnil. Tudi obnavljanje po vojni porušenih cerkev v deželi daja v precejšnji meri zaslužka pridnim Nabrežjncem.
Lovski zakoni, — V naših krajih veljajo še vedno lovski predpisi starih deželnih zakonov. To izrecno- določa tudi lovski zakon, ki velja za stare po« krajine. Ker pa nekatere osebnosti ru-jejo* proti našim lovskim predpisom, jc kr. komisija za upravljanje tržaške pokrajine sklenila pozvati osrednjo vlado, naj tudi za nadalje pusti v veljavi stare lovske običaje in predpise v veljavi. V to svrho naj izda poseben odlok, s k a« terim naj se izenačijo predpisi zakonov, ki danes veljajo za bivšo goriško, trža« ško in istrsko pokrajino.
Bistvo teh predpisov pa naj bo: a) Občinski lov naj se oddaja na javni dražbi najboljšemu ponudniku za dobo od 6 do 10 let. Loviti smejo sajmo najem« niki ali člani zakupjiiških združb; b) lastna lovišča naj ostanejo le takta, posestnikom, ki posedujejo najmanj 115 ha zemljišča; c) loviti sme le, kdor ima lovski in orožni list in dovoljenje lastnika ali najemnika lovišča; č) nadzorstvo in seznam lovcev vodijo okrajne politič« ne oblasti; d) zapriseženi lovski čuvaji naj bodo tudi poljski čuvaji; e) varstvo gnezd in kmetijstvu koristnih ptičev (o« nih, ki uničujejo žuželke).
Listnica uredništva: Gospode sotrudnike, katerih prispevke nismo priobčili, prosimo potrpljenja. Pride sčasoma vse na vrsto. Gradivo naj se pošlje do 25. dne vsakega meseca. — Od več strani smo dobili raznih nasvetov. Nekatere smo že upoštevali pri izpopolnjevanju lista, druge pa bomo še. Hvala vsem za pobudo. Na vprašanja brez podpisa ne odgovarjamo. Kdor želi pismen odgovor, naj priloži znamko za 60 stotink. — Po novi tarifi naj se na pisma stavi kolek 60 stotink, na dopisnice pa 411 stotink. — Vsem
Padanje Ure so, po mnenju vlade, zakrivili razni brezvestni koristolovci. Da sc delovanje teh špekulantov one« mogoči, je vlada izdala celo vrsto ukrepov, ki naj pomagajo liri zopet do njene vrednosti. Posebno borzne agente je vlada prav trdo prijela. Ima že uteme« 1 j enih povodo v za tp.
Novi predpisi o spuščanju bikov, — Dne 10. marca 1925. je poslanska zbornica sprejela nov zakon o, spušča« nju bikov, ki vsebuje nekatere stroge, a utemeljene predpise. Tako bodo po teh predpisih tudi zasebni biki, določeni le zasebni rabi, podvrženi licenciranju. — Oblast more tudi uradno odrediti, da se mora bik rezati.
Običaji v kupčiji z živino. — Vsak kraj ima skoraj svoje posebne, nepisane zakone, po katerih se ravnajo kupci in prodajalci živine. Vendar pa kljub temu se marsikdo pri kupčiji hritko opehari, ne da bi si mogel pomagati, ker manjka nam zadevnih izčrpnih zakonitih do« ločb. Iz tega nastanejo večkrat dolgotrajne in brezuspešno pravde, ki požrejo kupcu in prodajalcu več kot je vred* no prodano oziroma kupljeno živinfe. Ta pomanjkljivost v zakonodaji se v Italiji britko občuti. Že večkrat so u« giedne živinorejske organizacije p c/vale cm cunjo vlado,, naj pripravi zakonski načrt, ki bo urejeval kupčiio z živino. Danes se klic po takem zakonu zopet ponavlja v državi. Njegova potreba je več kot cčividna, kajti, kar 5o godi da* nes na živinskih trgih, ni več za ta Svet.
sotrudnikom, naročnikom in prijateljem želimo vesele Velikonočne praznike. — Sotrudnike pro5 simo za bolj kratke članke, primerne za eno številko.
Listnica uprave: Priložene poštne položnice naj sc nemudoma porabijo za poravnavo naročnine. Kdor list dobiva, mora naročnino plačati. Uprava mora svoje obveznosti tudi% redno poravnati. — Imamo še vse letošnje številko na razpolago.