leto ix. št. 119 Ljubljana, marec 1968 GLASILO KOLEKTIVA PODJETJA »GRADIS« Gradisov VIII. zimskih športnih igrah »Gradisa« v črni na Koroškem skrajna požrtvovalnost in borbenost — Organizatorjem vse priznanje — Veliko tekmoval-dru’oJendar ^ PremaI° ~ Prihodnje leto na svidenje pri Celjski koči ali pa kje Zn-na letos ni tako kruta, da bi ga je, da tudi sam ni tak, da taki govorili o -mrtvi sezoni«, pa smo niso vsi Slovenci --- w ***«- v v » jvtiuui", oun ^s-to vseeno prekinili z eno ali dve-dnevno odsotnostjo nekaterih naših Čudno je, da gradbeno vodstvo Ljubljana in Zalog ne premoreta . v lic pLClllUieta Letos niso bile snežne razmere niti enega takega, ki bi znal stati na aiii rfn rlnm r. »n < . , J : . _ __ „ . x. . __ pi„---- ““““‘“"‘J" “»‘n najugodnejše, pa tudi vreme nam eianov kolektiva — smučarjev. Po- ni bilo najbolj naklonjeno. Zato ne k? lani ni bll° našlh Zimsko- smemo dolžiti njih. Potrudili so se, Celja Ti so sicer nmavili dva čla smučeh. Če bi Koper še nekako opravičili, pa nikakor ne moremo Celja. Ti so sicer prijavili dva čla- k: ... ’ -- ---- j — ~1 * unjv. xii v ovr vxi U51/, 13. d L Ul na zimske igre pozabili, letos so nam lahko oni nudili, prijetno in 1 levzeli organizacijo^ v svoje roke ljubeznivo, kakor vedno tudi prej. (X.n S P0™0ci° smučarskega kluba Čeprav so bile tekme šele v petek, udeležba rekordna sai ie slmnnn na Koroškem zopet oživeli to so nekateri tekmovalci prispeli že v nastopilo 37 tekmovalcev več h n sneguP° lladlCI]° Zlmsklh tekem na ai?do dopoldne, da opravijo pred bilo na naših -domačih« tekmah p® ' , , tekmo mali ogled terenov, da malo verjetno še nikoli P av je zato da ze v uvodu po- trenirajo, da se »aklimatizirajo«. T0 valimo oba glavna iniciatorja te- vse je pred tekmovanjem potrebno v četrtek, dan pred tekmovanjem, em: sefa gradbenega vodstva Rav- ker vsaka malenkost lahko vpliva na 50 eni že trenirali, pa tudi vsi dru-;_e na Koroškem ing. Lojzeta Štoka rezultate in končni uspeh (Ali res Si so prispeli toliko prej, da so si sindikata tudi to?). Enim enotam ni bilo žal dodobra ogledali terene. Na večer so za nekaj dinarjev večjih stroškov, imeli organizatorji še zadnji sesta-dnevnice več, saj jim je bila več nek, da bi ne bilo na tekmi sami vredna dobra, čim boljša uvrstitev in kasneje kakšnih nepredvidenih njihove ekipe. 1---- —»—i— Ravenčani in Mariborčani so pri ln novega predsednika ___________„ Podjetja Toneta Zaletela. Čeprav lansko leto teh tekem ni bilo, sta uspela letos pri merodajnih forumih ^■zvrtati« vse, da ne bi bili zimski športni dnevi za vedno pozabljeni prijavi, saj se na startu še ta nista pojavila. Kljub vsemu pa je letošnja udeležba rekordna, saj je skupno zapletljajev. Na koncu sestanka pa so povabili še vodje ekip, da so /.a vcuuu puzduijein. navencam in Mariborčani so pri- so povabili se vodje ekip, da so svojem in v imenu vseh nastopa- speli že v sredo dopoldne, vsi dru- prijavili svoje tekmovalce za posa-jocih hvala vama! »c ,, ____1 *_i___ ——..n.- *—w— „ ------ S' pa v četrtek, dan pred tekmo. Kakor vedno (v Črni smo tekmo- Kakor je že običajno, sta bili tudi lil V A Z-J 11 O I' 1' d J r. n . - .. - ^ .* 1 _ 1 . « , . . . „ . . _ 'ali že dvakrat prej) so nas prebi- icuuo najaicvuncjsi etupi rtaven 11 valci tega prelepega koščka naše Maribora. Škofjeločani in Jeseniča Koroške tudi letos sprejeli z njim ni bi verjetno lahko postavili na značilno prijaznostjo. Cim več člo- start številnejšo ekipo, pa tudi vek potuje, tem več ljudi spozna, pa »centrala« ima gotovo več smučar-Prav zato vedno in spet prihaja do jev. ne pa, da njihovo čast rešujeta spoznanja, da v gostoljubnosti Ko- vedno le veteran Osvin in Neic To mezne panoge in opravili žrebanje. Ko so nato posamezniki zvedeli za 'JuiLcijnu, aid ulil uuui rs.u so naiu posameznim zveueii z< letos najštevilnejši ekipi Raven in svoje startne številke, so se na ža M n vi hn va Cib-nf iolnorm; 1 ^ ~ i-____ • 1___i.. __i i: lost gostincev kaj kmalu »pobrali« spat. Ostala je le manjša tarok ekipa in ekipa remija iz Maribora, toda tudi ti niso ostali dolgo. ---—*--— »““u .c vcraaii osvin in i\ejc. 10 . ^ petek, na sarn dan tekem, nas roscem m jnakih. Kdor se sem ma- njima štejemo v dobro grajamo pa 36 Presenetilo izredno slabo vreme, iokrat vracaTTo še bolj čuti in mu vse tiste, ki tudi znajo smučati pa MeSlen dan z dežjem pa ni mogel se bolj ostanejo v spominu. Sram so ostali doma. ’ Nadaljevanje na 2. str. BREZ KONTROLE NI KVALITETE Na vprašanja uredništva odgovarja tokrat šef gradbenega vodstva Ravne Ha Koroškem ing. Lojze Štok šole, ceste in mnogo drugega so bila dela naše enote. Vprašanje: Kakšne so perspektive glede nadaljnjih del in sploh kakšna gradbena dela so predvidena letos v Mežiški dolini? Odgovor: Dela v Železarni Ravne, tako imenovana druga etapa je napredovala. saj bo v glavnem letos končana in si ni mogoče zamisliti, da bi deio na tem delovišču zmanjšali ali ustavili, ker je vsa oprema Odgovor: Popolne uskladenosti ni mogoče nikoli doseči, pri Gradisu pa smo še daleč od tega. Kamen spotike med enotami so predvsem osebni dohodki, ki so po ustvarjenem delu enot različni, saj so odvisni od^ strukture del in od večje ali manjše konkurence v posameznih bazenih. Rešitev bi morda bila v nagrajevanju po delu s pravilnikom, ki bi upošteval lastno ceno, vendar pripominjam, da je to v gradbe- O perspektivah pa kdaj drugič. Vprašanje: Splošno zmanjšanje investicijske dejavnosti in huda konkurenca gradbenih podjetij na domačem kot tujem tržišču vpliva na organizacijo, dohodek in uspeh podjetja. Ali mislite, da se bo v letu 1968 stanje izboljšalo ali poslabšalo? ,, T , . In kaj predlagate za izboljšanje raz- vit rasanje: Letos je poteklo 20 let, nier na tržišču? odkar so naši delavci na področju ... ,, Raven na Koroškem zasadili prve ®.Zmanjšuje. &^bemh lopate. Ali nam lahko v kratkih be- '^eje resnega gospodarienia6 zgradil TTeh^O *ietih’Se ^ Giad‘S Vzrok je treba iskati v prevelikih d ' eh " et 1 ‘ gradbenih kapacitetah, ki so bile Odgovor: Kakor vsa naša domo- formirane že v prvi petletki. Zna-vina, tako kažejo tudi Ravne danes čilno za naš družbeni sistem je, da Povsem drug videz Življenje se da- smo mojstri v formiranju, da pa še nes ne odvija več v bivšem trgu nimamo posluha za zmanjšanje ka-srnpak v novem zgrajenem naselju pacitet oz. za prekvalifikacijo grad-»Cečevje«. Več kot 800 novih stano- benih delavcev. Danes pa za prekva-vanj z' vsemi dodatnimi objekti, ki Hfikacijo tudi nimamo več denarja, so potrebni za tako naselje, je zrca- Kai storiti za izboljšanje razmer? san aii ustavni, Ker je vsa oprema l .;;-----w v siauuc- že dobavljena. Najzahtevnejša teh- nistvu zelo težko uresničiti, saj se nična dela so bila v železarni, saj je P°Javljajo isti disproporci celo v to-že dva metra globoko talna voda. varnah. ki izdelujejo en proizvod. Nadaljevanje na 3. str. 1q tega časa. Sedež občinskega ljud- Spomnim se stavka nekega minskega odbora, gimnazija, restavra- d*nca> ki je dejal: »Imam vtis, restavra- - - - - ------ -----------—- in sami ne znamo oceniti vrednosti na-šega dela. Treba bo poiskati dela v 8. MAREC praznik delovne žene Posebej izbran dan, v katerem se spominjamo naših žena in mamic, je 8. marec, »ki naj bi bil« po vsem svetu praznik in pl-citek vseh delovnih žena. Na žalost pa je ta praznik samo za tista žene, ki so si znale priboriti ta dan za sebe. Koliko žena za ta dan sploh ne ve, ker si še niso izvojevale svobode in enakopravnosti, ali pa si ga ne upajo in ne morejo praznovati, ker mislijo da Jim ta dan ne pripada, ali pa so ostale pozabljene, morda celo od svojih najbližjih. Žena, posebno pa še mati, ki po starem izreku »tri vogale podpira«, je danes preobremenjena. Ce je zaposlena ce se udejstvuje v raznih organizacijah, če vzgaja otroke, gospodinji^ ter prelaga breme življenja z ene rame na drugo, potem je naša dolžnost, da ji pomagamo. Pravice žena ne smejo zamreti, ali pa ostati samo na papirju, pač pa se morajo v vsakodnevnem življenju uresničevo.ti. Pri našem podjetju smo žene v manjšini. Res je, da v naši osnovni dejavnosti prednjačijo moški poklici, Ni pa s tem rečeno, da žena v^ nekem gradbenem podjetju sploh ne potrebujejo. Poglejmo naše žene — tehnike, risarke, ki delajo naporno službo v operativi in projektivi, nadalje žene v knjigovodstvu, katerim številke »plešejo« ves dan pred očmi, strojepiske in administratorke, ki sključene sede pri pisalnih strojih — vse te žene, ki se zvečer utrujene od celodnevnega dela prekvalificirajo v kuharice, gospodinje, učiteljice in vzgojiteljice. Ali ne zaslužijo toplih besed m zahval? Ali ne zaslužijo, da se nekdo pobriga za njihove težave m probleme? V našem podjetju smo preili na deljen delovni čas. Delovni cas za našo ženo je razbit in težko bo našla urico časa za sebe kljub temu, da bo imela vse sobote proste. Ali je kdo vprašal ženo-samoupravljavko, kakšne posledice prinaša zanjo deljeni delovni cas? Je imela kot član delovne skupnosti pravico soodločanja pri tem vprašanju? Ob tem prazniku se zamislimo, kako bi se dalo olajšati delo in zlomiti probleme vsaj za večino naših žena. Ce bodo žene čutile, ®a„ jim nekdo stoji ob strani ter jim pomaga prebroditi trenutne težave, bodo prav te žene z dobro voljo in s prijetnim občutkom storile vse, kar jim nalaga delo v službi in doma. Nuša Piškur skega odbora, gimnazija, _______ cija — kavarna, trgovski lokali mnogo drugega je plod našega več- “"»■ uu ijuianau ucw v letnega dela. Potrebo po teh stano- drugih republikah, morda povečati vanjskih prostorih je bila diktirala dela v_ inozemstvu, za vse (o pa mo-razširitev železarne. Na tem delovi- ra biti naše podjetje monolitno in šču smo imeli koncentrirano večino razpolagati z večjimi centralnimi naše delovne sile. Od stare železarne finančnimi sredstvi, grofa Thurna ni ostalo nič več. Že- Vprašanje: Za krepitev podjetja lezarna je danes popolnoma nova je bistvenega pomena uskladitev tovarna, katere zadnjo fazo zaklju- dela in kapacitet podjetja. Ali smo čujemo letos. Naše udejstvovanje pa po vašem mnenju to že dosegli in hi bilo omejeno samo na Ravne, kaj predlagate za izboljšanje našega Rudnik svinca in topilnica Mežica, poslovanja? Z zadnje seje sindikalnega odbora podjetja ssaMmmmmaauBBm DELAVSKI SVET je razpravljal Dne 16. februarja 1968 je delavski svet na svoji redni seji obravnaval in odobril poročilo o opravljeni inventuri zalog materiala, osnovnih sredstev, gotovih izdelkov in nedokončane proizvodnje ter o popisu terjatev in obveznosti, vse po stanju na zadnji dan lanskega leta. Člani delavskega sveta so priporočili, naj se izpopolni strokovnost skladiščnikov, ki vodijo skladišča, dalje pa so opozorili na večjo kontrolo pri rokovanju z materialom in osnovnimi sredstvi, da bi preprečili krajo. Še vedno se ugotavljajo previsoke zaloge. Vzrok temu je v številnih skladiščih, kjer se včasih tudi brez potrebe kopičijo zaloge in preveč obremenjuje finančna sredstva podjetja. Vsi bi se morali zavedati, da se zaradi tega povišujejo režijski stroški in da to vpliva na dohodek, kar se neposredno odraža v višini sredstev za osebne dohodke. Poleg tega pa so v zalogah »zamrznjena« znatna denarna sredstva, ki bi jih lahko s pridom uporabili za povečanje proizvodnje, kadar gre za gradnjo »za trg«. V nadaljevanju dnevnega reda je delavski svet sprejel poslovnik komisije za investicije, ki je spremenjen sedanji poslovnik. Spremembe so v preciznejših določilih za poslovanje te komisije in načinu, kako se sprejemajo programi o investicijskih nabavah. Po običajnem postopku je delavski svet odobril investicijske nabave opreme za obrate in nekatere dopolnitve druge opreme. V daljši razpravi so člani delavskega sveta sprejeli načela, kako bo v letošnjem letu s kreditiranjem opravljene proizvodnje. V teh načelih se odraža smotrnost angažiranja lastnih obratnih sredstev, usklajeno s proizvodnimi cilji in opremljenostjo podjetja. Pravilnik o stanovanjski gradnji za člane delovne skupnosti Gradisa, v katerem so določila o financiranju, dodeljevanju stanovanj in dajanju posojil za individualno gradnjo, je bil v obliki osnutka precej časa v obravnavi med člani kolektiva. Delavski svet je upošteval priporočila za dopolnitev oziroma spremembo posameznih določil, ki so jih dale posamezne enote, ni pa sprejel predloga, da bi se povečala gornja meja, do katere bi bilo mogoče odobravati posojila, prav tako pa tudi ne predloga, da bi se podaljšal rok odplačila danih posojil za individualno gradnjo od sedanjih 15 na 20 let. Zavzel se je dalje za osnovno načelo, da je pri vsaki dodelitvi novega stanovanja potrebno položiti 10 %> kot polog, ki se poračunava z najemnino ne glede na to ali je prejšnje stanovanje odstopljeno podjetju ali ni. V osnutku je bilo predvideno, da bi se polog plačal v višini 10 ”/o od razlike vrednosti med novim in prejšnjim stanovanjem. Plačila omenjenega pologa pa bo oproščen tisti, ki bo dobil novo stanovanje, stanuje pa v objektu, ki je last podjetja in ga je treba rušiti po odločitvi pristojnega upravnega organa. Plačila obveznega deleža bo oproščen tudi tisti, ki se seli iz kraja v kraj zaradi premestitve, čeprav dobi v drugem kraju novo stanovanje, in tudi tisti, ki na novo vstopa v podjetje, pa je bilo v razpisu ali razglasu prostega delovnega mesta zagotovljeno družinsko stanovanje. Tudi pri kriterijih za točkovanje posameznih prosilcev za stanovanje je delavski svet upošteval priporočila enot, ki so osnutek pravilnika obravnavale. Tako je črtan iz osnutka kriterij »prizadevanje pri delu« in popravljeno pri kriteriju »lastna udeležba«, da sc priznava več točk za večji lastni delež kot 10 9/o obveznega pri dodelitvi novega stanovanja. Sprejel je, da se lahko priznava za večji lastni delež samo 20 točk, S temi spremembami je delavski svet osnutek pravilnika sprejel. Na njegovi podlagi bo potrebno opraviti točkovanje prosilcev za dodelitev stanovanja in odobritev posojila v času od 1. do 30. aprila. Na podlagi točkovanja bo izdelala vsaka enota prioritetno listo, po kateri se bo po vrstnem redu reševalo stanovanjsko vprašanje in sestavil dolgoročni program stanovanjske graditve v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Ta so prvenstveno sredstva stanovanjskega prispevka in del najemnine obstoječih stanovanj. Skupni program in finančni načrt sta-novajslte gradnje bo obravnaval delavski svet podjetja. Po določilih novega pravilnika je dodeljevanje stanovanj in odobravanje posojil za individualno stanovanjsko gradnjo v samostojni pristojnosti organov upravljanja enot in ni več predvidene nobene centralne komisije, ki bi reševala prošnje. Vsi sklepi organov upravljanja v enotah v tej zvezi pa morajo biti skladni z določili pravilnika. Delavski svet podjetja bo imel še eno sejo 29. februarja. Na tej seji bo predložen v obravnavo in potrditev zaključni račun za leto 1967. To bo eden najvažnejših samoupravnih aktov, ki jih sprejema najvišji organ upravljanja v podjetju. Na načelih in merilih delitve dohodka, ki jih je sprejel delavski svet pri gospodarskem načrtu za 1967. leto. je bila že med letom usklajevana delitev dohodka v določenih proporcih na osebne dohodke in sklade in bo tudi končna delitev upoštevala ta v naprej določena razmerja. Odločitev, kam se bodo usmerila sredstva skladov, doseženih iz delitve, bo treba dobro pretehtati. Zato bo verjetno delavski svet to vprašanje še kasneje bolj podrobno obravnaval in uskladil svojo odločitev tudi s postavkami gospodarskega načrta za letošnje leto. R. Z. NADALJEVANJE S PRVE STRANI Brez kontrole lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll ni kvalitete Vprašanje: Znano je, da so v naših političnih kot tudi gospodarskih akcijah v podjetju mnenja posameznikov dostikrat zelo različna in da prihaja včasih celo do razhajanja pri reševanju posameznih problemov, ki bi bili v korist celotnega podjetja. Politične kot tudi gospodarske posledice takega procesa so lahko škodljive. Kako uskladiti mnenja v širokem procesu naše demokracije in kako spremeniti osebne interese in ambicije v korist vseh članov kolektiva? Odgovor: V političnih akcijah v našem podjetju ni bilo nikoli nesporazumov, tu smo si vedno enotni. Obseg del, za katera mora več ali manj skrbeti vsaka enota zase, in osebni dohodki so kamen spotike. Tu pa je treba nekaj ukreniti, saj bi bilo treba uskladiti vse slovensko gradbeništvo, če ne celo medrepubliško. Vprašanje: In še običajno vprašanje, ki ga postavljamo vodilnim kadrom: Kaj menite o centralnih službah v podjetju, kakšne naj bi bile? Kakšno pomoč ima vaša enota od centralnih služb? Odgovor: Centralne službe ne pridejo do polne veljave kljub temu, da so zasedene z zelo dobrimi kadri, ker je decentralizacija zavzela preširoko mero. Vprašanje: Navadno smo po daljši prekinitvi ponovno organizirali kontrolno službo kvalitete dela. Ali je po vašem mnenju taka služba v podjetju potrebna? In sploh ali je v podjetju potrebna kontrola poslovanja in delovnega procesa in zakaj? Odgovor: Ni kvalitetnega dela brez kontrole. Mnenja sem, da bi morala biti po zakonu zasedena kontrola tudi s strani republiških organov. Vprašanje: S 1. 1. 1968 smo v podjetju uvedli nov deljen delovni čas. Ali mislite, da se bo s tem produktivnost dela v podjetju dvignila in kako gledate na deljen delovni čas? Odgovor: Uvedba novega deljenega delovnega časa ni stvar kampanje ampak precizno pripravljenega načrta, in to ne samo v okviru podjetja ampak širše skupnosti. Refleksi take akcije se pojavljajo In začno pri otroškem varstvu ter segajo do ustanov. Vprašanje: V novoletni kroniki je glavni direktor napisal, da so se Ravenčani vedno znali boriti za delo in za uspeh enote. Ali je imel prav? Ali lahko to pričakujemo od kolektiva tudi v bodoče? Odgovor: Res je, kar se da narediti, bo ravenska enota storila. Ce pa bo morda narobe, vzroka ne bo treba iskati v kolektivu ampak zunaj njega. Povečana aktivnost sindikalnega odbora Disciplina pri izvajanju sprejetih nalog — Predsedniki komisij so predložili programe svojega dela — Enotnost akcije pri uresničevanju skupnih interesov in zahtev članov kolektiva — Sindikalni odbor o stanovanjih in prehrani delavcev — Razprava o delitvi osebnih dohodkov — Nov predlog sindikata o delovnem času Prva točka dnevnega reda nedavne seje sindikalnega odbora podjetja je vsebovala poročila predsednikov treh komisij: Boža Lukača, Antona Grudna in Albina Breznika. Iz obširnih poročil in razprav navajamo le nekaj konkretnih primerov: Vprašanja pre-hrane ne smemo prepustiti naključku ali celo stihiji. Zato enote, katere so ukinile menze zaradi ekonomskih zakonitosti, niso ravnale prav. Namesto, da bi se borile za boljšo in cenejšo prehrano, so ukinile še to, kar so že imeli. Danes so si delavci primorani kuhati sami (seveda ne povsod), oziroma se hranijo po svoji ekonomski računici. To pa je seveda zelo različno in tako so že bili primeri, da je delavec šel za večerjo spat. • Uslužnostne dejavnosti podjetja naj hi poslovale brez dobička Mnogo so govorili tudi o stanovanjski problematiki, počitniških domovih in naseljih podjetja. Sindikalni odbor predlaga, da domovi in naselja ne bi smela poslovati ž dobičkom, prav tako bi morale imeti sindikalne podružnice več pravice pri dodeljevanju stanovanj v izredno kritičnih primerih. Razpravljali so tudi o kršenju predpisov glede osebnih varnostnih sredstev ter o neenotnem razdeljevanju delovnih oblek v podjetju. • Na vsakem objektu v gradnji mora biti usposobljen človek za nudenje prve pomoči Sindikalni odbor meni, da v borbi za večjo proizvodnjo, kaj radi pozabljamo na človeka, na moralno priznanje za delo, na njegovo zdravje in preventivne ukrepe. Za nas je nespremenljiva nadaljnja restrikcija pravic o zdravstvu, ki seveda zelo prizadene gradbene delavce. Odprtih je seveda še veliko vprašanj s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pri uvajanju preventivnih ukrepov na področju zdravstva pa so menili, da bi moralo biti cepljenje proti gripi za vse delavce obvezno. Prav tako mora biti čim-več članov usposobljenih za nudenje prve pomoči. • Delitev osebnih dohodkov je pomembna pravica samoupravljavcev Delitev dohodka v podjetju spremlja še mnogo nedoslednosti tako glede delitve celotnega dohodka kot na splošno delitve osebnega dohodka. Delitev dohodka na sklade in osebne dohodke ne more biti rezultat samo trenutnih interesov te ali one enote, temveč mora biti rezultat proizvodnih uspehov in realizacije. Pri tem pa moramo izgrajevati tudi zavest delavcev, da so sredstva kolektiva in da jih je treba združevati. Zelo pogrešamo dolgoročni program razširjene reprodukcije, ki bi moral biti sestavljen vsaj za 5 let naprej. Pri delitvi osebnih dohodkov pa je potrebno vedno upoštevati pravilno vrednotenje strokovnega in kvalificiranega dela, kar bo zopet omogočalo hitrejšo rast osebnih dohodkov nižjim kategorijam. Sindikalni odbor je mnenja, da je vse to potrebno upoštevati pri popravljanju pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. V vsakem primeru pa naj bo popravljen ali novo sestavljen pravilnik enostaven in razumljiv vsakemu delavcu. • Za deljen delovni čas ali proti njemu? Največ razprave je povzročil predlog o spremembi statuta glede delovnega časa. Že samo dejstvo, da so v razpravi sodelovali vsi navzoči, nam potrjuje pomembnost tega vprašanja. V uvodu so bila postavljena vprašanja, čemu prehod na deljen delovni čas. če nas nihče v to ne sili. Kaj hočemo s tem doseči? Kdo je izračunal, da bodo rezultati dela boljši? Ali se bo pri tem dvignila produktivnost dela? Večina pa jih meni. da je bil sklep DS podjetja preuranjen. kajti najprej je treba urediti prehrano, prevoze in varstvo. Pa tudi pripombe delovnih enot so bile zelo različne. Večina zagovarja združen delovni čas, pri čemer se naj 30-minutni odmor šteje v delovni čas, vtem ko se to pri deljenem delovnem času ne upošteva. Po skoraj dveurni razpravi so sindikalni funkcionarji glasovali za združen delovni čas, in sicer 10 članov za, dva člana proti (Jesenice, Zalog), eden pa se je glasovanja vzdržal (Koper). Ob zaključku so obravnavali še predlog osnutka pravilnika o stanovanjski gradnji za člane delovne skupnosti »Gradisa«, o financiranju, dodeljevanju stanovanj in dajanju posojil za individualno stanovanjsko gradnjo ter predlagali delavskemu svetu vrsto konkretnih pripomb. Ves čas seje so bili v ospredju interesi človeka-delavca. Tako si bo sindikalni odbor utrdil svojo vlogo pri odločanju o vseh vprašanjih iz svojega dela in življenja. Tej poti pa bodo morale slediti tudi sindikalne podružnice. L. C. Hlebec je res velik, samo treba 'ga je prej speči, preden ga pojemo SOBOTA, ČEPRAV JE PROSTA ZARADI RAZPOREDITVE TEDENSKE DELOVNE OBVEZNOSTI NA PET DNI V TEDNU. SE UPOŠTEVA PRI KORIŠČENJU REDNEGA DOPUSTA KOT DELOVNI DAN. Delovne organizacije smejo po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih tedenski polni delovni čas razporediti na pet dni v tednu. Če je delovni čas tako razporejen, se šesti dan v tednu šteje za delovni dan glede uveljavljanja pravic iz dela v delovni organizaciji (letni dopust, otroški dodatek in drugo). Redni dopust, do katerega ima vsak pravico v vsakem koledarskem letu pri isti delovni organizaciji, ko je imel že 11 mesecev nepretrgane zaposlitve, je določen v številu delovnih dni. Ker se šteje sobota za delovni dan, čeprav je prosta zaradi prej omenjene razporeditve tedenske delovne obveznosti na pet dni v tednu, se pri koriščenju dopusta upošteva v skupne dni odobrenega dopusta. V zvezi s tem je predlagal sindikalni odbor podjetja na svoji se]i dne 13. 2. 1968, da bi se pri obvestilu o koriščenju dopusta vsakega posebej opozorilo, da se na vsakih 6 dni dopusta upošteva en dan, tj., da se skupno število dni dopusta, kolikor jih ima posameznik, skrajša za en dan na vsakih 6 dni. To bo vsekakor potrebno urediti s splošnim aktom-sicer se pa prosta sobota računa glede koriščenja dopusta, kot je že prej omenjeno. r, z. zimska olimpiala skaliti dobre volje tekmovalcev in bila najlažja. Imela je 15 vratič, kmalu po pol deveti zjutraj so se dolga je bila ca. 900 m in 150 m vi-začeli vzpenjali na start veleslalo- šinske razlike. Vozili smo dva teka ma prvi tekmovalci. Sproti pa so si s tem, da so tekmovalci v drugem še dobro ogledali že postavljeno teku vozili v obratnem vrstnem redu. progo, ki mimogrede povedano, ni Rezultati pa so naslednji: 1. Hercog ing. .Janez.......... 2. Zupan Jože.................. 3. Gekon Maks 4. Cizej Marjan................ 5. Starovasnik Marjan . . . . 6. Debenc Jože................. 7. Pajk ing. Milan............. 8. Koprivnjak.................. 9. Pukl Jože . . ;............. 10. Postružnik Drago . „ . . . Kakor vidite ing. Hercogu na domačem terenu ni bil nihče kos, sicer pa mimogrede povedano zna res tudi smučati. Takoj po opravljeni vožnji vele- 1. Zupan Jože.................. 2. Hercog ing. Janez........... 3. Cizej Marjan................ 4. Pukl Jože................... 5 Petrič Jože.................. G. Pirc Janez.................. 7. Stropnik Valter............. 8. Bernard Albin .............. 9. Bernik Gašper............... 10. Klink Franc ................ Ravne 0.40,2 0.43,8 1.24,0 Jesenice 0.42,2 0.44,4 1.26,6 Ljubljana 0.44,0 0.42,8 1.26.3 Maribor 0.44,4 0.45,2 1.29,6 Maribor 0.50,3 0,43,0 1.33,3 Šk. Loka 0.48,4 0.49,6 1.38,0 Jesenice 0.49.5 0.50,2 1.39.7 OGP 0.48,4 0.52,1 1.40,5 Maribor 0.48,2 0.53,6 1.41,8 KO Maribor 0.52,9 0.52,0 1.44,9 slaloma smo vozili slalom. Proga je bila dolga ca. 400 m z veliko (točno ne vem koliko) — preveliko vratci, rezultati pa so bili naslednji: Jesenice 0.38,2 0.41,1 1.19,3 Ravne 0.45,0 0.41,3 1.21,3 Maribor 0.41.2 0.4",2 1.23,4 Maribor G.42,1 0.56,1 1.38,5 Ravne 0.58,4 0.52,7 1.51,1 Šk. Loka 0.56,8 1.03,8 2.00,6 Maribor 1.01,1 1.05,0 2X3,1 Šk. Loka 1.00,6 1.06,9 2.07,5 Šk. Loka 1X0,6 1.08,2 2.08,8 Maribor 1.02,8 1.09,2 2.12,1 Proga je bila za večino tekmovalcev pretežka, kar je videti tudi po rezultatih, številnih diskvalifikacijah in odstopih. Po končanem slalomu smo šli na kosilo, takoj potem pa so bili še teki in sankanje. Proga za tek je bila dolga 2,5 km, katero naj bi tekmovalci pretekli dvakrat. Sneg je bil moker, deževalo 1. Vodnik A. 2. Turk Franc . . i , i J . . 3. Gorjanc Peter . . 1 J : . . 4. Jank Avgust ..lilij 5. Petrič Jože ............... 6. Bernik Gašper 7. Debenc Jože...........i . 8. Stranovnik Slave . . . i i 9. Cizej Marjan ..... 1 . 10. Pirc Janez................ je, zato so bili tekmovalni pogoji res težki, sporazumno je bilo zato sklenjeno, da se teče le enkrat. Šele kasneje se je videlo, kako pravilna je bila ta odločitev, saj so tekmovalci ob prihodu na cilj bili zelo izčrpani, iz sebe so iztisnili zadnje atome svojih moči. Velik aplavz vsakemu posebej ob prihodu na cilj pa je le delno ublažil njihovo izčrpanost — rezultati: OGP »Gradis« 11' 24" Ravne 11' 56" Ravne 12' 30" Ravne 13' 24" Ravne 14' 17" Škofja Loka 14' 00" Škofja Loka 14' 38' Škofja Loka 17' 32" Maribor 20' 14" Škofja Loka 21'24" Ne moremo mimo dejstva, da so poleg vseh ostalih udeležencev teka vredni posebne pohvale še vsi trije mariborski tekmovalci, saj so tekli z navadnimi smučmi in v alpskih čevljih (pancerjih). Kakšen napor je potreben, da tako opremljen pretečeš 2,5 km dolgo progo, poleg tega pa še v' takem snegu in dežju, bi verjetno znali povedati le oni sami: Jože Grebenc. Marjan Cizej, posebno pa še Jože Pukl, ki, kakor vsi vemo, je celo invalid brez roke. Hvala vam, še tu na tem mestu, saj ste prav vi priborili v neenaki borbi gradbenemu vodstvu Maribor tako prepotrebne točke, pomagali k njegovemu končnemu uspehu in pokazali, kaj je pravi športnik. Po končanem teku pa je bilo še tekmovanje v sankanju. Proga je bila dolga ca. 500 m, dež je sneg na progi skoraj popolnoma zmehčal, zato jo je bil prireditelj primoran skrajšati. Škoda, da je zaradi pomanjkanja sank in slabega snega precej prijavljenih tekmovalcev odstopilo, rezultati pa so bili naslednji: točk 1. Maribor Starovasnik Marjan 20 Babič Rupert 19 Cizej Marjan 14 53 2. Ravne Turk Franc 18 Grabner Ivan 16 Zaletel Tone 15 49 3. Škofja Loka Pirc Janez 17 Debenc Jože 13 Bernard Albin 12 42 4. KO Maribor Pustružnik Drago H Stropnik Rajko 10 21 5. Centrala Ljubljana Jeršan Jernej 9 5. Centrala Ljubljana Jeršan Jernej 9 Tekmovalna proga v Črni Zvečer ob sedmih je bila svečana razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad. Vso svečanost so napravili še bolj slovesno gostje iz Ljubljane na čelu z glavnim direktorjem ing. Hugom Keržanom. Večerji sta sledili zabava in ples z raznimi vložki posameznih skupin in skupinic, ki so še poživile prijetno vzdušje in razpoloženje vseh prisotnih. Tekme so končane ih naš selektor Nejc ne bo imel težkega dela pri izbiri ekipe, ki nas bo zastopala na VI. republiških zimskih igrah gradbincev Slovenije 24. in 25. 2. 1968 v Ribnici na Pohorju. Na koncu se zahvaljujemo vsem, ki so količkaj prispevali, da so tekme potekale hitro in brez spodrsljajev v zadovoljstvo vseh udeležencev. Tu ne smemo pozabiti v že začetku članka omenjenega šefa gradbenega vodstva Raven in Toneta Zaletela, skupno s smučarskim klubom Črna na Koroškem, posebno pa še neumornih šefov prog Miklavca in Zraa-geja, pa starterja Gašparja in Šušlja ter sploh vseh, ki so se potrudili, da je prireditev uspela. Skoraj bi pozabil na obe predstavnici nežnega spola Jožico iz Centrale in Tatjano iz Maribora. Nista se borili kakor levinji, ker sta bili sami. Škoda, saj bi večja udeležba poživila tekmovanje, da ne govorim o tem, Rako zelo potrebna bi bila na zaključni slovesnosti, saj bi bila »gužva« pri izbiri partnerke za ples manjša. Navijačev je bilo bolj malo. Na dopoldanskih tekmah pravzaprav le »Zeka«, pa še ta ni navijal z vsemi registri (ker smučanje ni nogomet), popoldne pa se jih je zbralo nekaj več in je bilo kar prijetneje tekmovati. Drugo leto pa se zopet srečamo na belih pobočjih Pohorja, morda Celjske koče, ali Starega vrha nad Škofjo Loko. Vse je odvisno od prireditelja, za katerega ni potrebno, da bi bil vedno isti, to so Ravne, Maribor ali Jesenice. Pobrali smo kovčke, torbice, potovalke, smuči in vso ostalo kramo, ki spada zraven, se poslovili od znancev in znank ter odšli spet vsak na svoje delovno mesto, da se tudi tu potrudimo za čim boljše rezultate, kateri se ne merijo s časom, ampak v novih dinarjih pri nas in z zadovoljstvom pri tistih, ki nam delo zaupajo. Gradisov vestnik »Gradisov vestnik« Izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno Oče s sinom, ki je bil obenem najmlajši tekmovalec Slavnostni zaključek tekmovanja v hotelu »Planinka« V Črni Levo: Nagrada najstarešemu tekmovalcu — Desno: Ing, Lojze Štok predaja prehodni pokal najuspešnejši ekipi. To so Ravne in je v imenu ekipe te enote sprejel pokal zmagovalec v veleslalomu ing. Janez Hercog. Tokrat navajamo problematiko, ki se tiče vsebine, izhajanja in sodelovanja pri našem časopisu. Te podatke smo dobili na podlagi ankete, ki smo jo objavili v Gradisovem vestniku in katere splošne rezultate smo objavili v zadnji številki. Danes objavljamo iste odgovore toda z vidika izobrazbe oz. kvalifikacije. Zanima nas. kaj mislijo o posameznih vprašanjih tisti, ki imajo višjo, srednjo ali nižjo izobrazbo, oz. so različnih kvalifikacij, in kaj menijo tisti, ki so člani posameznih organov samoupravljanja oziroma so funkcionarji družbeno-političnih organizacij v primerjavi s tistimi, ki niso člani teh organov. Kar se tiče vira informacij, ni bistvenih razlik med člani in nečlani. Eni kot drugi dobivajo največ obvestil iz Gradisovega vestnika. Kolikor so razlike, nastajajo pri članih samoupravnih organov, ki dobivajo nekoliko več obvestil tudi na raznjh sestankih, kjer so soudeleženi, medtem ko nečlani dobe dodatna obvestila v pogovoru s soto-variši. Tudi na vprašanje, kaj vas najbolj zanima v Gradisovem vestniku, ni bistvenih razlik med člani in nečlani. Vendar pa lahko rečemo, da člane le nekoliko bolj zanimajo članki in razprave o poslovanju v podjetju, medtem ko nečlane le nekoliko bolj zanimivosti iz življenja kolektiva. Na vprašanje: Kako ste na splošno zadovoljni z Gradisovim vestnikom? — je zanimivo, da so tu bolj zadovoljni z Gradisovim vestnikom nečlani in kot člani. Razlika ni velika, vendar je opazna. Vzrok za to je največ v tem, da so člani in funkcionarji bolj kritični in da imajo precej pripomb na vsebino Gradisovega vestnika. V nadaljnjem smo anketirane razdelili po izobrazbi, in sicer: v prvi koloni navajamo odgovore tistih, ki imajo visoko, srednjo ali nižjo strokovno izobrazbo, v drugi koloni navajamo odgovore visoko kvalificiranih in kvalificiranih delavcev, v tretji koloni pa odgovore nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev v našem podjetju. Odgovori, ki se tičejo posameznih razlik v izobrazbi oz. kvalifikacijski stopnji, niso dali pričakovanih rezultatov, to je, da bi bil Gradisov vestnik bolj primeren za kadre z nižjo izobrazbo kot za te z višjimi kvalifikacijami. Eni kot drugi oz. tretji skorajda v enakem sorazmerju navajajo iste vire, od koder dobijo največ informacij. Res pa je, da dobe strokovni delavci več informacij na delovnih sestankih in v pogovorih s predpostavljenimi kot pa ti z nižjo izobrazbo oz. kvalifikacijo. Vsi pa vseeno dobe največ obvestil, ki jih zanimajo, iz časopisa. Na vprašanje: Kako naj Gradisov vestnik izhaja? — strokovni delavci v precejšnjem odstotku izjavljajo, naj bi časopis izhajal enkrat mesečno, medtem ko si kvalificirani in nekvalificirani delavci žele, da bi morda vestnik izhajal tudi vsakih 14 dni. Torej le-ti si želijo bolj pogostne informacije. Takih, ki menijo, naj bi Gradisov vestnik ukinili, pa skoraj ni. Ob koncu objavljamo še nekaj bistvenih pripomb naših čitateljev. Skupno smo sprejeli 264 pripomb. Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo le nekatere: — Imejte pred seboj ves naš kolektiv in naj postane glasilo zrcalo naših ljudi, da bo v njem vsakdo našel kaj zase. Preprost delavec ne bo bral »učenih« po možnosti z vsemi tujkami posejanih razprav, njemu zadostuje stvar lepo po domače razložiti. Poskusite! — Uredništvo Gradisovega vestnika bi moralo imeti več pogovorov z delavci. — Lahko bi skozi Gradisov vestnik bolj kontrolirali delo mladih. — Oblika je v redu. le priloge o delu samoupravnih organov naj bodo na tanjšem — slabšem papirju v sredini — kot tudi osnutki pravilnikov. Sploh pa je nepotrebno objavljati zapiske o vseh poslovnih enotah, le UO in DS podjetja naj imata' kompleten zapisnik. Za ostale le komentar. Dobro je to, kar ste uvedli o novih strojih — lahko bi objavili (postopoma) kakšna delovna sredstva imamo itd. — Pišite več podrobnosti iz življenja kolektiva! — Predlagam, da ga redno dobivamo. ne pa večkrat s celomesečno zamudo ali pa včasih sploh ne! — Večkrat preberem v Gradisovem vestniku, kako ugoden poslovni uspeh imamo, toda naši osebni dohodki se kljub temu ne spremenijo. Kako to? — Naj se ne pišejo zakoni v vestniku. če se nam potem po deloviščih odbijajo. — V vsaki enoti zadolžiti enega (sposobnega) člana kolektiva, ki bi bil dolžan objavljati vse važne dogodke v enoti. — Bilo bi dobro, če bi od časa do časa natisnili kako stran v srbo-hrvatskem jeziku. — Večkrat pišite o pravicah delavcev. — Želim, da bi več pisali o posameznih gradbiščih, ki se s svojim delom zelo dobro izkažejo. — Več strokovnih nasvetov naj bi bilo. — Članke, ki jih pošiljamo posamezniki iz poslovnih enot, ne samo objaviti, temveč jih obravnavati kot navedene probleme. Kritične Iz Uradnih listov 1 V letošnjem letu bomo naše ♦ bralce sproti obveščali o vseh X važnejših zakonih, pravilnikih, X odločbah in raznih zakonskih X predpisih, ki bodo izšli v uradnih ♦ listih SFRJ in SRS. ♦ Naslovi zakonov in zakonskih t predpisov so namenjeni pred- ♦ vsem komercialnim in kadrov-t skim službam ter vsem ostalim, t kj se zanimajo za zakonodajo, ki ♦ se tiče področja gradbeništva in ♦ našega konkretnega dela. | Uradni list SFRJ št. 1/68 ♦ 1. Zakon o spremembi in do-X polnitvi zakona o knjigovodstvu t gospodarskih organizacij. 2 2. Temeljni zakon o stanovanj-X skih zadrugah. ♦ 11. Odločba o jugoslovanskih ♦ standardih s področja gradbe-j ništva. $ Uradni list SFRJ št. 2-68 $ 33. Popravek temeljnega zako- ? na o obveznem sprejemanju pri-2 pravnikov pri delovnih organiza-J cijah. ♦ | Uradni list SFRJ št. 3 68 ♦ 36. Navodilo o prijavljanju t ugotovljene pokojninske dobe in $ o ugotavljanju in registriranju * zavarovalne dobe in osebnega * dohodka v preteklem letu. ♦ Uradni list SFRJ št. 4/68 $ 46. Odločba o jugoslovanskih X standardih s področja gradbeni-e. štva. članke obravnavati kot dobronamerne. — Več humorja! — Naj čim več delavci pišejo in govorijo o predlogih in opisujejo svoje težave. — Zelo rad bi čital o uspehih in načinu dela naših v ZR Nemčiji in Avstriji. — Zmerom pišete o napredovanju podjetja, nikoli pa o finančnih uspehih in dobičku. — Premalo nas urednik obiskuje in se pogovarja z delavci na gradbiščih. — Želel bi več pisanja o enotah, o njihovem življenju in kaj se gradi, o delovnih uspehih in podobno. — Vestnik naj o vseh gradbiščih poroča. Vsako novo gradbišče se naj objavi v Gradisovem vestniku. — Članki naj bodo čimbolj poljudni, da jih vsi delavci razumejo — časopis ni samo za nekatere, ampak za vse! — Več člankov o delu in organizaciji dela naše stroke v tujini. — Več neposrednih intervjujev s člani kolektiva. — Predlagam, da dopisujejo v naš list vsi člani kolektiva. S tem bi vestnik postal resnično vzgojitelj članov kolektiva za vključevanje v samoupravljanje. Ljudje bi z zanimanjem sledili dogajanju v podjetju, česar sedaj ni mogoče trditi. To je resnična vloga »vestnika« v družbeni reformi. — Več člankov z naših gradbišč in vsako pismo, ki prispe, naj se objavi. Pa naj bo še iako kritično! — Rad bi. da bi čimveč pisali o delovnih ljudeh v proizvodnji. — Pišite še novice iz drugih gradbenih podjetij naše države in tujine; itd. c. Planski barometer Planski pokazovalci za leto 196? so ugodni za podjetje, saj so v večini primerov pozitivni. Skupna proizvodnja je v primerjavi s planom presežena za 26,2 V«, medtem ko je bila v letu 1966 presežena samo za 4.9 %. Čista (gradbena) proizvodnja je presežena še v večji meri (27 Vo — v letu 1966 5'V«), Obrtniška dela sicer malo zaostajajo, vendar so tudi tu presegli p!an za 21,6 °/o. A. USPEH GRADBENIH PE Gradbene PE so letni plan presegle za 28,8 Vo, kar je v primerjavi s prejšnjim letom za 21,7 % več. Čista proizvodnja je presežena pri gradbenih PE kot celota za 30,3 °/», medtem ko so presegli plan obrtniških del za 22,6 */o. Vse gradbene PE so presegle čisto proizvodnjo, medtem ko pri skupni proizvodnji niso dosegli predvidene realizacije samo v Ljubljani okolici (99,5 °/o), ker so z obrtniškimi deli za 21,5 "/o pod planom. Podobna situacija je bila tudi prejšnje leto. vendar so bile pri obrtniških delih 3 PE pod Pla- nom, medtem ko je letos samo ena. Razlika med najvišjim Presežkom in najnižjim nedoseganjem je velika, saj je npr. PE Koper presegla skupni letni plan z 51,1 V«, PE Ravne s 46,8 ®/e, Ljubljana z 39,3 Ve, Maribor s 34% itd, B, USPEH OBRATOV Vse PE obratov so presegle skupno planirano proizvodnjo. Obrali kot celota so dosegli manjši presežek plana kot gradbene PE <19,9 “/«) vendar je razmerje med najvišjim in najnižjim presežkom manjše (LIO Škofja Loka 132,9 °/B — biro za projektiranje 104,7°/»), Obrtniška dela (realizacija zunanjih sodelavcev v biroju za projektiranje) so močne pod planom. PRODUKTIVNOST IN EFEKTIVNE URE Produktivnost (razmerje med čisto proizvodnjo in efektivnimi urami) se je izboljšala še za nadaljnjih 1,2 ”/» v primerjavi z novembrom. Vse PE imajo pozitivno produktivnost. Razmerje med najvišjo (Ravne 142,5 °/o) in najnižjo (Celje 104,1 •/») je 33,4%. V celoti pa imajo gradbene PE boljše preseganje produktivnosti kakor obrati. Večje razlike med pozitivnimi in negativnimi poka-zovalci zabeležimo pri urah, vendar so upravičene, ker se je realizacija močno povečala v primerjavi s planirano. A. GRADBIŠČA Pokazatelji Realizacija plana jan.-dec. 1967 Letni plan a) 'kup. p-rizv. b) čista proizv c) cbrlniška dela Produktivnost jan.-dec. 1967 Efektivne ure jan.-dec. 1967 5 1 c ga P X 8 1 1 Koper ■5 !č Ljub 1.1 okolica Maribor E a skupna proizv. 125,2 138,8 107.2 119,1 151.1 136,3 99,5 134,0 146,8 cista proizv. 127.0 ■ 130.3 105.3 126,0' 148.5 KJ.l 107,4 130,8 149.2 oortniska dela 121.6 122,6 118,1 101,8 168,6 140.2 78,5 155,0 136,3 plan v % % 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100.0 realizacij? v 126,2 128,8 107.2 119.1 1.51,1 139,3 69,5 134.0 146,8 -F ali — 4- 26.2 + 28,8 4 7,2 4- 19,1 4- 51,1 + 39.3 — 0,5 4 34,0 1 46,8 plan v- °/0 100.0 100.0 100,0 100,0 100.0 100.0 100,0 100.0 100,0 149.2 realizacija v % 127.0 130.3 105.3 126.0 148,5 139.1 107.4 180,8 + ali - 4 27.0 + 30.3 4 5,3 4 26,0 4- 48,5 1 39,1 + 7,4 4 30,8 4 49,2 plan v % 100,0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100,0 1()0;0 realizacija v % iri.6 122,6 118,1 101.8 168.6 140.2 78,5 155.0 136,3 + ali — 4 21,6 + 22,6 4 18,1 4 1,8 4 68.6 + 40.2 • - 21.5 + 55.0 1 36,3 plan 20,99 18.83 17,38 15.66 26.24 18.68 18.00 20,72 16,20 realizacija 26.43 24,45 18.21 21.01 35.45 26.01 20.29 26,67 23^09 4 125,9 129.8 104,8 134,2 131,2 139,2 112,7 128,7 142,5 pian v % Ve 100.0 100,0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 realizacija v 100.9 100.4 100.5 93.9 109.9 99.9 95.3 101.6 104.7 + ali — + 0,9 + 0,4 + 0.5 - 6,1 + 9,9 - 0,1 - 4,7 4- 1,5 + 4,7 B OBRATI 1 -4 •J pristojnosti UO podjetja Uredi naj se tudi vprašanje interne cene gramoza iz gramoznice in cene za lokalni pre- 4 OOP vzame na znanje poročilo o kreditiranju del in sprejme načela po katerih se v bodoče kreditirajo gradbena dela po možnosti, ki jih ima podjetje glede na razpoložljiva sredstva, Podrobnosti o načelih kreditiranja bodo posebej sporočene vsaki enoti. 5. Odobri se potovanje v Munchen k firmi Wacker zaradi specializacije v zvezi s popravili aparatov omenjene firme, in sicer tov. Francu Plescu in Francu Šinkarju, oba iz KO Ljubljana. 6. Zavrne se prošnja za odškodninski zahtevek zaradi poškodbe na delu, ki jo je vložil Alija Mulalič, gradbeni delavec, zaposlen kot čuvaj pri GV Ravne, ker mu ne pripada odškodnina v smislu določil pravilnika podjeja. 7. Odloži se obravnava zahtevka za odškodnino zaradi poškodbe pri delu, ki jo je vložil tov. Jože Platiša, KV tesar iz LIO Škofja Loka. Služba varstva pri delu naj pripravi dokazno gradivo, na podlagi katerega bo mogoče presoditi upravičenost zahtevka 8. Tov. Janezu Kuštrinu, sektorskemu vodji pri G V Ljubljana, se odobri povečanje upravičenosti uporabe osebnega avtomobila v službene namene od 400 do največ 1200 km mesečno. Predsednik UOP. Borut Maister, dipl. gr ir.g. DS podjetja SKLEPI XVI. rednega zasedanja delavskega sveta podjetja, ki je bilo dne 29. 2. 1968 v Ljubljani 1, Sklepi prejšnjega zasedanja so bili izvršeni. 2. Poročilo overovatelja zapisnika se vzame na znanje 3, Poročilo predsednika upravnega odbora se vzame na znanje. 4. Po obravnavi poročila o zaključnem računu za leto 1967 sklene delavski svet naslednje; Dosežena sredstva za osebne dohodke naj se razdelijo v dveh tranšah tako. da bi bilo to opravljeno v prvi polovici letošnjega leta. Enote v podjetju, ki so v preteklih letih črpale sredstva rezerve za OD in so po zaključnem računu ustvarile sredstva za osebne dohodke v zadostni višini, morajo najprej vrniti v rezervo uporabljena sredstva Izplačila o: e tonih dohodkov gradbenih enot naj se gibljejo v mejah doseženih in ne preko poprečnih osebnih dohodkov, ki jih izkazuje na uro enota v Mariboru. Pri razporeditvi skladov, s katerimi enote samostojno razpolagajo, je treba upoštevati že angažirana sredstva skupnega poslovnega sklada za nabave, ki so bile izvršene v korist posamezne enote V najkrajšem času je treba pripraviti predlog poslovnika o uporabi rezerve za osebne dohodke. ki je formirana v podjetju Tehnična in komercialna služba na.i pripravi poročilo o poslovanju v Celju v preteklem letu. Odobri se zaključni račun za poslovno leto »GRAHKOV VIKINI K. * Stran 6 1967 z nas.eti,.jmi bilančnim strnjem na dan 31. 32. 1967: AKTIVA N din I. Osnovna sredstva 1 Sedanja vrednost osnovnih sredstev ........................... 44.863.122,09 2. Sedanja vrednost sredstev skupne porabe................... 447.693,31 3. Sedanja vrednost stanovanj . 12.505-007,57 II. Druge oblike sredstev 4. Denarna sredstva pri banki in blagajni ....................21.£39.678,43 5. Kupci in druge terjatve . . . 33.547.514.Ga 6. Zaloge materiala in drobnega inventarja ......................... 27.315.896,67 7. Zaloge trgovskega blaga . . 1.825,8i 8. Zaloge nedokončane proizvodnje ......................... 15.988.40,82 9. Zaloge gotovih proizvodov . 1.162.075,55 30. Druga aktiva ............ 44.370.287,88 Skupaj . . . 202.141.596.81 PASIVA I Viri stalnih sredstev 1. Poslovni sklad ............. 2 Sklad stanovanjskih hiš . . 3 Sklad skupne porabe . , . 4 Rezervni sklad . . . . . II. Druge oblike virov sredstev 5 Krediti pri banki . . . . 6. Dobavitelji in druge obveznosti .................. 7. Druga pasiva................. 75.052.053,09 9.748.403,46 6.215.947,35 4.134.297,00 21.155,316,65 25.221.648,94 60.613.930,32 Skupaj 202.141.596,81 5 Odobri se predlog upravnega odbora podjetja, dt se dohodek v višini 69.180.647,70 N din razdeli: N din 1 Za osebne dohodke........ 57.837.110,35 2 Za rezervni sklad podjetja — obvezni del .............................. 800.543,75 3 Za skupne rezerve gospodarskih organizacij ......... 542.963,6» 4 Za poslovni sklad podjetja . . . 9.800.000,00 5 Za prispevek Skopju......... 200.000,00 Skupaj . . . 69.180.647,70 6 Odobrijo se reprezentančni stroški za leto 1957 v višini 44.151,37 N din. 7 Odobrijo se stroški za reklamo in propagando podjetja za leto 1967 v višini 105.771,50 IN dinarjev. 8 Delavski svet podjetja sprejme spremembe statuta podjetja v 10 , 32 in 222 členu v bese-dilu kakor je bilo obravnavano. 9 V 31. členu satuta se besedilo v celoti spremeni tako. da se glasi »Redni delovni čas v celotnem podjetju je 42 efektivnih ur na teden. Tedenska delovna obveznost je skozi vse leto enakomerno porazdeljena na pet dni v tednu, vsaka sobota pa je prosta. Dnevna redna delovna obveznost je od ponedeljka do četrtka po 8 in pol ur, v petk pa po 8 ur efektivnega dela. Dnevni delovni čas se v okviru petdnevnega delovnega tedna začenja: cd 1. oktobra do 30. aprila ob 7. uri; od 1. maja do 30 septembra ob 6. uri. Redni delovni čas v teku enega dneva je ra. -deljen na dva dela. Organi upravljanja v enc-tah podjetja uredijo čas prekinitve delovne? : časa v teku delovnega dne tako, kakor to na -bolj ustreza procesu dela, urejenosti prehrai j in podobno.« 10. Vse enote v podjetju morajo uvesti prev pisani delovni čas najkasneje do 18. marca 19( 11. Iz osnovnih sredstev podjetja se prene; upravno poslopje, stoječe na zemljišču parce št. 399 2 parcela š. 389/3 vpisano pri vi. št. 4: -k o. Kranj na podjetje Industrija usnja, k« mičnih izdelkov in plastičnih mas »Standard Kranj, Savska cesta 20 proti plačilu 500.0009 9-N din. Prevzem objekta se izvrši 31. 12. 19' z obveznostjo izpraznitve. 12 Odobri se delavcem centrale izplačilo po urnega zaslužka na dan od 3. 1 1963 dalje < uvedbe razporeditve delovnega časa po sprijeti spremembi statuta. Overo vatel ja: Predsednik Ds podjetja: Smole Mitja ' Franc Vovk ing. Saša Škulj UO podjetja SKLEPI VII. redne seje upravnega odbora podjetja, ' je bila dne 28. 2. 1968 na centrali podjet. v Ljubljani 1. Sklepi prejšnje seje so bili izvršeni oz. ‘ v izvrševanju. 2. Po obravnavi poročila o zaključnem raci nu za leto 1G67 sklene upravni odbor, da ■ * zaključni račun predloži delavskemu svetu potrditev s 1em, da se dohodek v viši. i 69,100.647,70 N din razdeli: za osebne dohodke........................ 57.837.110.' za rezervni sklad podjetja — obvezni del................................ 800.543,"5 za skupne rezerve gospodarskih organizacij ........................ 542.993, za poslovni sklad podjetja .... 9.800.000,: za prispevek Skopju.................. 200.000, 3 Upravni odbor podjetja sklene, da se prei loži v razpravo članom delovne skupnosti pre; log spremembe pravilnika o delitvi osebm dohodkov, ki ga je sestavila komisija za notr. njo delitev. Obravnave naj potekajo najkasne < do 15. marca t 1. Enote naj do tega roka sp< ročijo svoja stališča. Pri obravnavi predlo? naj enote izvršijo primerjavo med sedanjo iri predlagano višino startnih osnov, po izvede:-osebni ocenitvi. Predsednik UOP: ing, Borut Maister 4. Metoda nanašanja masfike Nanašanje mastike je odvisno od njene se-stave. Uporabljamo lahko pištolo ali pleskar-slio lopatico ali jo zalivamo v stik, ali pa uPorabimo prej oblikovano mastiko. zvilo v Svitke. Precej tekočo mastiko lahko nanašamo s P'štolo. Pri majhnih količinah uporabimo Pamesto pištole tubo, iz katere iztiskamo Plastiko. S pleskarsko lopatico tesnimo lahko stike, Pri katerih uporabljamo mastiko, ki se ne Prime, ali ki se slabo prime lopatice. Zalivanje stika pride v poštev samo pri Vodoravnih stikih, kjer lahko uporabljamo Zelo tekoče mastike, kot so na primer: bitumenske iz poliuretana ali iz polisulfida. treba paziti, da ne pridejo v stik z bitumenskimi proizvedi. 2. Oleosmole s strjevalcem To so masiike, kj jih uporabljamo pri steklarskih delih, kjer rabimo hitro strjevanje mastike. Olja v masti oksidirajo pod vplivom strjevalca, ki ga primešamo mastiki pred uporabo. 3. Mastike iz bitumenskih proizvodov Sesiav je naslednji: katran ali bitumen, mineralni dodatki, plastifikalor. Bitumenske mastike. ki jih uporabljamo tople, so za zapolnitev stikov pri tlakih; te stike zalivamo s posebno posodo. Mastike, katere jih uporabljamo hladne, vsebujejo topila in je njihovo strjevanje odvisno od izhlapevanja dodanega topila. Te mastike lahko uporabljamo v obliki test ali vnaprej izoblikovanega svitka za tesnenje tal. tlakov, cevi itd. Prenesejo pa »dihanje« konstrukcije do nekako 10"/» širine stika. Seveda pa ta podatek zelo variira s temperaturo. 4. Elastoplastične mastike V tej kategoriji maslik imamo proizvode, katerih sestav je zelo različen: veziva so lahko butil, polizobutiien. polibuten, kavčuk ter akrilne in vinilne smole. Prodajajo jih v najrazličnejših oblikah, v tubah, v prahu, v obliki vrvice, ki ima razne oblike prereza in podobno. Mastiko v obliki vrvce lahko uporabljamo takrat, kadar vrvco pritisnemo v stik (npr. 5LIKA 3 DELOVANJE STIKA, KJER JE GLOBINA STIKA D VEČJA OD DOLŽINE L DELOVANJE STIKA, KJER JE DOLŽINA STIKA L VEČJA OD GLOBINE D 1- L 'i J KLzxx/ W SLIKA 4 delovanje stika, kjer imapcn/rSina nastike konkavno obliko /s ** * * e Oblikovane mastike v svitkih morajo biti z dovolj trdne mase, da se z njimi lahko avna brez nevarnosti, da bi se profil pretr-™ ali zožil. Take vrste mastike nanašajo v »tik z utiskanjem. III. Trajnost mastike Bistvena razlika mastike je njena trajhost, 1 pri kvalitetnih proizvodih doseže 10 let, £n elastičnih mastikah se ceni tudi na 20 let. 0 je relativno malo za zgradbe, ki se upo-aMjajo najmanj več desetletij. Popravila so največkrat znatno večja kot ista dela pri Sfadnji nove stavbe. Zato je treba kar naj-,°.i zmanjšati popravila, posebno za stike, 1 so težko dosegljivi, na ta način, da upo-abljamo mastike kar najboljše kvalitete in L1 je nanašanje mastike v stike brezhibno, reba je poudariti, da je dobro nanašanje astike v stike bistveno važno za doseganje JlrP daljše trajnosti stika. Nabavne cene mastik so seveda različne in , lsJe za kvalitetnejše vrste mastik. Visoko vaiitetnih vrst, kot so npr. mastike iz poli-ulfatov ali silikonov, zaradi visoke nabavne cene ne moremo uporabljati za velike pre-»eze stikov. K nabavni ceni je treba prišteti ® stroške nanašanja mastike. Ti stroški so hcutno razlikujejo med posameznimi vrstami mastik, ker zahteva vsaka vrsta drug po-^°pek (očiščenje površin, naprava osnove, ^ešanje sestavin, nameščanje v stike, povr-toska obdelava stika oziroma mastike v stihi- Končno je treba upoštevati še to, da do-ocenih vrst mastik ne smemo uporabljati, 6 vreme ni ugodno (vlaga, temperatura). IV. Različne vrste mastik 1. Otesmole , Te mastike imajo stalno plastičnost in se ahko uporabljajo za stike, na katere ne de-,ulejo mehanične sile in kjer ne nastopa več-•e. spreminjanje dimenzij (krčenje, raztezale). Njihov sestav je: olje, nevtralni dodatki lazbest. smola) in plastifikatorji. Nanaša se j1 s pištolo (ročno ali komprimirani zrak) 1 Pa s pleskarsko lopatico. , .Primeren prerez stika je 1 do 4 cm2, glo-lba stika pa naj bo malo večja, kot je širina, lastnosti teh mastik so: ~7 Pri stiku z zrakom olja oksidirajo in na-edi se zaščitni površinski sloj. Kadar mora tik prenašati spremembe dolžine, ta zaščitna Plast poči in se na tem mestu nato naredi n°v zaščitni sloj; . —- olja pronicajo v porozen material, zato Je dobro narediti predhodne preiskave; v ~~~ kemična odpornost: proti alkalijam v etonu so te mastike dovolj odporne (dajo se če posamezne betonske elemente za steno pokladamo eno vrh druge in stik tesnimo). V splošnem se te vrste mastik le malo strjujejo. Ce pa olje ali topilo, ki ga masa vsebuje, izhlapeva v atmosfero ali uhaja v porozen material, tedaj sčasoma tudi pojenjuje plastičnost in elastičnost mase; nastopa krčenje, ki ima lahko škodljive posledice. Zato je treba uporabljati, kolikor je le mogoče. mastike, ki vsebujejo malo hlapljivih olj in topil. Površine mastike, ki ostanejo v stiku z zrakom, močno zadržujejo na sebi prah; razpoke na površini mastike pa povzročijo ultra-vijoličasti žarki, zaradi česar je priporočljivo zmanjšati stik z atmosfero na najmanjšo mero. 5. Elastične mastike Te mastike, ki so izdelane na bazi poliuretana, polisulfura ali silikona, imajo to lastnost, da se po nanašanju pretvorijo v maso, ki ima več ali manj konsistenco Kavčuka. Mastike. ki so sestavljene iz dveh komponent, ki sta zmešani pred uporabo, se strdijo v nekaj urah. Mastike z eno samo komponento so enostavnejše za uporabo in v splošnem polimerizirajo v dotiku z vlago v atmosferi v nekaj dneh. Stike je treba pripraviti posebno skrbno, ker povzročajo spremembe dimenzij v mastiki napetosti, katere lahko porušijo sprijem-ljivost na podlago. Zato je treba, razen nekaterih izjem, nanesti osnovo na podlago še pred zaščitenjem. Zaščitenje zboljšamo tako, da na dno stika vložimo stisljiv material, ki ne vsebuje niti kislin, niti maščob (penasta guma ali penasti polistizen, poliuretan, polietilen). Ti vložki tudi zmanjšajo prerez mastike. ki jo vtiskujemo v stik. Širina stika mora biti dva do štirikrat tolikšna, kot so predvideni skupni raztezki. Razmerje širine do globine je izbrano tako, da nudi maksimalno odpornost. To razmerje je enako ena za majhne stike, ki ne prekoračijo 8 mm, in za stike, ki so izpostavljeni strižnim napetostim. Ce mora mastika prevzeti predvsem tlačne ali natezne napetosti, se to razmerje bolj približuje 2. Pri enakomernih premikih se masa mastike namreč nanj deformira (slika 3). Zunanje lice stika mora dobiti konkavno obliko, ker se širjenje in krčenje stika razdeli na daljša zunanja vlakna; pri krčenju stika tako ne dobimo neestetskih izboklin. a) Rolisulfurl To elastično mastiko sedaj zelo uporabljajo in imajo z njo že mnogo izkušenj. Ni občutljiva za atmosferske vplive, ima majhno krčenje in prevzame precejšnje spremembe dimenzij zaščitenih elementov. Prodajajo jo v različnih barvah. Folisulfur prodajajo v dveh ločenih sestavinah. ki se mešata pred uporabo. Pogosto je mešanje teh dveh sestavin na gradbišču problem. V novejšem času re je pojavil na trgu polisulfur, ki je že pripravljen za uporabo, polimerizira na zraku, doba polimerizacije pa je odvisna od debeline mastike in od atmosferskih pogojev. b) Poliure(an Poliuretan polimerizira z dodajanjem katalizatorja. Ta mastika ima podobne mehanične lastnosti kot polisulfur, vendar pa njena kemična odpornost ni tako dobra in prisotnost vlage med polimerizacijo lahko povzroči razočaranje. Uporaba mastik iz poliuretšna je še omejena, zaradi interesantne cene pa se utegne razviti v popolnejši produkt. c) Silikoni Silikonska mastika je sintetični kavčuk z eno samo komponento. Katalizator za polimerizacijo je zračna vlaga (čas polimerizacije za vrvco iz te mastike, prereza 8 X 11 mm, je pri 50 % vlažnosti zraka pri 25" C dva dni). Silikonsko mastiko največ uporabljajo za oblogo majhnih stikov, ki so izpostavljeni ze!o težavnim pogojem: veliki raztezki zaradi temperatur, pristnost korozivnih proizvodov, visoke temperature. Silikoni se posebno dobro primejo na za-steklene ploskve, kjer posebna podlaga ni potrebna; dalje na vse porozne vrste materiala, kjer je treba nanesti tudi osnovo: površina se namreč strdi in tvori nepropustno plast, katera prepreči stik mastike z vlago na podlagi. č) Epoksidna mastika Epoksidno .mastiko uporabljajo za tesnitev stikov, kjer nastopajo velike napetosti toda zelo majhni premiki. Te mastike se sestavljajo iz dveh komponent, ki se morajo zmešati pred uporabo, po polimerizaciji se pretvori v zelo odporno maso. Njene kvalitete se zboljšajo z dodajanjem polisulfura, poliuretana, butiia ali bitumena. Ing. Milivoj Sirccij Kaši strokovnjaki so si ogledali gradnjo podzemske železnice v Miinchnu Med petnajstimi velikimi mesti v Zahodni Nemčiji, ki so se odločila za gradnjo podzemskih prometnih poti, zavzema Munchen še prav posebno mesto. To pa ne samo zaradi tega, ker se je Munchen odločil za gradnjo popolnoma normalne podzemske železnice, temveč tudi zaradi zelo kratkih terminov izgradnje. Do začetka 1972. leta naj bi šla v promet ne samo ca. 10 km dolga linija sever—jug (linija št. 6), temveč če dodatno 4 km dolg del druge linije. Ta tako imenovana »olimpijska« linija bi bila na severnem delu mesta priključena na linijo št. 6 m bi povezovala olimpijsko mesto s centrom Munehna. Dela na liniji št. 6 so se začela februarja 1965. leta. Linija razpade v več delov: 2,8 km dolg odsek, ki gre nad zemljo, ca. 5 km dolg odsek, ki ga bodo gradili v odprti gradbeni jami, in ostanek, ki ga bodo gradili na tunelski način. Do maja 1967. leta so bile dokončane 4 podzemske postaje in 2,4 km linije v odprti gradbeni jami. Pet združenj podjetij, ki so gradila ta odsek, je uporabljalo za transport materiala, naprav in opreme portalne žerjave, tako da so bili pogoji dela taki kot pri gradnji kanalizacije ali pri polaganju cevovodov. Gradbišče je imelo obliko dolgega pravokotnika, katerega širina je bila omejena z delovnim območjem portalnega žerjava. Portalni žerajvi so bili 5—8 m visoki in so imeli 18 m razpetine. Prednost uporabe por-talnih žerjavov je tudi uporaba enostavnih tirov, ki zahtevajo le malo prostora. Oba tira sta bila položena na kratkih pragih ali pasovnih temeljih. Uporabili so portalne žerjave zelo lahke konstrukcije s konzolo dolgo 6 m. V dosegu te konzole so bile urejene vse deponije materiala in ostale ureditve, ki so bile potrebne za gradnjo. Celotna površina gradbišča, ki jo je pokrival portalni žerjav, je znašala 6000 m2. Portalni žerjav je med gradnjo prenesel do mesta vgraditve oz. uporabe skoraj ves potreben material: vse opaže, vso armaturo in velik del betona. Za prenos betona je 'služila kadunja z vsebino 1,5 m3, ki je ustrezala nosilnosti žerjava (5 ton). Več o celotni gradnji bomo poročali v prihodnji številki. hišo Primer uporabiti pri salonitu, eternitu itd.), Pa odporne proti kislinam. Posebno je Levo: Adaptacija hotela Palme v Opatiji — V sredi: Opatija 1968 — Na desni: Delovodja tovariš Tisaj kontrolira izmere S hitro in kvalitetno gradnjo hotela »Pariš« si je »Gradis« v Opatiji ustvaril visok renome in priznanje. Zato ni nič čudnega, če se je kljub ostri konkurenci v Opatiji ponovno pojavila tabla z napisom: gradi »Gradis« gradbeno vodstvo Ljubljana. Za gradnjo depandanse hotela »Opatija« v Opatiji je bil v novembru 1967 razpisan natečaj, na katerega je pozval investitor iz vse Jugoslavije 5 renomiranih podjetij, ki so poznana po kvalitetni in hitri gradnji. Pogoj natečaja je bil, da podjetja potrdijo gradnjo hotela po svoji projektantski rešitvi z razširjenim idejnim projektom ter da po sistemu »ključ v roke« zgrade hotel in ga v celoti opremijo z vso opremo, posteljnino, barom itd. Gradbeno vodstvo Ljubljana je izročilo izdelavo projekta Gradisovemu projektivnemu biroju — glavni projektant je ing. arh. Boris Vede, konstruktor pa ing. Uršič Jože. V omenjeni ostri konkurenci je naš ponudbeni projekt ob projektu »Jadrana« z Reke dobil najvišje ocene strokovne komisije. Z ozirom na renome, ki izvira iz Gradisovih lanskih uspehov pri gradnji hotela »Pariš«, se je investitor odločil, da nam odda gradnjo depandanse hotela Opatija. To je velik uspeh za projektante in gradbene izvajalce Gradisa. Pripomniti je še, da tečejo trenutno v Opatiji gradbena dela le na dveh objektih — to je adaptacija starega hotela »Palme« ter gradnja novega »Opatija«. Depandansa hotela »Opatija« ni majhen objekt. To je petetaž-na stavba v armirano-betonskimi prečnimi zidovi. Plošče bodo iz montažnih horizontalnih elementov, fasada pa iz 15 cm debelih plošč siporeksa. Vse vmesne stene so montažne — armirani beton. Zvezni trakt, ki bo povezoval star objekt z novim, bo enake konstrukcije. Vse montažne elemente bo izdelal OGP v Ljubljani. Z izkopi temeljev so pričeli 22. januarja. Delo je zelo težko, saj so tla iz ilovice in kompaktnih apnenčevih skal. Če k temu dodamo še 20 deževnih dni, potem si lahko predstavljamo, da pričetek del ni bil lahek. Na gradbišču neprestano brnijo vrtalna kladiva. Večje težave so nastale, ker je os enega nosilnih zidov padla točno v sredo globoke vrtače, ki segajo praviloma do morja. Potrebno je bilo napraviti ca. 10 m globok izkop, da smo lahko s pomočjo betonskega klina izvršili solidno temeljenje. Dnevno streljajo po 30 minut. Rok za dovršitev je zelo kratek, saj mora biti objekt gotov do 28. junija 1968. Za vsak prekoračen dan so penale v višini 500.000 S din, toda pri tem gre v glavnem za ugled podjetja. Zato smo lahko prepričani, da bo objekt do roka predan investitorju. Nadzorni organ pri gradnji DH Opatija je nam že znani in izkušeni inženir Mate Senjanovič, šef obeh naših gradbišč v Opatiji pa je vgt. Janez Kuštrin. Trenutno je na gradbišču 80 ljudi, število se bo pozneje povečalo na 120. Istočasno je PE Ljubljana prevzela tudi adaptacijo hotela Palma. Sama adaptacija je razdeljena na tri faze. Prva zajema prvo do tretjega nadstropja, druga bar in kletne prostore, tretja faza pa pritličje. Vse instalacije bodo nove. Vrednost adaptacijskih del znaša 2,800.000 N din. Delo je zelo zahtevno. Objekt mora biti gotov do 15. aprila. Več o delu in življenju v Opatiji bomo še poročali. C. Planil pre v ■ a e (NOV USPEH POŠLOVE ENOTE LJUBLJANA) Ekonomska moč naše države je že toliko narasla, da danes gradimo oziroma je v gradnji v Jugoslaviji 26 novih elektrarn. Med njimi tudi predvidena gradnja TE Šoštanj, medtem ko je TE Plo-min pred dovršitvijo. Gradimo jo v kooperaciji z zagrebško »Tehniko«. Zadnjikrat sem bil na gradbišču Plomin, ko so začeli kopati temelje nove elektrarne. Danes se na tem mestu že dviga ogromen objekt s 130 metrov visokim dimnikom. Koliko pridnih rok in vloženega truda je potrebno, da se zgradi tak kolos. Z deli 90 pričeli 17. maja 1967. V prvi fazi bo TE Plomin proizvajala 125 megawatov električne energije, v II. fazi pa nadaljnjih 125 Mg. Na gradbišču v Plominu je kot na velikem mravljišču. Tu so zbrani delavci z vseh vetrov. Gradbinci zaključujejo gradbena dela in monterji raznih podjetij delajo s polno paro. Tudi naši tesarji zaključujejo prevzeta dela in kot pravi delovodja Maks Urbanija, bodo s tesarskimi deli končali ob začetku maja. Od prevzetih del morajo še napraviti zadnjo ploščo, stopnišče in žrela silosov. Trenutno je na gradbišču še 60 tesarjev. Nekaj jih je odšlo že v Opatijo, okrog 35 pa jih bo ostalo na gradbišču do konca gradnje. In kakšni so problemi? »E. teh je vedno dovolj,« je nadaljeval tovariš Maks (tako ga namreč vsi poznajo). »A skrbi me le glede materiala. Nihče od obrtnikov in monterjev ne pazi na les, montažne odre, še manj pa na drage opažne plošče. Na splošno pa je delo potekalo po planu. V začetku gradnje nas je zelo zadržal izkop temeljev, in to zaradi tega, ker je talna voda zahvala gradbeno jamo. To je pozneje povzročilo nepotrebno naglico in seveda veliko več tesarjev, katere smo morah stalno dopolnjevati. Tako je bilo na gradbišču v decembru in januarju prek 100 naših tesarjev in še 20 tesarjev podjetja »Tehnika«. Kljub vsem objektivnim, in subjektivnim težavam smo na izvršeno delo lahko ponosni, predvsem pa na kvaliteto našega dela. Tudi investitor je pohvalil naše delo ter je s kvaliteto opažarskih del zelo zadovoljen. Kljub začetnim zamudam smo s koncentracijo delavcev, dogovori s kooperantom — zagrebško »Tehniko« — in z delom v dveh izmenah — to je noč in dan, uspeh v vmesnem roku dovršiti del glavnega objekta, tako da je bila možna montaža opreme v prostore »kemične priprave vode«. Za izpolnitev te naloge v ostrem roku smo skupaj z zagrebškim podjetjem dobili od investitorja premijo 20 milijonov S din.« Ob zaključku pogovora smo vprašali še kvalificiranega tesarja Konstantina Duraniča, kako se je počutil na gradbišču v daljni Istri. »V Plomin sem prispel oktobra 1967,« je pripo-yedoval tovariš Duranič. »Torej ravno v času, ko je prvič zapihala burja. Ta je pozneje večkrat zavrla ritem gradnje, odnesla nam marsikak ploh, enkrat celo streho. Čeprav sem doma iz Bosne, sem se na burjo kmalu navadil, kajti delo nas je neusmiljeno priganjalo. Kljub večkratnim težavam bi danes želel, da bi objekt in stopnice dvignili še za 100 metrov. Zaslužil sem kar dobro. Vsak mesec mi je padlo v žep od 180.000 do 200.000 starih dinarjev. Seveda smo delali po 10 in 12 ur na dan. Kdor je hotel delati, je tu lahko tudi zaslužil. Pri Gradisu sem zadovoljen,« je še zaključil in se po stopnicah, ki jih je sam gradil, vrnil nazaj v zadnjo etažo. Uspeh v Plominu je ponoven dokaz, da so tudi v kooperaciji možni uspehi. C. TE Plomin pred dovršitvijo 100 metrov, je dejal kvalificirani tesar Konstantin Duranič $ Kompasom vMiinchen Odhod iz Ljubljane je bil izredno točen. Le na križišču pred delavskim domom nas je ustavil miličnik in prikrajšal šoferja Franca za tisočak. Med vožnjo do meje nas je zabaval tovariš Janša, povedal je nekaj dobrih šal in tako je že ob začetku ustvaril dobro razpoloženje. Tudi obmejne formalnosti na jugoslovan-sko-avstrijski meji so bile hitro opravljene. Na avstrijski strani ljubeljskega predora nas je čakala prava zima. Ponoči je zapadlo malo snega, sicer Pa sneg na avstrijski strani skopni šele spomladi. Malo pod cesto čez Ljubelj smo zagledali nekaj osebnih avtomobilov. Tik pred srečanjem je avtobus začel drseti po gladki cesti. Le prisebnosti šoferja, ki je s sprednjim delom zavozil v hrib, se imamo zahvaliti, da se naša ekskurzija ni žalostno končala že na začetku. Pot smo nadaljevali skozi Celovec ob Vrbskem jezeru v Beljak. V Špi-talu je bil kratek počitek, kjer smo zapravili naše prve devize. Pot smo nadaljevali po dolini reke Mol. Posebna zanimivost doline je elektrarna v Muhldorfu. Elektrarna črpa vodo po velikih ceveh, napeljanih iz gorskih jezer, ki služijo za letno akumulacijo Ta jezera so na višini 2300 metrov nad morjem. Za dnevno akumulacijo pa izkoriščajo tudi vedo pritokov reke Mol in Drave. Iz letne akumulacije izrablja elektrarna vodni padec v eni stopnji in znaša 1772,5 metra, kar je največji Padec na svetu. Pot smo nadaljevali po dolini reke Isel, mimo letoviških krajev. Najkrajša zveza južne Nemčije bo po novi cesti skozi turski predor. Dolg je 5300 metrov in se nahaja v višini 1600 m. Predor in dober del ceste sta že dograjena. Cesta -bo prevozna tudi pozimi, ker so vsa nevarna mesta, ki so ogrožena zaradi plazov. zavarovana z galerijami. Gradnja teh galerij je bila izredno zahtevno delo, ker so imeli za gradnjo le malo časa — vsega štiri mesece zaradi vremenskih visokogorskih razmer. Sedaj so vse galerije že dograjene in je najdaljša dolga 360 m. Vreme nam sicer ni bilo preveč naklonjeno, toda od časa do časa so se megle razpršile in nudil se nam je lep razgled na zasnežene vrhove. Nato smo se spustili v dolino reke Salzach v Mitterstil, ki je prav tako letoviško mesto. Nadaljnja pot nas je vodila v Kitzbuehel in dalje po avto cesti Salzburg—Miinchen. Iz Miinchna smo se vračali nekaj časa po isti cesti do Rosenheima, nato pa smo zavili proti Salzburgu. Tu smo si ogledali rojstno hišo W. A. Mozarta, staro katedralo salzburških nadškofov, v kater' so vsako leto svečane glasbene in dramske prireditve. Škoda, da je bil čas za ogled zanimivosti v Salzburgu tako kratek. Morali smo hiteti, če smo hoteli še dobiti vlak za Bock-stein. V znanem letoviščarskem kraju Badgastein smo se za trenutek Ustavili. To je čudovit kraj, samo ne za naše žepe. Turizem je v Avstriji izredno razvit. Med vožnjo smo videli nešteto žičnic, ki vodijo na bližnje vrhove. Vsekakor drži, da Znajo sosedje bolj izkoriščati svoje naravne lepote kot mi sami. V Bocksteinu smo čakali dobro uro na vlak, kajti kompozicija nam je odpeljala ravno pred nosom. Predor kozi Visoke Ture je dolg 8500 metrov. Prevoz je sorazmerno drag, saj smo plačali za avtobus kar 290 šilingov, za vsakega pa še 5,60 šilinga. toda kljub temu se splača. V Mallnitz smo prispeli, ko se je že mračilo. V Špitalu smo se še ustavili in tu zapravili zadnje devize (če jih je še sPloh kdo imel). Domov smo prispeli utrujeni in z Zavestjo, da smo videli veliko novega, lepega in koristnega za naše nadaljnje delo. C. Prvi nerazveseljiv postanek na Ljubeljskem prelazu na avstrijski strani »toatJ.. i V Bocksteinu smo čakali dobro uro na vlak, ki vozi skozi turski predor Kratek postanek v Salzburgu Tole skupino smo srečali na cesti v Miinchnu Tik pred odhodom v domovino n&s C* REFORMI in STANDARD V februarju je bil občni zbor (kongres) slovenskih sindikatov. Med mnogimi aktualnimi problemi se je razpravljalo tudi o temi — reforma in življenjski standard. Poglejmo, kaj pravijo o tem slovenski industrijski delavci, ki so bili anketirani v 92 podjetjih (reprezentativni vzorec 1489 delavcev). Anketa je bila ponovljena večkrat, odgovarjali pa so vedno na ista vprašanja. Mi bomo prikazali dva preseka, enega ob reformi (julij 1965), drugega pa dve leti in pol kasneje (november 1967). Gibanje standarda so delavci ocenili takole: standard (bo) je boljši . . . i standard (bo) je nespremenjen . standard (bo) je slabši .... Ob reformi je kar 60 %> delavcev menilo, da bo standard po reformi slabši, medtem ko meni zdaj le 32 °/o delavcev, da je standard slabši kot pred reformo. Seveda pa je ta odstotek še vedno precej večji kot 14 °/o, ki predstavlja mnenja delavcev, da je standard boljši kot pred reformo. Večina, to je 54 °/o pa meni, da je ostal standard nespremenjen. Od česa je odvisno mnenje delavca, ko odgovarja na vprašanje o izboljšanju ali poslabšanju standarda? V največji meri je to odvisno od večje ali manjše uspešnosti podjetja, v katerem dela, zlasti še od višine zaslužka. Poglejmo, kako je s to stvarjo pri Gradisu. Računali bomo z mesečnimi zaslužki brez terenskega dodatka. Upoštevali bomo rast življenjskih stroškov, zaslužke pa preračunali na realne prejemke na bazi leta 1966: Pred reformo Ob reformi Zdaj ; . 14«/o 14 »/o : . 26 °/o 54 °/o . . 60 °/o 32 °/e VI. 65 VIL 66 XII. 67 dejanski zaslužek na mesec v N din 448 694 768 indeks življenjskih stroškov . . . 73,8 100 108,5 realni zaslužek 607 694 708 indeks realnega zaslužka .... 100 114 117 i Iz tega prikaza se vidi, da naši realni prejemki rastejo kljub povišanim življenjskim stroškom in kljub zmanjšanju delovnega časa od 208 ur na mesec pred reformo na 195 ur na koncu leta 1967. Na koncu preteklega leta so bili naši zaslužki višji za 17 °/o. Realno se da oceniti gibanje življenjskega standarda z gibanjem kupne moči dinarja. To izračunamo tako, da primerjamo poprečen zaslužek s ceno določenega proizvoda, ali pa potreben čas dela za nakup določenega proizvoda. Prikazali bomo podatke za nekaj značilnih proizvodov oziroma dobrin v treh razdobjih: v letu 1956, v letu pred reformo — 1964 in v letu po reformi — 1966. Podatki so iz revije »Teorija in praksa«, št. 6-7/1967. Potreben delovni čas za nakup dobrine Dobrina Enota 1956 1964 1966 moka . . .' 1 i 1,40 0,52 0,50 meso . . ; : : . kg 4,00 3,25 3,30 krompir . . . . kg 0,23 0,16 0,25 tekstil ... 1 . m 78 30 27 čevlji . . . . ; . par 57 22 i?; el. štedilnik . . . kos 638 224 154 karta za kino 0,72 0,45 0,40 poprečni mes. OD v S din . . . 12.592 47.195 82.400 Zanimiva je še primerjava, koliko časa — izraženega v minutah — smo morali delati za nakup 1 kg kruha, 1 kg mesa in 10 kWh elektrike pri nas in koliko časa v nekaterih drugih državah. Podatki so za leto 1964. Kruh Meso Elektrika . 26 195 19 , 27 242 26 , 25 302 65 . 20 101 38 . 13 81 15 . 31 225 56 Slovenija . . Jugoslavija . I Italija............ Zahodna Nemčija Velika Britanija . Poljska .... Ugotavlja se, da se pri nas stalno zmanjšuje delež stroškov za prehrano v skupnih življenjskih stroških. Delež izdatkov za industrijske proizvodnje pa se povečuje, čeprav njihove cene ne naraščajo v taki meri kot cene živil. To kaže na spremembe v strukturi potrošnje, kar kaže hkrati na počasno toda vztrajno rast življenjskega standarda. Prvi podatki za leto 1967 kažejo, da smo standard izpred reforme že dosegli in presegli. Na koncu naj še navedemo odgovore iz omenjene ankete na vprašanje, katere so ovire pri uveljavljanju reforme v podjetjih in s tem posredno pri izboljševanju standarda. Največ, to je 44 °/o delavcev je odgovorilo, da predstavlja glavno težavo nezadostna osebna odgovornost vodilnih delavcev. Na drugo mesto so postavili premalo spodbuden sistem nagrajevanja, na tretje mesto pomanjkanje dobrih strokovnjakov itd. Nesmiselno bi bilo trditi, da predstavljajo odgovori slovenskih industrijskih delavcev tudi odraz mnenja naših delavcev o našem podjetju. Spet pa ni verjetno, da bi bili odgovori povsem drugačni. Bolj izčrpne podatke je mogoče dobiti iz brošure republiškega sindikalnega sveta »Mnenja o aktualnih političnih vprašanjih reforme«. S. U. BMMIMBBHHHl »BUD 1968« Kratek sprehod po svetovni razstavi gradbeništva »BAU 1968« Montažna vrata iz aluminija na razstavi »Bau 1968« Primer sanacije in adaptacije stare stavbe v hali 20 Pred vhodom na razstaviščne prostore Na tretjem mednarodnem sejmu gradbeništva »Bau 1968« v Munchnu smo letos p odolgem času srečali Gradisove strokovnjake. Vsi so z velikim zanimanjem opazovali nove dosežke gradbeništva v zadnjih letih. Kdor si je razstavo temeljito ogledal, je bil pošteno utrujen. Razstavni prostor »Bau 1968« obsega 60.000 m2. Tu je v 20 halah razstavljalo svoje dosežke in izdelke 625 različnih podjetij. Ze to število nam pove, da smo imeli kaj videti in da naša pot v Miin-chen ni bila zastonj. Tu smo srečali gradbene strokovnjake z vsega sveta. Nekaj japonskih inženirjev se je celo pridružilo naši skupini. (Baje so se nekateri naučili celo japonsko.) Pa poglejmo malo po razstavnih prostorih. Na splošno prevladujejo izdelki iz aluminija in jekla. Gradbenega materiala, opreme in drugih izdelkov je čedalje več iz aluminija. Zaradi njegove fizikalne in tehnične lastnosti je vedno večje popraševanje po njem. Aluminij uporabljajo tako pri fasadah kot pri notranji opremi stanovanj. Videli smo zelo lepo izdelane okenske in vratne okvire, stene, obloge itd. Zložljivo montažno stopnišče iz aluminija Veliko pozornost so vzbudile praktične zložljive stopnice iz aluminija (glej sliko), katere bi tudi pri nas lahko praktično uporabili. V hali 18 so bili razstavljeni izdelki iz umetnih snovi, ki jih predvsem uporabljajo pri popravilu starih hiš in seveda tudi pri novih gradnjah. Videli smo razne vrste izolacijskega materiala, prikazana pa je bila tudi praktična kopalnica iz umetne snovi. Zelo dobra so tudi njihova zaščitna sredstva iz umetne snovi proti mrazu, prahu in vlagi. Mnogo je tudi izdelkov iz eternita in keramike. Posebno pozornost obiskovalcev so vzbujale razne stenske obloge iz mozaika. Posebno mesto na razstavi so dobili izdelki iz pleksi stekla. Montirana je bila velika praktična kopalnica iz pleksi stekla, kar pa je za naše razmere še predrago. Vsekakor pa imajo poleg aluminija izdelki iz pleksi stekla še lepo bodočnost. Na razstavi je bilo za vsakogar nekaj, kar je vzbujalo njegovo pozornost. Tako so tudi Škofjelo-čani našli dovolj izdelkov iz lesa, opažne plošče in razne nove sisteme onaževania. (Se nadaljuje) Levo: Sef gradbenega vodstva Maribor ing. Borut Maister si z zanimanjem ogleduje izdelke iz aluminija - V sredi: Tudi Celjani so se zanimali za nove dosežke v gradbeništvu -Desno: Izdelki iz aluminija v halah 1, 2 in 3