5 n (. I \ I. \ \ /' /■ 1) Л C O C I K A
5
Umeščanje
supervizije v
evropske okvire
Supervision: Towards
European
frameworks
Sonja Zorga^
'Sonja torga, Supervizija ima v zadnjem času v razvitem svetu zelo pomemb-
dr. psihologije, no mesto kot instrument poklicnega spremljanja in varovanja ka-
PeAagoška kovosti dela v organizacijah na različnih področjih družbenih de-
fakulteta javnosti. V pokhcih, za katere so značilne A^ečje psihične obreme-
vLjubljani, nitve in intenziven odnos z ljudmi, nudi učinkovite možnosti za
Kardeljevapl. izboljšanje delovnih procesov. Intenziven razvoj, ki zahteva od po-
klicnih in delovnih področij, delovnih organizacij in njenih delav-
1000Ljubljana, ^ev hitro in prožno odzivanje, odprtost in vzpostavljanje učinkovi-
tih mrež, je spodbudil razvijanje mednarodne mreže tudi na pod-
ročju evropskih organizacij za supervizijo.
Že leta 1993 so se nemško govoreče države (Nemčija, Avstrija
in nemško govoreči del Švice) na enem svojih strokovnih srečanj
v Muenchen-u dogovorile, da bodo začele pripravljati ustanovitev
mednarodne organizacije. Na Dunaju so se tako novembra 1995
poleg omenjenih treh držav zbrale tudi predstavnice Nizozemske,
Slovenije, Madžarske, Hrvaške ter Južne Tirolske, ki sta se jim pri
pripravah leta 1996 v Amsterdamu pridružili še Španija in Belgija.
Na Dunaju je bilo 22.11.1997 ustanovljeno Združenje nacional-
nih organizacij supervizorjev v Evropi (ANSE), katerega ustanov-
ni člani so nacionalne poklicne organizacije iz Avstrije, Nemčije,
6
.s o C ì A N A P K I) A a 0 a / K A
Nizozemske, Švice in Madžarske. V bližnji prihodnosti namerava pristopiti k zdru-
ženju tudi Slovenija, vendar bi morala v ta namen sedanja Sekcija za supervizijo
pri Združenju za socialno pedagogiko, ki ima danes v ANSE položaj gosta, pre-
rasti v samostojno nacionalno organizacijo za supervizijo (predvidoma v začet-
ku naslednjega leta). Prav tako pa se nameravajo priključiti ANSE tudi organi-
zacije iz Belgije, Italije, Španije, Švedske, Velike Britanije in Hrvaške. Temeljna
motivacija za tako ustvarjeno mrežo organizacij za supervizijo je izboljšanje
mednarodnih stikov v evropskem prostoru z namenom ("Supervision wird Euro-
paisch, Letak ANSE; Wien 1997):
•	ustvarjanja enotnega poklicnega profila na celotni evropski ravni,
•	določitve skupnih standardov izobrazbe,
•	razvoja in zagotavljanja kakovosti supervizijskih projektov,
•	pripravljanja nadaljnjega izobraževanja supervizorjev tudi v drugih drža-
vah,
•	izvajanje skupnih raziskovalnih projektov za nadaljnje znanstveno uteme-
ljevanje in ovrednotenje (eл^alvacijo) supervizije in
•	skupnega nadaljnjega teoretičnega in metodološkega razvoja tega pomemb-
nega poklicnega instrumenta.
Švicarski pionir supervizije Werner Zbinden je na ustanovni slovesnosti, v
zanimivem predavanju o suprasistemih (in ANSE naj ])i bila tak suprasistem),
med drugim poudaril, da je za suprasistem pomembno, da je v njem čim več
svobode za posameznike. Različnost se sprejema in se pri tem pazi, da ne bodo
spregledane različne vrednote in da ne pride do kolonizacije (eni slede spre-
membam drugih). Učinkovit suprasistem, kakršna naj bi bila tudi ANSE, mora
po mnenju Zbindena stremeti k spodbujanju razvoja in ne k posnemanju. Zato
je potrebna mobilnost in ne zapiranje v lastno organizacijo.
Zgodovina organizacij za supervizijo v posmeznih državah je različno dolga.
V Švici je bila prva organizacija za supervizijo ustanovljena že leta 1976, med-
tem ko so v ostalih državah večinoma nastajale v obdobju zadnjih desetih let.
Organizacije se med se])oj močno razlikujejo tudi po strukturi in številu član-
stva. Na Madžarskem, 81ол^еп1ј1, Španiji in ,lužni Tirolski štejejo organizacije 25-
30 članov. Švicarska BSO ima 600 članov, avstrijska ÖVS 800 članov in Nizozem-
ska L.V.S.B. 1.000 članov. Daleč največja je nemška organizacija DGSv. ki vklju-
čuje 2.300 članov in 28 šol za usposabljanje supervizorjev z različnimi usmerit-
vami in teoretskimi ])odlagami. Tiidi praksa in koncepti so v posameznih drža-
vah, pa tudi znotraj držav, različni, vendar pa so se države ustanoviteljice spora-
zumele v tem, da supervizija:
•	"je profesija in funkcija,
•	zajema osebo, njeno poklicno vlogo in poklicno področje,
•	predpostavlja poklicne izkušnje superлdzorja,
•	poteka v okviru pogodbenege odnosa,
•	je praviloma tretja (poklicna) izobrazila".
V statut ANSE pa so ustanoviteljice zapisale, da lahko postane njihova člani-
ca nacionalna organizacija za supervizijo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
•	"obstaja kot pravna oseba v svoji državi.
.s o CIA L N A P E I) A G O G / K /I
7
•	zajema diplomante vsaj dveh različnih programov izobraževanja za supervi-
zorje in je pripravljena sprejeti kot ustrezne tudi druge programe,
•	skuša ustvariti mrežo supervizorjev v svoji državi, s tem, da jim nudi ustre-
zno organizacijsko infrastrukturo,
•	razume supervizijo kot izhodiščno točko za pokhcno samorefleksijo,
•	predstaлdja stičišče za supervizijo, ki presega posamezna profesionalna pod-
ročja in šole,
•	supervizorji morajo imeti zaključeno posebno podiplomsko (tretjestopenj-
sko) izobraževanje,
•	za supervizorja se lahko usposabljajo strokovnjaki različnih profesij".
Zadnja dva odstavka tvorita tiste opredehtvene značilnosti, s katerimi se vse
članice strinjajo. Z uveljavitvijo tega pojmovanja supervizije žeh ANSE razvijati
supervizijo kot učinkovit svetovalni in refleksij ski pripomoček in s tem prispe-
vati k bolj profesionalnemu in fleksibilnemu obvladovanju zahtev stalno spre-
minjajočih se delovnih struktur in k varovanju kakovosti dela na pragu prihod-
njega tisočletja.
Ni naključje, da smo prav v tem obdobju oblikovali tematsko števflko Social-
ne pedagogike, ki zajema prispevke s področja supervizije. Prispevki so rezultat
poldnevnega simpozija (na isto temo), ki je potekal v okviru 1. slovenskega kon-
gresa socialne pedagogike na Bledu, novembra 1997. Izjema je prispevek pred-
sednika ANSE, nizozemskega supervizorja in učitelja supervizije Louisa van Res-
sla, ki se sicer vabflu na kongres ni mogel odzvati, je pa poslal svoj prispevek za
tematsko številko.
Dobro obiskan simpozij in samostojna števflka na temo supervizije kažeta
na dejstvo, da postaja supervizija tudi pri nas vedno bolj pomembna strokovna
tema, tema o kateri je vredno vedeti nekaj več. Kakovost socialnopedagoškega
dela je vedno bolj ])od drobnogledom ne le uporabnikov socialnopedagoških
storitev temveč tudi širše strokovne in politične javnosti. Zato nas uvodni pri-
spevek (Žorga) vpeljuje v pomen vseživljenjskega učenja za strokovnega delav-
ca in v vlogo, ki jo ima su])ervizija kot ena od možnih oblik vseživljenjskega
učenja v razvoju poklicne in osebne kompetence strokoлшih delavcev oz. v raz-
voju profesionalnega "selfa"
Prispevek Louisa van Ressla nas na kratko popelje v zgodovino in razvoj t.i.
"nizozemskega modela" supervizije. Omenjeni model se, nekoliko prilagojen, v
zadnjih letih vedno l)olj uveljavlja tudi v našem prostoru. Van Kessel učinkovito
predstavi nizozemski model supervizije (na podlagi konkretnega primera) in ga
umesti v evropski strokovni prostor.
V nadaljevanju predstavlja Bojan Bogataj rezultate obsežnejše raziskave o
stanju supervizije v naših vzgojnih zavodih in stanovanjskih skupinah. Rezultati
kažejo, da je supervizija v slovenskih zavodih že dokaj razširjena, čeprav je po
obliki, metodah in vsebini dela precej raznolika. Strokovni delaл^ci se zavedajo
njenega pomena, večinoma si jo želijo tudi v prihodnje in od nje mnogo ])riča-
kujejo, vendar so, kot meni avtor, premalo рпргал4јеп1 tudi sami vlagati v učin-
koлát supervdzijski proces.
Tomaž Vec nas v svojem prispevku popelje skozi faze skupinskega dogaja-
8
s o C I Л L N /I P E D /I (1 O G i K Л
nja, ki so značilne za vsak proces supervizije in jih uspešen supervizor pri svo-
jem delu ne bi smel prezreti. Avtor poudarja pomen ozaveščanja skupinske di-
namike v supervizijski skupini, zlasti za tiste strokovne delavce, ki tudi v svoji
praksi delajo s skupinami, ter opozarja na pomen upoštevanja značilnosti posa-
meznih faz pri vodenju supervizijskega procesa in vodenju skupin nasploh.
Številko zaključujeta dva prispevka, ki nam predstaAdjata pogled iz prakse.
Avtorja Franc Jerel)ic in Julija Pele v svojih člankih izhajata iz lastnih izkušenj
sodelovanja v superviziji, ki pa jih osvetljita in pod])reta s teoretičnimi koncepti,
ugotovitvami in lastnimi razmišljanji na ol^ravnavano temo. Jere])ic nazorno
predstavi nekajletni razvoj supervizije v enem od slovenskih mladinskih do-
mov. Ta se je začel s skupinsko supervizijo, spoznamo pa tudi silnice, ki so
postopno pripeljale do timske supervizije, kot se izvaja danes. Julija Pele se lote-
va zahtevne teme razmejevanja terapije, svetovanja in supervizije. Na podlagi
teoretičnih prispevkov različnih avtorjev ugotavlja, da so meje rahle ter nas so-
oča s problemi in dilemami v zvezi z razmejitvijo omenjenih treh pristopov, vse
skupaj pa spretno prepleta z lastnimi izkušnjami ter s primeri iz prakse.