■s
V vi »,
\ -'aLi
V*
«
POROČILO
K V
NAČRTU OBČNE REGULACIJE
stolnega mesta
LJUBLJANi^:
SE STAVIL MAKS F A BI ANI
dipl. arhitekt
DUNAJ 1895
♦
Poročilo pojasnjuje sledeče risarije, ki jih je pisatelj napravil za svoj načrt:
1. ) splošen načrt; mera: 11Sooo
2. ) glavni načrt ^a reguliranje (v štirih delih);
mera : i : lvV.Vo
3. ) peršpekthnio risan reguliran Marijin trg in
Francov (frančiškanski) most
4. ) Podrobne študije.
Poročilu je pridejan n aČr t reguliraneg& mest a.
KAUHlinA tlSKARNA, LJUBLJANA.
f
Vvod.
Neobhodna nujnost ali pa direktna vladarjeva želja prisilijo navadno mesta, da si — in to vedno z velikanskimi stroški —- skušajo p re ustroj i ti načrt, ki naj jih vodi pri skupni težnji, da naj je vse v prospeh mesta; tako n, pr. vprašanja, kako zidati ceste, kako najboljše vporabiti prostor ob rekah in nad njimi i. t. d. Ljubljančanom zastavila je ista vprašanja grozna nesreča, ki jih je pred kratkim doletela. Ljubljanskemu mestu treba je torej kar najboljše premisliti, kako in kaj naj se zida, in vodi naj ga pri tem preudarjanju misel, da se naj in se bo Ljubljana razvijala in cvela, in je treba torej skrbeti za bodočo — mimo sedanje — lepšo in večjo Ljubljano.
Brez dvojbe je to lepa in velika ideja, in zanima naj se zanjo vsakdo — naj si je strokovnjak ali ne, prav posebno naj se pa briga zanjo oni, ki živi in je morda dober kos svojega življenja preživel v Ljubljani in mu je torej Ljubljana domačija in v tej domačiji vsak kotiček ljub in drag.
Tudi mene napotila je omenjena misel k globoČ-jemu premišljanju, in evo, tu podajem slavnemu ljubljanskemu meščanstvu njega rezultat: načrt, kako regu-
t *
lira t i Ljubljano. Jasno mi je pri tem, da ta moj načrt ni nikakor nekaj, na Čemur se ne bi zamoglo marsikaj spremeniti ; nasprotno: posamnosti se morajo brez dvojbe spremeniti, a prepričan sem, da je načrt — kot sem ga narisal — možno vresničiti in da dobri stvari vsaka — katerakoli misel — le koristi.
Pri tej regulaciji je treba natanjko ločiti dve dobi: prva je ta, v kateri je vsakomur skrbeti, da se zasebna poslopja, ki jih je treba podreti, kar najhitreje zopet pozidajo. Ta doba obsegala bo le par let. Druga doba pa obsega bodočnost mesta v najširjem pomenu besede in je duha, ki nujno zahteva krepko gmotno stanje in ki se ne ozira na posamnike, temveč na mesto sploh.
V obeh slučajih treba je pred vsem skrbeti za Ljubljano kot celoto, in da se to zgodi, mora se olajšati v mestu kolikor mogoče promet; zahtevati se mora, da se ohrani in pomnoži kolikor mogoče mestu lepoto in premisliti se mora tudi, kako poskrbeti za Ljubljano v zdravstvenem oziru.
Prava ljubezen Jo domaČega mesta pa bo lajšala posamnemu meščanu žrtve, ki jih bo zahtevala od njega celota in sprijaznila ga bo z mislijo, da so osebne koristi le malenkost, če se gre za blagor celega mesta.
Bistvene točke regulacije.
„Stari trg", „Mestni trg", „Stolni trg", „Valvazorjev trg" in njih arhitektoniČna zaključka „Sv. Jakoba trg" in „Gesar Jožefov trg" vse to zjedinjeno je temeljni motiv podobe ljubljanskega mesta in umljiv je sam ob sebi vsakomur, ki premisli, kako da teče Ljubljanica in kako da stoji „Grad".
Hrbtišče Grada označuje takorekoČ simetrijo mesta.
Pri „K r a n c o v e m most u" zavije se Ljubljanica pravokotno in tako določuje tudi na levem rečnem bregu naravnana lega sama, kako naj vodijo tu bližnje dve ali tri glavne ceste (Strassen/.uge).
Na opisani motiv oziral sem se vedno in zaradi tega zdi se mi primerno, da se pred veliko „NuŠak-kasarno" in pred cerkvijo sv. Petra pustijo večji prostori —> trgi. Ti trgi so torej prav za prav novi zaključki onega moti va in so prav posebnega arhitek-toniČnega pomena za regulirano: Selenhurgovo ulico, A c m o n s k o cesto in Gesto v mestni log oziroma za Poljske ulice, ki naj vodijo od ceste Marije Terezije tje do S v. P e t r a.
Arhitektonično nujno zdelo se mi je tudi celo mesto obdati s široko cesto, ki bi šla ob mestni periferiji. Ta pas (Ring), ki si ga mislim, je — deloma vsaj —že vresničen (Gruberjeva cesta, Gesta na južni kolodvor in — deloma že regulirana Tržaška cesta); treba ga je torej le primerno zaključiti, treba je, da postane povsod jednako širok — vsaj 28 M
— in spremeniti ga v nekak boulevard, s stranskimi drevoredi za pešce i. t. d.
Ob tej cesti (^Ring) trebalo bi postaviti vse vojašnice, onkraj njega pa naj bi bile vse zdravstvene naprave: bolnice in kar je sličnega, hiralnice, kopališča, drsališča, igrališča i. t. d.
Z ozirom na promet je tudi neobhodno potrebno, da se K ar lovska cesta direktno brez ovinka zveze s sv. Jakoba trgom in orijentirana naj je ta cesta naravnost na spomenik Matere Rož je na omenjenem trgu. Nujno potrebno zdi se mi to, ker sem prepričan, da se bode K a r 1 o v s k o predmestje, posebno pa Kurja vas v kratkem tako razcveta, da bo omenjena projektirana cesta postala živa potreba.
Nič manj potrebna ni direktna zveza ceste Marije Terezije (kapelica sv. križa, sedanja cerkev pri bolnici) in Marijinega trga.
Ravno sedaj, ko bo treba toliko hiš porušiti, je tudi lahko mogoče, da se napravi sledeča cesta: od Mestnega trga čez Ribji trg ob Zvezdi proti Tivoliju, vsporedno s Slonov o ulico in L a t -termanovim drevoredom. Cesta je potrebna, to spozna vsakdo, ki ve, da sta Spitalska in Slonova ulica preozki za promet.
Gosposke, Spitalske, Čevljarske ulice i. t. d. menim, da ne bi trebalo za mnogo razširiti, a kar bi se v tem oziru storilo, moralo bi se dosledno izpeljati.
Treba je, da se pri vsakem reguliranju ozira na to, da so zveze vseh cesta, ki vodijo v mesto, med saboj in z južnim kolodvorom, kolikor mogoče prikladne, zdi se mi pa, da se ni preozkosrČno ozirati na smer pri  onih  cestah,  ki  naj  le  skupine  hiš (J>aublocke)
delijo v manjše skupine. Vse ceste pa, ki bi bile onkraj mestnega pasa (Ring), naj bi vodile radij al no v mesto; direktiva naj bi bil grad.
Kako naj zidajo posestniki hiše?
Nikakor naj se ne dovoli, da bi kdo v mestu zidal več kot tri nad strop ne zasebne hiše, ko jih največja visoČina bi bila 17 m.
Onkraj mestnega pasa — prav posebno pa proti Tivoliju — naj se zidajo k večjemu dvenadstropne hiše ali vile, ker ravno Tivoli, ki je najlepši kraj mesta — naj ohrani svoje Cottage-am podobno lice.
Vse hiše ob pasu naj krase na cestni strani mali lepi vrtiči.
Skrbeti je tudi za to, da ostane in postane pasaža ob bregovih Ljubljanice prosta. To je jako lahko mogoče storiti, ne da bi posestniki pri tem kaj Škode trpeli, nasprotno, le koristila jim bo ta pasaža, ako se napravijo arkade ob bregovih. Arkade ne bi samo gmotno mestu in posameznikom koristile, temveč bile bi tudi pravi kras Ljubljane. Važno zdi se mi omeniti še to, da naj bi bili obe vrsti hiš — ob desnem in levem bregu Ljubljanice — vedno vzporedni; nikakor se mi pa ne zdi opravičena brezpogojna zahteva, da bi morala biti oddaljenost vseskozi ista.
Mostovi.
Prav nujno zdi se mi napraviti vojaški most (pri sv. Petru) v smislu novoprojektirane ceste; potem most na Francovem obrežju. Primerno zdi se mi tudi preložiti most, ki bi menda vodil na Opekarsko
s
cesto, v mestni pas, ker skoraj gotovo v onem kraju nikdar ne bo prevelikega prometa.
Tudi Ljubljani se ne bo mogoče izogniti prepo-trebnemu zlu: tramvaju. Kako si ga mislim, označil sem v načrtu; vpošteval sem pri tem seveda, kolikor se je dalo, to, da postane zveza med južnim in dolenjskim kolodvorom kar najlažja.
Trgi.
Karakteristični so in ostanejo za L j ubij an o dolgi trgi (Lang-Pliitze) kot Kongresni trg i. d. SliČno si predstavljam tudi trg pri jahalnici in" trg v kolodvorski ulici. Marijin trg mora se kolikor mogoče dobro regulirati, saj je vendar v mnogih ozirih središče mesta in to zadošča, da se opravičim, Če zahtevam ravno za to regulacijo precejšnjo požrtvovalnost. Hišne skupine treba bo staviti tako, kot zahteva to pročelje cerkve in smer Francovega mosta. Arkade in spomeniki — slednji nikakor ne bodo prometa ovirali — označevali bodo ta trg in mu vstvarili karakteristično jednotno lice.
Poslopje — od mosta na levi —, ki je nekoliko vzvišeno, in ki ga krasč arkade, posvetilo bi se lehko slavljencem in služilo bi tako kot ostali trg javnim namenom.
Trg Cesarja Jožefa ima kaj pripravno lego in obliko; spreminjati ga ne bi trebalo nikakor, spopol-niti bi mu bilo le treba mejo na strani proti Gradu. Mislim si, da je najboljše ondi nastaniti požarno brambo v jednonadstropnem poslopju, v pritličju arkade. Tako poslopje bilo bi za lepoto trga odločilno.
Nujno potrebno zdi se mi tudi, da se ohrani mal trg nasproti „Slonu". Ravno ta trg, kot tudi gorenji kot Kri že vniškega trga je kar vstvarjen, da se ondi
postavijo spomeniki. Spomenik na križevniškem trgu stal bi ravno tam, kjer se Rimska cesta in Vegova ulica križati. Nekteri spomeniki bi se tudi lahko postavili nasproti kolodvoru, pred sv. Petra cerkvijo, pred novo vojašnico (trg pred cerkvijo Srca Jezusovega i. morila tudi na mestnem trgu (iz katerega bi se deloma odpravilo trgovanje) v ohližju mestne hiše.
Javni vrtovi, i g r a 1 i š Č a.
Na Gradu — vsaj na precejšnjem kosu Grada — treba bi bilo marsikaj prenarediti: treba je potov, steza, razgledov, počivališč, paviljonov, vremenskih hišic itd. Grad bi postal na ta način tudi pristopnejši od sedaj. Vse to bi se moralo v teku let napraviti in treba je, da se že sedaj na to misli.
Nova pota na grad naj bi se napravila pri M rade c-kega mostu in pri mestni hiši.
Ni li nihče tolik prijatelj in mecen mesta, da bi napravil na G e s ar - J o ž e f o v e m trg u v smeri projektirane centrale požarne brambe lep, veličasten in dostojen dohod na Grad in ga podaril mestu ?
Za mesto toli značilno poslopje na Gradu mora na vsak način ostati.
V novih mestnih okrajih razdelil sem primerno parke; vsak park bil bi ob jednem tudi otroško igrišče.
Drsališča stavil sem v Trnovsko predmestje in ob železnici blizo tobačne tovarne, vse seveda onkraj mestnega pasa. — Tu bi bilo tudi mogoče napraviti drkališče (Rennbahn.)
Tržišča. (Markthallen.)
Mogoče in primerno je postaviti tržišča le ob bregove Ljub 1 janice. Izbral sem za to prostor ob Francovem mostu, kjer bi bilo treba precejšnjo skupino hiš podreti.
Manjše trgovišČe mislim si prvemu nasproti, na nasprotnem bregu Ljubljanice. V Ljubljani ni tako hudih viharjev in vetrov, da bi znatno ovirali ljudi pri njih delu. Zaradi tega zadoščajo tržišča, ki so na vse strani odprta in kolikor mogoče primitivno konstruirana, oblika temelja (Grundriss) bila bi eliptična. V sredini bil bi prostor, vse skupaj krije seveda streha, ob tem imeli bi prodajalci svoje mize, kupovalci bi pa kupovali in hodili ob tem srednjem prostoru, in pred vremenskimi nczgo dami varovalo bi jih predstreŠje.
Za prodajalce rakov, rib itd. tudi ne bi bilo težavno poiskati pripravnega prostora ob bregovih Ljubljanice.
Trg za lesovino je projektiran v Trnovem.
Zdravstvene naprave.
Novo vojaško bolnico trebalo bi zidati onkraj mestnega pasu na Poljanskem predmestju in jo sezidati kot posebno skupino poslopij, ki bi bila od bližnjih skupin Čisto osamljena.
Želeti je tudi, da se vojaško oskrbovališČe (Verpflegsmagazin) spravi v bližino pokopa li šča ali sploh v severo-vzhodni kot mesta (onkraj mestnega pasaV
Tovarne imajo dovolj prostora na severni strani južnega kolodvora ob obeh straneh Dunajske ceste, in gledati bi bilo na to, da se samo ondi zidajo.
V mestu toli potrebna dobro razvrščena ljudska kopališča morajo se napraviti.
Javna poslopja.
Monumentalne stavbe ob Latterman oveni drevo-redu so žalibože tako neprimerno razvrščene, da jih je težko v harmonično celoto združiti. Druzega ne preosraja kot to, da se kolikor mogoče ozira na C e s. Franc-
J o ž e f o v o cesto (ozir. L a 11 e r m a n o v drevored) in na ulico, ki je projektirana med Uršulinskim s ;i m ost a no m in »Čitalnico" (vsporedna in jednako široka s prvo) in se jih smatra za vodilne Črte (Orientie-rungslinien) in predela v avenue-je; ob njih naj bi se namreč zidale monumentalne stavbe z arhitektoničnim zaključkom (mouumentalni vodnjak, obelisk, spomenik, pročelje kake palače i.L d) na T i v o 1 j s k i strani.
Vse to velja tudi za Erjavčevo cesto. Označene ceste imajo toli ugodno lego, da jih je brez večje težave mogoče spremeniti v najlepše moderne ceste. Sledeča poslopja bi bila tu po mojem mnenju kaj na mestu: novo poslopje vojaško poveljništvo, (nasproti novi pošti , kjer je zdaj vojaška bolnica), kazina za Častnike, poslopje za klube, novo poslopje za vlado (ob Erjavčevi cesti), šola za petje in godbo sploh, mestno kopališče, morda tudi novo gimnazijsko poslopje.
Poleg tega bi se sezidalo ondi poslopje s koncertno dvorano (na prostoru sedanje deželne bolnice). Sole zidale naj bi se ob novem trgu pri j a ha In i ci in pri cerkvi Srca Jezusovega.
Cerkve.
Cerkvi projektiram dve: jedno na Karlovsko drugo na Poljansko cesto. (Slednja je že detini-tivno določena.)
Konec.
Vse, kolikor in kar sem spreminjal pri trgih in cestah, prilagodil sem principijelno kolikor sem le mogel, t r a d i c i j o n e 1 n e m u značaju mesta. Čisto tehničnih Vprašanj se nisem lotil, ker nisem imel za tako delo dovolj
pripomočkov. Upam pa, da jim v nobenem oziru ne nasprotujem, in prepričan sem, da sem s svojim načrtom pripomogel, da se čim preje določi temelj, na katerem se mora razvijati nova Ljubljana.
Vsi krogi naj tlelujejo na to, da priprosto pa tlo-stojno okrase svoja stanovališča in tako sodelujejo pri prenovitvi mesta in Če vsak po svoje za to deluje, sem prepričan, da se bo Ljubljana iz razvalin prenovljena p o v s p e 1 a, da postane najlepše p r o v i n e i j a 1 n o mesto, da postane ponosno narodno središče.