Morilec flMfiorilec — jaz? Kakd li ? Jaz — morilec! Obmčlkni glas zlofiinstvo maščujoči! Bolesti dnevnih ti si mi budilec, A stokrat bolj gorjup, ko nož napoči, Ko združno sile duše in telčsa Besnž mi v truplu kot vihar razkačen. Življenja pezo to raztrgan, laeen, Prenašal rad bi, le da ne pretrčsa — Ta strašni glas srcd mi globožin. Morilec — jaz! . . Zamri, zamri spomfn; Kako naj dalje neki še te nosim, 0 glas vesti z umorom obtežene! Zainri, za hip mi vsaj zamri, te prosim, — Priv6š5i mi utehe zaželene, Da trudno glavo enkrat miren spet K požitku položim čez toli let, Zaman . . . Po miru nično vzdišem koprneče, Zaman nazaj želim pokoja, sreže, Zaman . . . Glasneje le mi glas veli: človeško kri prelil si nekdaj ti! — Le vedi dalje ine kamnita cesta, Le dalje skozi gozde, sela, mesta. Poeiva vse . . . Le meni noč sanjava V tešilen pokoj ne zapre očesa, K nemirnim prsiin trudna leze glava — Mirii, mirii darujte mi nebesa! Mini, pokoja mtlni? Prazne sanje! Gorje zemljanu, tisočkrat gorjž mu, Kdor zatopi se v strastij dno, brezdanje Zaziblje glas vesti v zadušno spanje, Ko v strastnem ognji čuti vsi gore mu! Stotisočkrat gorje mu! — Jaz jednako Izpolnil strastiru sein zahtevo vsako . . . Miruj spomin! A vendar — le gov6ri, Glasno govfiri mi, spomin pekoci, S spominom znova kčs mi v duši vroči Z razjedajočim plamenom zag6ri! Živela vdova je v zagorski všsi, Slaboten deček bival ž njo je v koči, Ni bil ji sin; pobrala v mrzli noči Ob poti ga je, dete zapuščeno; Skrbela zanj, da on ob svojem časi Skrbel jednako bi za sivo ženo. A ni se izpolnila vdovi želja: <* Zaman uoila deSka je poštenja, Marljivosti, krepčstnega življenja. Ženici delal deček ni veselja, Kot kače se je bal molitve, dela, Potikal se po gozdih je najraje, Živino mučil in zapiral v staje, Da lakote in žeje je medlela. Lovil je in preganjal v gozdih ptiče, Iztikal jim oci, moril mladiSe; Končaval drevju je vrhe brsteče, Počesto v polje čredo je zapodil, Da setve je unicila kaleče — Nikjer koristil ni, povsod le škodil; Takrat vže rekli stari so ljudjž: Otrbk le-ta bo vasi še gorje! In res postal gorje sem vasi — jaz! Da — jaz! Zakrij rdečica mi obraz! A ti spomin le dalje mi govori Povfet o strašnem cinu v temni gdri! Za letoin šlo je leto. — Brez koristi Pošel je meni eas mladostne dobe. Več nisem bil otrok, a v srci isti Mladeniču je gorel plamen zl6be; Potrgal strastim zadnje sem okove, Z močmi telesa zlo je raslo v meni, Ostavil sem domovje blage vdove, Zatrl poslednji up dobrotni ženi, Da kdaj ji bom op<5ra v dneh star&sti. Zdaj prost sem bil iu z mano proste strasti . A v burnih dneh mladenstva vee oblasti Zahteva strast, kot v mirnih dneh mladosti. I)a njo sem zadovolil, jel sem — krasti. A živel dolgo nisem ob tatvini — Poznat sem kmalu tat bil vsej dolini, Iz dalje vže so bali se me tata, Zapirali za dnž pred mano vrata. Ob čem živeti zdaj ? — Na kraj propasti Dovela me takrat je sila strasti . . . Povest poslej je kratka. — V zimski noči Zabodel kupca sem ob gorski cesti, Blago obilno skril v planinski koči, Napolnil hlastno žepe si z denarji, Mrliču pa izkopal grob na mesti. In bežal sem med svet. Nalik viharji, Ki brez namena se podi v ozraČji, Tako sem brez pokoja begal jaz Po širnem sveti; kakor kaca v dračji Ogibal se ljudij; težko v obraz Morilec zre eloveku brez trepeta. — Kot nekdaj Kajna z isto silo mene Morilen glas iz kraja v kraje žene Mirii iskaje mesce vže in leta Potikam se okrog kot divja zvčr — In ni pokoja najti mi nikjer. Strašan je duši moji jasen dan, A bolj še nOfini mrak mi je strašan, Ker stokrat huje, kakor v solnčni luči V tišini n6čni glas vesti me muči. Vsak kamen, vsaka bilka mi veli: Človeško kri prelil si nekdaj -— ti! Huhu, kako mori in žge in peče V nemirni duši strašni glas vesti! 0 kdaj mi te pokore čas potžče, Kdaj p6koj se mi v duši naseli, Kdaj urniri se mi stopinja bežna, 0 kdaj spet na domovja tla odležna Privede me korak po cesti beli ? A kaj postajam ? — Dalje brez odmora Po strmem klancu me povedi cesta, Lc urno dalje skozi sMa, mesta, — Na vzhodu se vže svita mlada zora Na trdo pot mi mesec žarke lije — Le dalje, dokler solnce ne prisije! A kje — li sfem ? Li sanjam ? To mogoče! Ta klanec — to pogorje — ta dolina — In v vznožji doli temne one koee Na kraj poznat nekdaj me vse spotnina. Drhti mi duh, trepečejo kolena, 0 Bog, kje sem? Ni to domovje moje? Ob desni tukaj križ in klop lesdna, Eazpelo to kot mesec blede boje, Ta kraj vrh klanca! — Bog lnogočni! Li res bedim ? Ni delo to zločesto ? Nikakor! — Ti, o Bog, v temini nocni Privel zločinea si na ono mesto, Kjer nekdaj je grešil tak6 globfiko, Da s tujo je krvjo oskrunil roko. Pravieen si, o Bog! Le-tu je kraj, Kjer jaz uinoril tujea sein nekdaj! In križ le-tii vrh klanea raosto znani, Kjer našli truplo rartvo so vaščani. Pravicen si, o Bog! Kain naj božiin Pred Tabo — kam'? Ti si povsMi, Naj človek po zakotjih skrajnih blodi. — Tvoj glas vestf povsodi roina ž njim. Zato, moj Hog, poslej pred Tabo ne bežim. Skosan pred križem padein na kolona, Pravici Tvoji upogibljem glavo. Kjer zvršil nekdaj delo sem krvavo Molitev združi me s Teb6j iskrena. • 0 Bog, na križu tu viseč pred mano, Življenje moje Tebi je poznano, Grešil sem zoper Tebe in nebesa, ln sodbe Tvoje jeza me pretresa, 0 Ti, ki del si nekdaj tolovaju: ,Zaupaj, danes še boš z mano v raju' Odpusti tudi meni strašne grehe, V potrto srce sladke lij utehe! Življenje novo hočem zdaj pričeti, S Teb6j in svetom spravi me pokora — Spoznati grešni svet ob meni mora, Da niti v strastih, niti v šumnem sveti Miru ne najde, kogar v hudobije Zavela so življenja tcmna pota. Edino v Bogu duša odpočije, Z močjo nebeško strastim se izmota: ,' Kdor s potov pravih je v življenji zašel, Le v Bogu mir bo in uteho našel. Jos. Volc