Državni zbor. Prefekli teden.jo zbornica končala najprej prvo eitanje vladnega predloga o službenem razmerju državnih uradnikov. Ob tej razpravi je naznanil mi»ister za notranje zadeve, da je morala leta 1908 država plačati uradnikom 565 milijonov plače, 80 milijonov ponzije, vrhu tega je izdala ge za orožništvo, financarje in justično stražo 41 milijonov, torej vsega skupaj 693 milijonov. Leta 1909 znaša ta svota gotovo že nad 700 milijonov kron. UradniŠtvo nas stan« v Avstriji eno Cetrtino vseh državnih dohodkov. Minister za notranje zadeve sam je z ozirom na te številke izjavil : Katero zasebno podjetje pa bi moglo izhajati, če bi ga samo uradnigtvo stalo eno četrtino. Tega tudi ni v nobeni državi, in v Prusiji n. pr., M je bogatejga kot rai, opravlja v mnogih stvareh en uradnik toliko, kakor pri nas trije. Potem se je zafielo drugo in tretje čitanje o državnem posojilu, s katerim se dovoljuje, narediti vlar di 220 railijonov kron novega dolga. V imenu Slovenskega kluba se je proti temu velikemu posojilu izrekel dr. Žitnik v zelo resnih besedah. Toda nemškopoljska večina je sprejela predlog in dovolila ogromno posojilo. Pri glasovanju so bile tudi klopi Plojevega kluba precej prazne. Tam se sploh godijo čudn« reči, kajti v odseku je dr. Ploj o priliki posvetovaaja glede omenjenega posojila izrazil svoje zaupanje finančnemu ministru Bilinskemu. Izgovor ne velja, da je izrazil zaupanje ministru radi tega, ker se minister začetkom leta ni obrnil za dobavo denarja na jude, ampakna pogtno hranilnico. Ministrom, katere želimo odkrito odstraniti, se ne izraža zaupanje. Ta teden so posvetovanja nekaterih važnejgih odsekov, tako proraeunskega, finanfcnega, narodnogOi>po(iarskega, socialno-političnega in drugih. Seje v zbornici se začnejo /opet drie 6. raaja. PoslaneoRoškarzavinogradnike. V odseku za vinarstvo je zavzel poslaneo Roškar pri razpravi postave za poškodbo po trtni uši stališčc, da se naj namesto brezobrestnih posojil ugelje subvencije, katerih bi ubožnira vinogradnikom ne bilo treba vrniti državi. Utemeljeval je to zahtevo posebno s tem, da so dosedaj večinoraa gospodarsko krepkejši vinorejci prenovili svoje vinograde, in da pridejo sedaj ubožnejši na vrsto, katerim bi se potom tega nameravanega zakona pomagalo obnoviti njih vinograde z državnimi sredstvi, ne da bi taiste morali vrniti. S tem bi se jim omogočilo, ohraniti obstoj družin, pa tudi prernagati vinsko krizo, katera je vsled nizkiii cen, ki ne pokrivajo produkcijskih stroškov, postala za njih gospodarstvo nevarna. Zahteval je tudi, da se naj spremeni zakon v tem smislu, da državna podpora ali subvencija ne sme biti v bodoče odvisna od enako visoke svote od strani dežele, kakor predpisuje sedaj veljavni zakon, ker so bile na Spodnjem Stajerskem nadaljne podpore vinogradnikom onemogočene vsled tega, ker je Srtal deželni odbor to svoto 200.000 K iz proračuna za leto 1910. Po dveurni debati se je sklenilo z veliko večino, naj c. kr. poljedelsko ministrstvo čim prej izdela načrt postave, v katerem bi bile vse dosedaj v veljavi stoječe vinske postave enotno po sedanjih skušnjah m potrcbab urejene, posebno z ozirom na zahtevo odseka za spremembo brezobrestnih posojil in nevračljive subvenci.je.