_ 12 —
Vera, upanje in Ijubezen.
(Legenda.)
trišel  je nekokrat   Gospod  Jezus z   učencem Petrom do vasi, kjer je slišal mrliču zvoniti. Pošlje Petra vprašat, kdo  je umrl ?  Apostol se kmalu vrne in pove, da je umrlo bogatinu cdino dete, in da je umri tudi oče dveh malih ubogih otrok.
..Pojdi, jih greva potolažit," reče Gospod. Pa gresta.
Prideta k domu onega bogatina; že od daleč zaslišita silno upitje. Mati si je ruvala lase in vila roke, da ni videla in slišala nič od same žalosti.
Pristopi Gospod k očetu in mu reče: »Nežaluj! lzroči svojo bridkost Bogu: On je poklicai dušo tvo-jega otroka k večnemu veselju."
nTi ne poznaš očetovska srca. da tako govoriš," se razjezi bogatin. ,,Mene ni mogoče potolažiti, kajti ni ga, ki bi mi mogel vrniti otroka. ldi daije in pusti me satnega," zatarnal je bogatin.
nVidim, da tukaj nič ne opraviva," reče Gospod Petru. BPojdi, greva rajši k onim sirotam."
Gresta in prišla sta do borne koče. Na postelji je ležalo mrtvo truplo očetovo, a dvoje otrok je Če-pelo poleg njega, tresoč se mraza in strahu.
Gospod pošlje Petra po bogatina. Ko pride, vpraša Gospod otroka: ,Kaj plačeta?"
,Zebe me," odgovori dečck.                                        '
,,Zakaj pa ti jokaš?" vpraša deklico.
»Lačna sem," odgovori ta.
,,Ali za očetom nič ne plakata?" vpraša Gospod dalje.
Otroka pogledata Gospoda začudeno.
,AIi zakaj bi plakala za očetom?" rečc deček, ,,saj le spi."
,Da, prav praviš, deček," reče Gospod. ,Oče spi in zbudil se bo poslednji dan."
—  13 —
Nato pogleda bogatina, kaleri je stal molče zraven njega.
nGlej, otroka ne plakata za očetom, a ti za otro-kom toliko žaluješ ?"
»Ona tega ne umeta in mislita, da oče res le spi," odgovori bogatin.
nKo je bil Kristus poklican k hčeri Jairovi," go-vori Oospod dalje, Btakrat je povedal njenim staršem: Vajina hči ni umrla, ampak spi.   Ali kaj veš  o tem?'"
Bogatin je molčal. Gospod pa je ukazal Petru,. naj zakuri v peC. Sam pa se je vsedel k mizi in po-sadil otroka poleg sebe. Nekoliko pomdli, nato pa iz nevidnega vzame kruh, ga da otrokoma. da sta jedla. Ko se nasitita, jima še reče:
rAli hočeta, da sem jaz vajin oče?"
Otroka pokimata: ^Hočeva."
,Ti boš velel zakuriti, kadar bo mrzlo," reče deček.
Jn če bova lačna. boš nama dal kruha," doda deklica.
Oospod se je začudil, je pogledal na bogatina in rekel: ^Ta otroka itnata v e r o in u p a n j e , ali ti lega nimaš. Vendar imaš pa gorko Ijubezen, ki te tudi mora zveličati. Olej, zdaj nimaš otrok, tu sta dvc siroti, ki nimata roditeljev. Vzemi ju k sebi in bodi jima oče. Če to storiš iz ljubezni, imel boš od Boga plačilo. Povrh pa pomni besed: ,,Ako ne bodete kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo."
Poslušal in ubogal je bogatin Gospoda, pa je vzel otroka k sebi. Ljubil ju je tako, da je kmalu po-zabil na lastno dete. A ker je imel Ijubezen, našel je-pa v tem tudi vero in upanje in bil je srečen človek-
Vrhovski.