UČNI NAČRT OSNOVNA ŠOLA 91:3 Izobraževalni program osnovne šole1

/



FIZIKA /

Izobraževalni program osnovne šole s /

prilagojenim predmetnikom za osnovno 5

2

šolo s slovenskim učnim jezikom na 20

.

7

narodno mešanem območju slovenske .

Istre 22

Izobraževalni program osnovne šole s

prilagojenim predmetnikom za osnovno

šolo z italijanskim učnim jezikom na

narodno mešanem območju slovenske

Istre

Izobraževalni program osnovne šole s

prilagojenim predmetnikom za dvojezične

osnovne šole na narodno mešanem

območju Prekmurja

Prilagojeni izobraževalni programi

osnovne šole z enakovrednim

izobrazbenim standardom

Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje



OBVEZNI PREDMET

UČNI NAČRT



IME PREDMETA: fizika

Predmetnik za osnovno šolo

Prilagojeni predmetnik za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na

narodno mešanem območju slovenske Istre

Prilagojeni predmetnik za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na

narodno mešanem območju slovenske Istre

Prilagojeni predmetnik za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem

območju Prekmurja

Predmetnik prilagojenega programa osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim

standardom

8. razred 9. razred

70 64



UREDNIK I: Dušan Klemenčič in Alex Wirth, Zavod RS za šolstvo

PR IPR AVIL A PR EDMETNA K UR IK UL ARNA KOMISIJ A V SESTAVI: Jure Ausec, Gimnazija Vič; dr. Jurij Bajc, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta; Jaka Banko, Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica; Barbara Fir, OŠ Belokranjskega odreda Semič; Lidija Grubelnik, OŠ Sladki Vrh; dr. Marko Jagodič, II. gimnazija Maribor; Dušan Klemenčič, Zavod RS za šolstvo; dr. Eva Klemenčič, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko; Urška Lun, OŠ Oskarja Kovačiča Ljubljana; dr. Aleš Mohorič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko; Špela Mrak, Zavod RS za šolstvo; dr. Gorazd Planinšič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko; dr. Barbara Rovšek, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta; dr. Mitja Slavinec, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko; Miran Tratnik, Gimnazija Nova Gorica; Adela Žigert, BIC Ljubljana, Gimnazija in veterinarska šola; Alex Wirth, Zavod RS za šolstvo.



JEZIKOVNI PREGLED: Andraž Polončič Ruparčič

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDAL A: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA

DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-

nacrti/Ucni-nacrti/2025/UN_OS/Ucni_nacrt_fizika_2025.pdf





CIP


Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni

knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 243465219

ISBN 978-961-03-0985-7 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



BESEDILO O SEJI SS

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na 244. seji dne, 22. 5.

2025, določil učni načrt fizika za izobraževalni program osnovne šole,

izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno

šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske

Istre, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za

osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju

slovenske Istre, izobraževalni program osnovne šole za dvojezične osnovne

šole s prilagojenim predmetnikom na narodno mešanem območju Prekmurja in

prilagojene izobraževalne programe osnovne šole z enakovrednim

izobrazbenim standardom.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za

vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA ....................... 9 Mehanske energije ...................................... 42

Namen predmeta Zgradba snovi .............................................. 44 ........................................... 9

Temeljna vodila predmeta Temperatura ................................................ 45 ............................. 9

Obvezujoča navodila za učitelje Temperaturno raztezanje ............................. 46 ................... 10

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA .......... 11 I: Tlak plina .................................................. 47

Toplota in notranja energija ........................ 48

VESOLJE ........................................................... 12

I: Toplotni tok............................................... 50

Vesolje ......................................................... 12

Energijski zakon ........................................... 51

SVETLOBA ........................................................ 14

ELEKTRIČNI TOK IN MAGNETNA SILA ................ 52

Odboj in lom svetlobe .................................. 14

Električni naboj in električna sila .................. 52

Preslikave .................................................... 16

Optične naprave Električni tok ................................................ 54 .......................................... 17

Električna napetost ...................................... 56

MERJENJE IN GOSTOTA ..................................... 18

Ohmov zakon ............................................... 57

Merjenje in gostota...................................... 18

Zaporedna in vzporedna vezava električnih

SILE .................................................................. 20

porabnikov................................................... 58

Opis sil ......................................................... 20

Električno delo in električna moč ................. 59

Merjenje sil .................................................. 22

Magnetna sila .............................................. 60

Načrtovanje sil ............................................. 23

Okolje, elektrarne in električne naprave ...... 61

Ravnovesje sil .............................................. 24

PRILOGE ............................................... 62

Medsebojno delovanje teles ........................ 25

TLAK IN VZGON ................................................ 26

Tlak pod trdnimi telesi ................................. 26

Hidrostatični tlak v tekočinah ....................... 27

Vzgon ........................................................... 28

Atmosferski pojavi in vreme ......................... 29

DELO IN ENERGIJA ............................................ 30

Delo sile ....................................................... 30

Mehanske energije ...................................... 32

Delo z orodji ................................................ 33

Moč ............................................................. 34

GIBANJE IN DRUGI NEWTONOV ZAKON ............ 35

Opis gibanja ................................................. 35

Premo gibanje.............................................. 37

Prosti pad .................................................... 39

Drugi Newtonov zakon ................................. 40

I: Kroženje .................................................... 41

ENERGIJA IN TOPLOTA ...................................... 42





9


1

:

3

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

2

2



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Pri pouku fizike v osnovni šoli učenec nadgrajuje in razvija sposobnost za sistematično preučevanje naravnih

pojavov. Učenec spoznava ter usvaja jezik in metode, ki se uporabljajo pri preučevanju fizikalnih pojavov, ter se

seznanja z osnovnimi fizikalnimi pojmi, s katerimi opisujemo, povzemamo in posplošujemo naše vedenje o

naravi. Spoznava, da fizika opisuje pojave na različnih velikostnih stopnjah, od najmanjših delcev do vesolja.

Seznanja se z nekaterimi tehničnimi pridobitvami in tehnološkimi procesi, ki ne bi bili mogoči brez fizikalnih

spoznanj. Z aktivnim učenjem in eksperimentalnim delom usvaja nova spoznanja in razvija ustrezne predstave

o povezanosti naravnih pojavov.

Pouk fizike v ospredje postavlja višje miselne procese s poudarkom na razumevanju naravnih procesov, razvija

sposobnosti logičnega in analitičnega razmišljanja, spodbuja učenca k raziskovanju ter razlaganju fizikalnih

pojavov v okolju. Fizika je temeljna naravoslovna znanost in je tesno povezana z drugimi naravoslovnimi

znanostmi ter vedami o okolju. Pri pouku fizike učenec pridobiva znanje in razumevanje ter razvija vrednote,

stališča in spretnosti, ki jih potrebuje za odgovorno ravnanje in spreminjanje okolja.

Reševanje fizikalnih problemov zahteva uporabo matematičnih orodij, kar krepi učenčeve matematične

sposobnosti. Pouk fizike je ključni del izobraževalnega procesa, ki učencem omogoča razvoj širokega spektra

veščin in znanj, potrebnih za uspešno življenje in delo v sodobnem svetu.

Učni načrt za fiziko v osmem in devetem razredu osnovne šole nadgrajuje vsebine predmetov SPO, NIT, TIT,

NAR in GEO. Izhaja iz znanj, izkušenj in spretnosti, pridobljenih v nižjih razredih. Upošteva, da za nekatere

učence končanje osnovne šole pomeni konec splošnega izobraževanja.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Pouk fizike naj krepi učenčeve kompetence naravoslovnoznanstvenega razlaganja pojavov in naravoslovne

pismenosti, hkrati naj razvija njegove vrednote, stališča in prepričanja ter oblikuje pozitivno in proaktivno držo

do narave, varstva okolja, naravoslovnih znanosti in raziskovanja, s čimer razvijamo kompetence trajnostnega

razvoja.

Fizika je naravoslovna veda, ki temelji na opazovanju naravnih pojavov in izvajanju eksperimentov, kar naj se

odslikava tudi pri pouku. Poučujemo jo tako, da se učenci zavedo, da vse, kar vemo o naravi, izhaja iz opazovanj





9


1

:

3

1

/

/

/



in eksperimentov. Eksperiment je temelj pouka fizike. Poudarek naj bo na samostojnem eksperimentalnem 520 delu učencev (individualno delo, delo v dvojicah, skupinsko delo …) s prisotnostjo laboranta.2.7.2 V pouk fizike se vključujejo tudi skupni cilji. Za razvijanje specifičnih kompetenc gibanja in sedenja naj učitelj 2

kot zgled fizikalnega pojava čim pogosteje uporabi človeško telo. Kjer obstaja možnost in je to smiselno, učitelj

na kratko prekine pouk z gibalno aktivnostjo ali ga izvede na prostem. Kompetence varnosti razvijamo z

doslednim upoštevanjem varnostnega načrta pri eksperimentalnem delu. Digitalno kompetentnost učni načrt

razvija pri nekaterih temah, učitelj pa naj jo razvija tudi pri preostalih. S projektnim delom, reševanjem

avtentičnih problemov in izkustvenim učenjem učenci razvijajo podjetnostne kompetence, na primer

odkrivanje priložnosti, ustvarjalnost in inovativnost, vključevanje virov in finančno pismenost. V pouk fizike

smiselno vključujemo tehnologijo s podporo umetne inteligence in pokažemo koristi ter omejitve njene

uporabe.

Učitelji lahko organizirajo strokovne ekskurzije, ki učencem omogočajo realizacijo ciljev učnega načrta na

drugačen avtentičen način, pri čemer je zaželeno čim širše medpredmetno povezovanje.

V učnem načrtu uporabljamo pojem »količina« kot sopomenko za pojem »veličina«, učitelju fizike pa

prepuščamo, da se sam odloči, katerega od teh pojmov bo uporabljal pri pouku.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Fizika je eksperimentalna znanost in je ni mogoče poučevati zgolj teoretično. Učitelj naj čim večkrat razlago

podpre z eksperimentalnim delom (z demonstracijskim in samostojnim eksperimentalnim delom učencev), na

opažanja pri poskusih in prepoznane vzorce naj se pogosto sklicuje. Učencem naj bo omogočeno izkazovanje

znanja na praktičen način pri tistih standardih znanja, ki so vezani na eksperimentalne veščine in jih ni mogoče

izkazovati drugače.

Fiziko naj učitelj neprestano povezuje z vsakdanjim življenjem, sodobnimi dognanji in drugimi predmeti, da

učenci spoznajo uporabno vrednost fizike, pri čemer je matematika orodje fizike. To naj velja tudi pri reševanju

računskih nalog, ki naj temeljijo na fizikalnih problemih.

Standardi znanja, označeni s »(S)«, se nanašajo na splošna znanja. V UN so umeščeni pri eni temi, a jim sledimo

tudi pri drugih temah po presoji učitelja.





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


9


1

:

3

1

/

/

/



VESOLJE 5202.7.22

OBVEZNO



OPIS TEME

V tej temi učenec spoznava bližnje in daljno vesolje, objekte v vesolju in njihovo gibanje ter se vadi v orientaciji

na nebu. Razlikuje navidezno gibanje teles v vesolju, ki je posledica vrtenja Zemlje okoli svoje osi, od

dejanskega gibanja teh teles.



VESOLJE



CILJI

Učenec:



O: pozna različna telesa v vesolju;

O: usvoji velikostne rede in razdalje v vesolju, pozna enote za merjenje velikih razdalj in ve, da je vesolje

večinoma prazno;



O: usvoji, da se telesa v vesolju gibljejo drugo glede na drugega in pozna osnovna gibanja;

O: opazuje dnevno in nočno nebo ter poveže spremembe v legi objektov na nebu z vrtenjem in kroženjem

Zemlje;



O: se orientira s pomočjo zvezd;

O: uporablja zvezdno karto in različne aplikacije za orientacijo na nebu;



(1.1.4.1 | 5.1.1.1)

O: se zaveda vpliva svetlobnega onesnaženja;



(1.2.2.1 | 1.2.5.1 | 2.2.1.2)



O: iz virov pridobi ustrezne in relevantne informacije za razlago pojmov in pojavov (NP, gradnik 1.2).



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» uporablja pojme galaksija, zvezda, planet, osončje, satelit, komet …;

» navede lastnosti zvezd, po katerih se le-te ločijo od planetov in drugih objektov v vesolju;



9

1

:

3

1

/

/

» uredi planete Osončja po njihovi oddaljenosti od Sonca; 52/

0

» .2

kvalitativno primerja enote za merjenje razdalj v astronomiji (svetlobno leto, astronomska enota) in jih 7

izrazi v osnovni enoti (meter), uporabi potenčni zapis; 2.

2

» opiše lego in gibanje satelitov okoli planetov; planetov, kometov in asteroidov okoli zvezd; osončij okoli

središča galaksij;



» s skico pojasni Lunine mene;

» s skico pojasni letne čase;

» razloži nastanek Luninega in Sončevega mrka in skicira lege objektov za nastanek mrkov;

» razloži navidezna dnevna gibanja teles čez nebo (Sonca, Lune, zvezd) z rotacijo Zemlje okoli svoje osi;

» pojasni vzhajanje in zahajanje objekta na nebu ter razloži pojma vzhod in zahod;

» razloži, kako kroženje Lune okoli Zemlje dodatno vpliva na lego Lune na nebu (Lunine mene);

» razloži, da so nekatere zvezde nad-/podobzorniške;

» razloži, zakaj lahko Severnico uporabimo za orientacijo in kako jo najdemo na nebu;

» pozna osnovna ozvezdja ali asterizme, s katerimi se lahko tudi orientira: Mali medved/voz, Veliki

medved/voz, Orion, Kasiopeja;



» z uporabo zvezdne karte poišče ozvezdja, ki so na določen dan in ob določeni uri na nebu;

» se orientira z zvezdno karto ali izbrano aplikacijo;

» razloži pojem zenit (nadglavišče);

» s skico prikaže, da geografska lega vpliva na obseg neba, ki ga je mogoče opazovati;

» razloži vplive svetlobnega onesnaženja na vidnost zvezd na nočnem nebu in na živa bitja;

» načrtno opazuje pojave in zapisuje opažanja (S);

» poišče ključne informacije iz preprostega fizikalnega besedila ali drugega vira (S);

» izbere in uporabi različne vire informacij in jih ustrezno navaja (S).



TERMINI

◦ galaksija ◦ satelit ◦ komet ◦ tirnice ◦ mrk ◦ rotacija ◦ asterizem ◦ zenit ◦ zvezdna karta ◦ astronomska

enota ◦ svetlobno leto ◦ nadobzorniška zvezda ◦ podobzorniška zvezda





9


1

:

3

1

/

/



SVETLOBA /

5

2

0

2

.

7

.

2

OBVEZNO 2



OPIS TEME

V tem temi učenec razišče odboj in lom svetlobe. Z žarkovnimi diagrami ponazarja lom in odboj svetlobe ter

prikaže nastanek navideznih in realnih slik. Spozna delovanje človeškega očesa. Po izbiri izdela preprosto

optično napravo in razloži njeno delovanje.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO





Za razvijanje specifičnih kompetenc varnosti (3.2.4.1) in (3.2.4.2) na podpodročju Telesna dobrobit naj



učitelj kot zgled ali primer za ilustracijo fizikalnega pojava čim pogosteje uporabi človeško telo in pripomočke, ki

jih človek uporablja, da se zaščiti pred nezaželenimi vplivi svetlobe (elektromagnetnega valovanja).



ODBOJ IN LOM SVETLOBE



CILJI

Učenec:



O: s poskusi razišče in usvoji odboj in lom svetlobe;

O: načrta žarkovne diagrame za odboj in lom svetlobe.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» uporablja pojme svetlobni snop, curek in žarek, vpadna pravokotnica;

» s svojimi besedami opiše odbojni zakon;

» načrta potek žarkov pri odboju in ustrezno označi vpadni in odbiti žarek ter vpadni in odbojni kot;

» načrta potek žarkov pri lomu svetlobe na meji dveh snovi, ustrezno označi vpadni in lomni žarek ter

vpadni in lomni kot;

» opiše pojave v naravi, kjer opazimo odboj in lom svetlobe;



9

1

:

3

1

/

/

» s svojimi besedami opiše lomni zakon; 52/

0

» .2

pojasni vzrok za spremembo smeri potovanja svetlobe; 7

.

2

» 2

prepozna pogoje, v katerih se lahko svetloba popolno odbije;



» pojasni razliko med difuznim in zrcalnim odbojem;

» pri opazovanju zbere kvalitativne in kvantitativne podatke ter jih ustrezno zapiše (besedilno, zapisuje

podatke v tabele, riše skice poskusov, skicira diagrame ipd.); (S)



» skrbi za urejenost delovnega prostora, za lastno varnost in varnost drugih ter varnost opreme; (S)

» po navodilih izvede preproste fizikalne poskuse ter ustrezno zabeleži dogajanja in meritve; (S)

» izbere ustrezne pripomočke za zbiranje in obdelavo podatkov in jih pravilno uporabi. (S)



TERMINI

◦ žarek ◦ snop ◦ curek ◦ vpadni kot ◦ odbojni kot ◦ meja snovi ◦ lomni količnik ◦ popolni odboj ◦ difuzni

odboj





9


1

:

3

1

/

/

PRESLIKAVE /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:



O: s poskusi razišče in usvoji nastanek navidezne/realne slike na ravnem zrcalu in pri preslikavi/opazovanju

skozi zbiralno lečo;



O: načrta žarkovne diagrame.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» uporablja pojme: zbiralna in razpršilna leča, ravno zrcalo, gorišče, goriščna razdalja, optična os,

navidezna in realna slika;



» načrta poljubni žarek od točke na predmetu do ravnega zrcala in odbiti žarek;

» z načrtovanjem vsaj dveh žarkov in podaljškov na ravnem zrcalu odbitih žarkov najde lego navidezne slike

točke;



» načrta potek vsaj dveh značilnih žarkov skozi zbiralno lečo in sliko dopolni z načrtovanjem poljubnega

žarka;



» navede definicijo goriščne razdalje zbiralne leče in gorišča;

» poljubno točko na predmetu z načrtovanjem poteka značilnih žarkov preslika skozi lečo;

» na skici prikaže snop svetlobe, ki izhaja iz poljubne točke na predmetu, potuje skozi zbiralno lečo in

prispeva k nastanku realne slike te točke;



» z zbiralno lečo preslika predmet v ostro sliko na zaslonu;

» pojasni, kako je velikost realne slike odvisna od oddaljenosti predmeta od zbiralne leče;

» pojasni razliko med realno in navidezno sliko;

» razloži nastanek navidezne in realne slike pri preslikavi skozi zbiralno lečo;

» poišče gorišče zbiralne leče pri preslikavi oddaljenega predmeta skozi zbiralno lečo;

» prepozna pojave v naravi, kjer opazimo nastanek realnih ali navideznih slik.



TERMINI

◦ navidezna slika ◦ realna slika ◦ optična os ◦ goriščna razdalja ◦ gorišče





9


1

:

3

1

/

/

OPTIČNE NAPRAVE /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:

O: spozna zgradbo in delovanje očesa ter razišče njegovo akomodacijo;



(5.1.1.1)

O: razišče adaptacijo očesa;



(5.1.1.1)



I: razišče delovanje camere obscure in nekaterih optičnih naprav;

I: analizira svetlobno onesnaženje.



(2.4.2.1 | 2.4.3.1 | 2.1.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» prepozna mrežnico v očesu kot zaslon;

» razloži, da oko deluje kot zbiralna leča s kratko goriščno razdaljo;

» uporablja pojme zorni kot in normalna zorna razdalja;

» razloži vpliv zornega kota na velikost slike na mrežnici;

» razloži, da ima oko prilagodljivo goriščno razdaljo, kar mu omogoča izostritev slike na mrežnici;

» z načrtovanjem pokaže, da se opazovana točka predmeta preslika v realno sliko na mrežnici;

» navede in razloži napake očesa (daljnovidnost, kratkovidnost) ter razloži možnosti za popravke;

» zbiralno lečo uporabi kot lupo;

» razloži, da z lupo opazujemo navidezno sliko predmeta;

» razloži, da so okularji sestavljenih optičnih naprav lupe;

» sestavi ali izdela preprosto optično napravo.



TERMINI

◦ zorni kot ◦ zorna razdalja ◦ okular ◦ optična naprava





9


1

:

3

1

/

/



MERJENJE IN GOSTOTA /

5

2

0

2

.

7

.

2

OBVEZNO 2



OPIS TEME

V tej temi učenec opazuje naravne pojave, načrtuje in izvede preproste poskuse, meri in zapisuje različne

fizikalne količine, jih interpretira ter analizira. Pojave opisuje in v opisu uporablja ustrezne fizikalne količine.

Usvoji pojem gostote.



MERJENJE IN GOSTOTA



CILJI

Učenec:



O: v naravi in vsakdanjem življenju prepozna nekaj pojavov, s katerimi se ukvarja fizika;

O: usvoji pojme fizikalna količina, oznaka količine in enota za količino;

O: usvoji sestavljanje enot;

O: usvoji enotni merski sistem in potrebo po zapisu predpon za enote;

O: po navodilih ali lastnem načrtu izmeri fizikalno količino ter kritično presoja podatke;



(2.2.2.1 | 2.3.1.2)



O: usvoji pojem gostota.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» opiše pojav iz narave;

» za določen (opisan) pojav postavi raziskovalno vprašanje ali hipotezo in načrtuje eksperiment, s katerim bi

pridobil odgovor na raziskovalno vprašanje (podprl ali ovrgel hipotezo); (S)



» našteje vsaj štiri osnovne fizikalne količine ter za vsako navede oznako in enoto;

» našteje standardne enote za ploščino, prostornino in hitrost;

» loči med osnovnimi in sestavljenimi enotami ter med osnovnimi in standardnimi enotami;

» uporablja predpone za zapis vrednosti fizikalnih količin; (S)



9

1

:

3

1

/

/

» uporablja potenčni zapis merskega števila; (S) 52/

0

» .2

pretvarja med večjimi in manjšimi enotami; (S) 7

.

2

» 2

oceni in izmeri fizikalno količino, izbere ustrezni merilni pripomoček, izmerek zapiše z merskim številom

in enoto ter oceni mersko negotovost; (S)



» meritve prikaže v tabeli; (S)

» meritve prikaže v grafu in iz njega razbere ter opiše odvisnost ali korelacijo označenih količin (S);

» tabele in grafe ustrezno opremi in označi; (S)

» iz opazovanj in meritev pri poskusu oblikuje zaključke; (S)

» navede oznako in enoto za gostoto;

» navede enačbo za gostoto;

» opiše ali izvede poskus, pri katerem ugotovi gostoto snovi.



TERMINI

◦ fizikalna količina ◦ mersko število ◦ merska enota ◦ osnovna enota ◦ standardna enota ◦ sestavljena enota





9


1

:

3

1

/

/



SILE /

5

2

0

2

.

7

.

2

OBVEZNO 2



OPIS TEME

V tej temi učenec spozna silo kot pojem, s katerim opišemo medsebojno delovanje teles. Usvoji opis sil,

prepozna delovanje sil, sile meri in načrtuje. Usvoji zakon o ravnovesju sil in zakon o medsebojnem delovanju

teles.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO





Za razvijanje specifičnih kompetenc gibanje in sedenje (3.2.1.1), (3.2.1.2), (3.2.1.3) in (3.2.1.4) na



podpodročju Telesna dobrobit naj učitelj kot zgled ali primer za ilustracijo fizikalnega pojava čim pogosteje



uporabi človeško telo.





OPIS SIL



CILJI

Učenec:



O: usvoji pojme: medsebojno delovanje teles, sila, opazovano telo, okolica;

O: spozna, da nekatere sile delujejo na daljavo in druge na dotik;

O: delovanje sil prepozna po učinkih.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» pojasni, da s silo opišemo medsebojno delovanja teles in da medsebojno delovanje prepoznamo po

učinkih;

» navede sile na daljavo ter poda primere delovanja teh sil;

» kot primere učinkov sil navede spremembo oblike teles in spremembo gibanja teles;

» v konkretnih primerih prepozna sile, ki delujejo ob dotiku teles, in sile, ki delujejo na daljavo;



9

1

:

3

1

/

/

» v konkretnem primeru izbere opazovano telo, opiše njegovo okolicoter vpliv teles iz okolice na izbrano 52/

opazovano telo; 0

2

.

7

» sile, ki delujejo na opazovano telo, poimenuje po telesih iz okolice, ki jih povzročajo; 2.

2

» razloži pojem zunanja sila;

» na primeru medsebojnega delovanja dveh teles pojasni pojem prijemališče sile;

» glede na prijemališča razvrsti sile na točkovno, ploskovno in prostorsko porazdeljene;

» pojasni, da je sila količina, ki ima tudi smer, in navede primer, ki to prikaže.



TERMINI

◦ sila ◦ opazovano telo ◦ okolica ◦ medsebojno delovanje teles ◦ učinki sil ◦ sile na daljavo ◦ gravitacijska

sila ◦ električna sila ◦ magnetna sila ◦ sile na dotik ◦ zunanja sila ◦ prijemališče ◦ stična ploskev





9


1

:

3

1

/

/

MERJENJE SIL /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:

O: usvaja, da enako velike sile povzročijo enake učinke in da lahko prožna telesa zato uporabimo za merjenje

sil.



(5.1.1.1 | 5.1.2.2 | 5.1.4.1 | 5.2.5.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» navede silo kot fizikalno količino z oznako F in s standardno enoto newton (N);

» opredeli enoto za silo newton (N) kot težo 100-gramske uteži na Zemlji;

» loči med pojmoma masa in teža;

» s silomerom izmeri težo in določi maso telesa;

» s silomerom izmeri silo, ki ni teža, in zapiše njeno vrednost;

» umeri vzmet/elastiko, izmerke prikaže v tabeli in grafu;

» pojasni Hookov zakon;

» navede omejitve Hookovega zakona;

» iz grafa F(x) določi koeficient vzmeti;

» uporabi graf F(x) kot umeritveno krivuljo za silomer;

» iz grafa odčita neznane vrednosti in bere preproste grafe. (S)



TERMINI

◦ newton ◦ teža ◦ težišče ◦ Hookov zakon ◦ koeficient vzmeti ◦ umeritvena krivulja ◦ silomer





9


1

:

3

1

/

/

NAČRTOVANJE SIL /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:



O: usvoji načrtovanje sil.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» nariše silo z usmerjeno daljico / vektorjem v izbranem merilu;

» iz podanega merila določi velikost narisanih sil;

» točkovno, ploskovno in prostorsko porazdeljene sile načrta iz njihovih prijemališč oziroma dogovorjenih

prijemališč;



» opredeli težišče telesa;

» najde težišče poljubnega togega telesa;

» razlikuje med togimi in netogimi telesi;

» težo teles riše iz težišča;

» navede rezultanto kot vsoto sil / vektorski seštevek sil;

» pojasni, da rezultanta nadomesti delovanje vseh sil na telo;

» računsko določi velikost rezultante enako ali nasprotno usmerjenih sil;

» načrtovalno določi rezultanto enako ali nasprotno usmerjenih sil;

» načrtovalno določi rezultanto poljubno usmerjenih sil;

» dano silo načrtovalno razstavi na komponenti;

» načrtovalno razstavi sile na klancu.



TERMINI

◦ vektor ◦ rezultanta sil ◦ komponente sil





9


1

:

3

1

/

/

RAVNOVESJE SIL /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:



O: usvoji prvi Newtonov zakon / zakon o ravnovesju sil;

O: spozna, da na vsa telesa, ki se gibljejo na Zemlji, delujeta sila upora in/ali sila trenja, ter razišče njuno

delovanje.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» razloži pojem ravnovesje sil in za dani primer zapiše pogoj za ravnovesje;

» navede prvi Newtonov zakon in ga pojasni;

» ve, da je premo enakomerno gibanje gibanje s stalno hitrostjo;

» iz opazovanja gibanja telesa presodi, ali so sile na telo v ravnovesju;

» razloži, od česa sta odvisni sili trenja in upora;

» navede primere za trenje in upor;

» na konkretnem primeru pojasni vpliv sile trenja in/ali sile upora na gibanje;

» razlikuje med trenjem in lepenjem.



TERMINI

◦ Newtonov zakon ◦ ravnovesje ◦ premo enakomerno gibanje ◦ trenje ◦ upor ◦ lepenje





9


1

:

3

1

/

/

MEDSEBOJNO DELOVANJE TELES /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:



O: usvoji tretji Newtonov zakon / zakon o medsebojnem delovanju teles.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» na enostavnih primerih opiše medsebojno delovanje teles in njegove učinke;

» ve, da sta sili, s katerima telesi medsebojno delujeta, po velikosti enaki in nasprotno usmerjeni, ter

navede primer;



» v konkretnem primeru dani sili najde par po tretjem Newtonovem zakonu;

» pojasni razliko med prvim in tretjim Newtonovim zakonom.



TERMINI

◦ tretji Newtonov zakon





9


1

:

3

1

/

/



TLAK IN VZGON /

5

2

0

2

.

7

.

2

OBVEZNO 2



OPIS TEME

V tej temi učenec usvoji tlak pod trdnimi telesi in v mirujočih tekočinah ter spozna vzgon. Pridobljeno znanje

preizkusi na razumevanju osnovnih fizikalnih lastnosti zraka in vremenskih pojavov.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO



Za razvijanje specifičnih kompetenc varnost na podpodročju Telesna dobrobit (3.2.4.2) naj učitelj kot zgled

ali primer za ilustracijo fizikalnega pojava čim pogosteje uporabi človeško telo in pripomočke, ki jih človek

uporablja (npr. široke naramnice pri nahrbtnikih).



TLAK POD TRDNIMI TELESI



CILJI

Učenec:



O: usvoji tlak.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» izračuna tlak kot količnik sile in ploščine stične ploskve, na katero deluje sila pravokotno;

» za tlak uporabi oznako p, standardni enoti pascal (Pa) in bar (bar) ter pretvarja med njima;

» uporabi enačbo za tlak;

» če sila ne deluje pravokotno na stično ploskev, izračuna tlak iz pravokotne komponente sile.



TERMINI

◦ tlak





9


1

:

3

1

/

/

HIDROSTATIČNI TLAK V TEKOČINAH /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:

O: s poskusi razišče tlak v mirujoči tekočini.



(5.1.1.1 | 5.1.2.2 | 5.1.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» opiše poskus, ki prikaže, da mirujoča tekočina pritiska pravokotno na delček stene posode;

» na skici označi smer sile tekočine na delček stene posode;

» tlak v mirujoči tekočini poimenuje hidrostatični tlak in ve, da deluje pravokotno na katerokoli ploskev v

tekočini;



» pojasni, da se sprememba tlaka v enem delu zaprte tekočine prenese na vso tekočino, in opiše poskus, ki

to prikaže;



» navede, da tlak v tekočinah narašča z globino in je neodvisen od oblike posode;

» razloži, da je hidrostatični tlak posledica teže tekočine in je odvisen od gostote tekočine, težnega pospeška

in globine;



» navede gostoto vode in gostoto zraka, ki je približno tisočina gostote vode;

» navede, da je zračni tlak posledica teže zraka, in navede vrednost normalnega zračnega tlaka;

» navede, da se hidrostatični tlak v vodi poveča za 1 bar, ko se globina poveča za 10 m;

» izračuna hidrostatični tlak v tekočini na izbrani globini/višini, pri čemer upošteva tudi zračni tlak;

» razloži delovanje preprostega merilnika tlaka.



TERMINI

◦ hidrostatični tlak





9


1

:

3

1

/

/

VZGON /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:



O: s poskusi razišče vzgon in plavanje teles.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» pojasni, kako okoliška tekočina deluje na telo, potopljeno v tekočini;

» navede, da rezultanto sil okoliške tekočine na telo imenujemo sila vzgona / vzgon;

» navede, da je vzgon po velikosti enak teži izpodrinjene tekočine, v kateri je potopljeno telo;

» ve, da je sila vzgona usmerjena v nasprotni smeri kot sila teže, in to pojasni;

» izračuna vzgon v preprostih primerih;

» v preprostih računskih primerih uporabi zakon o ravnovesju sil na plavajoče, lebdeče ali na dno potopljeno

telo;

» s primerjavo (povprečnih) gostot pojasni, kdaj telo plava, lebdi ali potone.



TERMINI

◦ sila vzgona ◦ izpodrinjena tekočina ◦ lebdenje ◦ pascal ◦ bar





9


1

:

3

1

/

/

ATMOSFERSKI POJAVI IN VREME /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:



O: usvoji fizikalne lastnosti zraka in razišče vremenska dogajanja;

O: razišče vire onesnaževanja zraka in mogoče ukrepe za zmanjševanje onesnaževanja.



(2.3.1.1 | 2.3.1.2)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» prepozna manometer in barometer ter ve, zakaj ju uporabljamo, z vremenske karte odčita podatke in jih

interpretira;



» pojasni, kaj poganja vremensko dogajanje v atmosferi.



TERMINI

◦ manometer ◦ barometer ◦ stična ploskev ◦ normalni zračni tlak





9


1

:

3

1

/

/



DELO IN ENERGIJA /

5

2

0

2

.

7

.

2

OBVEZNO 2



OPIS TEME

V tej temi učenec spozna, da je delo sile eden izmed načinov izmenjave energije z okolico. Usvoji dve obliki

mehanske energije, kinetično energijo kvalitativno, potencialno energijo tudi kvantitativno. Seznani se s

preprostimi fizikalnimi orodji, vzvodom, škripcem, klancem in s fizikalno količino moč. Obravnavo fizikalnih

orodij poveže z uporabo fizike v vsakdanjem življenju.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO



Za razvijanje specifičnih kompetenc gibanje in sedenje (3.2.1.1) na podpodročju Telesna dobrobit naj učitelj

kot zgled ali primer za ilustracijo fizikalnega pojava čim pogosteje uporabi človeško telo.



DELO SILE



CILJI

Učenec:



O: usvoji delo sile.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» pozna opredelitev dela sile v primeru, ko sta sila in premik njenega prijemališča vzporedna;

» za delo sile pozna oznako A in standardno enoto joule (J), ki jo izrazi kot Nm in z osnovnimi enotami;

» izračuna delo sile in uporabi enačbo za računanje dela, kadar je sila vzporedna s premikom prijemališča

sile;

» pojasni, kdaj je delo sile pozitivno in kdaj negativno;

» ve, da je delo sile enako nič (sila ne opravlja dela), kadar je premik prijemališča sile pravokoten na silo;

» navede, da je delo sil eden izmed načinov izmenjave energije telesa z okolico;



9

1

:

3

1

/

/

» navede, da je delo rezultante sil enako vsoti dela posameznih sil; 52/

0

» .2

med silami, ki delujejo na gibajoče se telo, določi sile oziroma komponente sil, ki opravljajo delo; 7

.

2

» 2

izračuna delo sile, ki ni vzporedna s premikom prijemališča sile.



TERMINI

◦ delo sile





9


1

:

3

1

/

/

MEHANSKE ENERGIJE /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:



O: na kvalitativnem nivoju usvoji kinetično energijo gibajočih se teles;

O: usvoji potencialno energijo in spremembo potencialne energije;

O: ozavesti, da se delo sile teže upošteva v potencialni energiji.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» za energijo pozna oznako W in enoto joule (J);

» navede, da ima vsako telo, ki se giblje, kinetično energijo;

» pojasni, kako je kinetična energija odvisna od mase in hitrosti telesa;

» navede, da je sprememba potencialne energije telesa povezana s spremembo lege težišča telesa v

navpični smeri;

» pojasni, zakaj je sprememba potencialne energije odvisna samo od spremembe lege težišča telesa v

navpični smeri;



» prepozna primere, pri katerih se telesu spremeni potencialna energija, in razloži, ali se je potencialna

energija povečala ali zmanjšala;



» izračuna spremembo potencialne energije in uporabi enačbo za spremembo potencialne energije.



TERMINI

◦ energija ◦ kinetična energija ◦ potencialna energija ◦ joule





9


1

:

3

1

/

/

DELO Z ORODJI /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:



O: spozna preprosta fizikalna orodja;

O: usvoji, da z uporabo orodij dela ne zmanjšamo, ampak si ga samo olajšamo;

I: izdela modele orodij za olajšanje dela;



(5.1.1.1 | 5.1.2.2 | 5.1.4.1)

I: spozna primer vzvoda v človeškem telesu.



(3.2.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» klanec, škripec in vzvod uvršča med preprosta orodja;

» primere vsakdanjih orodij/pripomočkov za delo uvrsti v ustrezno skupino fizikalnih orodij;

» razloži, kako si s posameznim orodjem delo olajšamo;

» kvalitativno opiše zakonitosti, ki veljajo za opravljanje dela z orodji;

» razloži ravnovesje vzvoda in z računom pokaže, da je delo, ki ga vzvod prejme, enako delu, ki ga vzvod

odda;



» na primerih drugih orodij utemelji, da je delo, ki ga telo z uporabo orodja prejme, enako delu, ki bi ga za

isto spremembo prejelo brez uporabe orodja.



TERMINI

◦ vzvod ◦ klanec ◦ škripec





9


1

:

3

1

/

/

MOČ /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:

O: usvoji moč.



(3.2.1.2)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» navede, da je moč razmerje med opravljenim delom in časom, v katerem je delo opravljeno;

» za moč uporablja oznako P in standardno enoto watt (W), ki jo izrazi kot J/s in z osnovnimi enotami;

» uporabi enačbo za moč.



TERMINI

◦ moč ◦ watt





9


1

:

3

1

/

/



GIBANJE IN DRUGI NEWTONOV /5

2

0

2



ZAKON .

7

.

2

2



OBVEZNO



OPIS TEME

V tej temi učenec opredeli gibanje in mirovanje telesa ter opiše premo enakomerno in enakomerno pospešeno

gibanje, po izboru učitelja lahko tudi enakomerno kroženje. Odvisnost med količinami pri gibanju opiše z

enačbami in grafi. Grafe interpretira in podatke, ki jih dobi iz grafov, uporabi pri reševanju nalog. Spozna zvezo

med rezultanto sil, maso in pospeškom ter prosti pad.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Naravoslovno pismenost razvija z risanjem, branjem in interpretacijo grafov, opredelitvijo okolice opazovanega

sistema. Osmišlja razlikovanje med maso in težo telesa. Za razvijanje specifičnih kompetenc gibanje in



sedenje (3.2.1.2) na podpodročju Telesna dobrobit naj učitelj kot zgled ali primer za ilustracijo fizikalnega

pojava čim pogosteje uporabi človeško telo.



OPIS GIBANJA



CILJI

Učenec:



O: usvoji relativnost gibanja in mirovanja telesa glede na izbrano okolico;

O: opiše različna gibanja glede na tir in hitrost.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» loči med pojmi: lega, premik, tir, pot;

» pojasni razliko med gibanjem in mirovanjem opazovanega telesa glede na okolico;

» na konkretnem primeru pojasni relativnost gibanja;



9

1

:

3

1

/

/

» loči med premim in krivim gibanjem; 52/

0

» .2

loči med enakomernim in neenakomernim gibanjem. 7

.

2

2



TERMINI

◦ gibanje ◦ mirovanje ◦ lega ◦ premik ◦ tir ◦ pot ◦ čas





9


1

:

3

1

/

/

PREMO GIBANJE /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:



O: usvoji pojem hitrosti pri enakomernem gibanju;

O: 𝑘𝑚 𝑚

usvoji zvezo med in ;

ℎ 𝑠

O: riše, bere in interpretira grafe poti oz. hitrosti v odvisnosti od časa;

O: usvoji pojme, povezane z enakomerno pospešenim gibanjem;

O: razišče odvisnost pospeška, hitrosti in poti od časa;

O: razume, da je velikost poti enaka ploščini lika pod grafom v(t).



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» izračuna hitrost pri enakomernem gibanju kot količnik poti in časa, v katerem je bila pot opravljena;

» 𝐦 𝐤𝐦

za hitrost pozna enoti in ;

𝐬 𝐡

» 𝑚 𝑘𝑚 razloži pomen enot za hitrost in;

𝑠 ℎ

» 𝐦 𝐤𝐦 pretvarja med enotama in ; 𝐬

𝐡

» grafično prikaže in razloži odvisnost hitrosti od časa pri enakomernem gibanju;

» grafično prikaže in razloži odvisnost poti od časa pri enakomernem gibanju;

» iz grafa s(t) določi hitrost;

» iz grafa v(t) določi pot enakomernega gibanja v časovnem intervalu;

» iz grafa prebere ustrezne podatke in jih uporabi v računskih primerih;

» iz enačbe za hitrost izračuna pot in čas;

» gibanje, kjer se hitrost spreminja, opredeli kot pospešeno gibanje in iz spremembe hitrosti v časovnem

intervalu izračuna pospešek;



» loči med enakomerno in neenakomerno pospešenim gibanjem;

» uporablja pojma povprečna in trenutna hitrost;

» zna izračunati povprečno hitrost kot količnik poti in celotnega časa, v katerem je bila pot opravljena;

» uporablja pojma začetna in končna hitrost;



9

1

:

3

1

/

/

» za pospešek pozna enoto ; 𝟐 5 𝐬 𝐦 /

2

0

» .2

pospešek interpretira kot spremembo hitrosti v časovni enoti in pojasni pomen predznaka pospeška; 7

.

2

» 2

izračuna končno hitrost pri enakomerno pospešenem gibanju;



» grafično prikaže in razloži odvisnost hitrosti od časa pri enakomerno pospešenem gibanju;

» iz grafa v(t) določi pospešek;

» grafično prikaže in razloži odvisnost pospeška od časa pri enakomerno pospešenem gibanju;

» izračuna pot pri enakomerno pospešenem gibanju iz povprečne hitrosti;

» iz začetne hitrosti, pospeška in časa gibanja izračuna pot;

» za konkretni primer sestavljenih gibanj določi pot kot ploščino lika pod grafom v(t).



TERMINI

◦ premo gibanje ◦ krivo gibanje ◦ enakomerno gibanje ◦ neenakomerno gibanje ◦ enakomerno pospešeno

gibanje ◦ enakomerno pojemajoče gibanje ◦ pospešek ◦ pojemek ◦ začetna hitrost ◦ končna hitrost

◦ povprečna hitrost ◦ sprememba hitrosti ◦ trenutna hitrost





9


1

:

3

1

/

/

PROSTI PAD /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:



O: razišče prosto padanje teles;

O: usvoji zvezo med maso in težo.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» ve, da je prosti pad enakomerno pospešeno gibanje;



» 𝐦 navede, da je pospešek prostega pada na površju Zemlje približno 10 ; 𝟐

𝐬

» uporabi enačbo za računanje teže;

» razume pomen težnega pospeška, kar izkaže tako, da razloži, zakaj ima lahko telo v različnih pogojih

različno težo ali je celo brez teže.



TERMINI

◦ prosti pad ◦ gravitacijski pospešek ◦ masa ◦ teža





9


1

:

3

1

/

/

DRUGI NEWTONOV ZAKON /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:



O: razume, da je vrsta gibanja odvisna od rezultante zunanjih sil;

O: usvoji zvezo med pospeškom telesa, njegovo maso in rezultanto vseh zunanjih sil, ki nanj delujejo.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» nariše vse zunanje sile, ki delujejo na opazovano telo, in določi njihovo rezultanto;

» utemelji vrsto gibanja glede na rezultanto zunanjih sil;

» navede,da je pospešek telesa odvisen od njegove mase in rezultante vseh zunanjih sil, ki delujejo nanj;

» pojasni, kako je pospešek telesa odvisen od njegove mase in rezultante vseh zunanjih sil, ki delujejo nanj;

» 𝑚 opredeli 1 N kot silo, ki da telesu z maso 1 kg pospešek 1;

𝑠2

» v računskih primerih uporabi drugi Newtonov zakon.



TERMINI

◦ rezultanta ◦ sile ◦ drugi Newtonov zakon





9


1

:

3

1

/

/

I: KROŽENJE /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:



I: razloži kroženje kot krivo gibanje in usvoji pojme frekvenca kroženja, obhodni čas in obodna hitrost.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» uporablja pojme frekvenca kroženja, obhodni čas in obodna hitrost;

» uporabi enačbo, ki povezuje frekvenco in obhodni čas.



TERMINI

◦ kroženje ◦ frekvenca kroženja ◦ obhodni čas ◦ obodna hitrost ◦ ploščina pod grafom





9


1

:

3

1

/

/



ENERGIJA IN TOPLOTA /

5

2

0

2

.

7

.

2

OBVEZNO 2



OPIS TEME

V tej temi učenec kvantitativno obravnava kinetično energijo in spozna prožnostno energijo. Uporablja izreka o

kinetični energiji ter o kinetični in potencialni energiji. Usvoji fizikalne lastnosti snovi in temperaturo ter spozna,

da je toplota tudi eden izmed načinov izmenjave energije z okolico. Spozna notranjo energijo kot energijo

gradnikov in vezi med njimi ter toploto kot obliko izmenjave energije med telesi in okolico. Spozna

spreminjanje lastnosti snovi zaradi temperaturnih sprememb.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO





Za razvijanje specifičnih kompetenc gibanje in sedenje (3.2.1.2) na podpodročju Telesna dobrobit naj učitelj

kot zgled ali primer za ilustracijo fizikalnega pojava čim pogosteje uporabi človeško telo.

Zaradi poenotenja med predmeti v UN za fiziko za agregatna stanja navajamo trdnina, tekočina in plin. Učitelji

lahko kljub temu uporabljajo do sedaj uveljavljeno delitev snovi na trdnine in tekočine, kjer tekočine delimo na

kapljevine in pline. Poenotenje interpretiramo predvsem v smislu, da kot pravilno štejemo, če učenec smiselno

uporablja eno ali drugo poimenovanje agregatnih stanj.



MEHANSKE ENERGIJE



CILJI

Učenec:



O: usvoji zvezo med kinetično energijo, maso in hitrostjo telesa;

O: usvoji izrek o kinetični energiji;

O: usvoji izrek o kinetični in potencialni energiji;

O: razume, da imajo deformirana prožna telesa prožnostno energijo.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



9

1

:

3

1

/

/

» uporabi enačbo za računanje kinetične energije, 52/

0

» .2

uporabi izrek o kinetični energiji v primeru, ko je delo zunanjih sil enako nič in ko ni enako nič, 7

.

2

» 2

uporabi izrek o kinetični energiji v primerih, ko telo v začetnem ali končnem stanju miruje, in v primerih,

ko se v obeh stanjih giblje;



» uporabi izrek o kinetični in potencialni energiji;

» navede, da imajo deformirana prožna telesa prožnostno energijo;

» prepozna primere, pri katerih se telesu spremeni prožnostna energija;

» spremembo prožnostne energije telesa izračuna kot delo zunanje sile, ki deluje na telo.



TERMINI

◦ izrek o kinetični energiji ◦ prožnostna energija ◦ izrek o kinetični in potencialni energiji





9


1

:

3

1

/

/

ZGRADBA SNOVI /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:



O: spozna lastnosti snovi in gradnike, iz katerih je zgrajena snov;

O: usvoji makroskopske in mikroskopske lastnosti in razlike v zgradbi trdnin, tekočin in plinov.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» pozna nekaj lastnosti trdnih snovi, tekočin in plinov;

» našteje agregatna stanja, opiše in poimenuje fazne prehode med njimi;

» snovi pri normalnih pogojih (sobni temperaturi in normalnem zračnem tlaku) razvrsti med trdne snovi,

tekočine in pline;



» na mikroskopski ravni razloži razlike med agregatnimi stanji in dogajanje ob faznih prehodih.



TERMINI

◦ fazni prehodi





9


1

:

3

1

/

/

TEMPERATURA /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:

O: temperaturo izmeri s temperaturnim senzorjem ter dobljene podatke ustrezno organizira, jih deli med

napravami in uporabniki, računalniško obdela in odpravi simulirane tehnične težave;



(4.5.1.1 | 4.1.3.1)



O: usvoji, da višja temperatura pomeni živahnejše gibanje gradnikov;

O: usvoji povezavo med Celzijevo in Kelvinovo temperaturno lestvico;

O: zaveda se, da temperatura vpliva na lastnosti snovi;

O: spozna, da se temperatura ob faznem prehodu ne spreminja;

I: spozna pomen in načine ohranjanja stalne telesne temperature človeka;



(3.2.4.1 | 3.2.4.2)

I: razišče, kakšne so priporočene temperature zraka v bivalnih in delovnih prostorih.



(2.2.2.1 | 2.3.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» ve, da je temperatura osnovna fizikalna količina, ki jo izmerimo s termometrom,

» za temperaturo pozna oznako (T) in enoti stopinja Celzija (°C) in kelvin (K),

» navede kelvin kot osnovno enoto za temperaturo,

» pojasni pojem absolutne ničle,

» temperaturo in spremembo temperature pretvori iz °C v K in obratno,

» izbere primeren termometer in ga uporabi za merjenje temperature,

» opiše primer, kjer se neka lastnost snovi spremeni s spremembo temperature snovi.



TERMINI

◦ kelvin ◦ absolutna ničla ◦ stopinja Celzija ◦ termometer





9


1

:

3

1

/

/

TEMPERATURNO RAZTEZANJE /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:



O: razišče temperaturno raztezanje snovi in teles;

O: razišče delovanje bimetala.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» pojasni, da se ob spreminjanju temperature snovi in telesa raztezajo ali krčijo;

» opiše anomalijo vode;

» našteje vrste termometrov in razloži delovanje tekočinskega termometra;

» navede primere iz vsakdanjega življenja, kjer opazimo temperaturno raztezanje snovi;

» razloži delovanje bimetala in navede primere uporabe.



TERMINI

◦ temperaturno raztezanje ◦ anomalija vode ◦ raztezanje ◦ krčenje ◦ bimetal





9


1

:

3

1

/

/

I: TLAK PLINA /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:



I: spozna mikroskopsko sliko za tlak plina.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» razloži tlak plina kot posledico trkov molekul plina ob steno posode;

» razloži medsebojno odvisnost tlaka, temperature in prostornine plina.



TERMINI

◦ tlak plina





9


1

:

3

1

/

/

TOPLOTA IN NOTRANJA ENERGIJA /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:



O: razlikuje med temperaturo, toploto in notranjo energijo;

O: spozna notranjo energijo;

O: spozna primere, v katerih so spremembe notranje energije povezane s spremembo temperature;

O: usvoji zakonitosti in načine prehajanja toplote;

O: pozna pojem specifična toplota;

O: usvoji zvezo med prejeto / oddano toploto in spremembo temperature;

I: ugotovi, da se lahko z delom ali toploto spremeni notranja energija telesa;

I: analizira modele sončnih kolektorjev, izbere najprimernejšega, oceni učinkovitost in čas, v katerem se

investicija povrne.



(5.2.5.1 | 5.2.5.2 | 5.2.5.3)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» uporablja pojme temperatura, toplota in notranja energija;

» pozna oznaki za toploto in notranjo energijo (Q in Wn) ter standardno enoto joule (J);

» iz spremembe temperature sistema sklepa na spremembo notranje energije;

» našteje oblike energije gradnikov snovi in njihove medsebojne interakcije;

» navede, da toplota prehaja s telesa z višjo temperaturo na telo z nižjo temperaturo;

» prepozna primere, ko telo prejema ali oddaja toploto in se mu hkrati spremeni notranja energija;

» opiše primere, ko toplota prehaja s prevajanjem, konvekcijo ali sevanjem;

» pojasni, kako lahko z delom ali toploto dosežemo spremembo notranje energije;

» pojasni pomen pojma specifična toplota;

» navede specifično toploto vode;

» uporabi enačbo za računanje toplote pri segrevanju ali ohlajanju.



TERMINI



9

1

:

3

1

/

/

/



◦ toplota ◦ specifična toplota ◦ bimetal ◦ anomalija vode ◦ konvekcija ◦ sevanje ◦ prevajanje toplote 5202.7.22





9


1

:

3

1

/

/

I: TOPLOTNI TOK /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:



I: usvoji toplotni tok;

I: razišče pomen izolacije za zmanjševanje toplotnega toka;

I: oceni stroške realnih situacij (ogrevanje prostorov, poraba tople vode).



(5.1.1.1 | 5.1.2.2 | 5.1.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» pojasni pomen oblačil in izolacijskih materialov za zmanjševanje toplotnega toka;

» uporabi enačbo za računanje toplotnega toka;

» za toplotni tok pozna enoto watt (W).



TERMINI

◦ toplotni tok ◦ izolacija ◦ watt





9


1

:

3

1

/

/

ENERGIJSKI ZAKON /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:



O: spozna, da se lahko energija telesa / sistema teles pretvarja iz ene oblike v drugo;

O: posname pojav, pri katerem se telesu spreminja energija, posnetek shrani in ga opremi s fizikalno razlago

ter objavi;



(4.5.3.1 | 4.1.3.1)



O: razume, da se energija v izoliranem sistemu ohranja;

O: usvoji energijski zakon;

I: spozna pretvarjanje energije v človeškem telesu.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» opiše energijske pretvorbe za izbrani primer;

» opiše in razloži energijske pretvorbe sistema teles;

» prepozna primere, kjer se energija telesa spreminja samo z delom ali samo s toploto ali hkrati z delom in

toploto;

» uporabi energijski zakon;

» uporabi zakon o ohranitvi energije.



TERMINI

◦ energijski zakon ◦ energijska pretvorba ◦ izolirani sistem





9


1

:

3

1

/

/



ELEKTRIČNI TOK IN /

5

2

0

2



MAGNETNA SILA .

7

.

2

2



OBVEZNO



OPIS TEME

V tej temi učenec spozna električni naboj in električno silo, v nadaljevanju pa še električni tok, električno

napetost in električni upor. Nauči se meriti električni tok in napetost ter spozna zvezo med električnim tokom

in napetostjo. Usvoji lastnosti zaporedne in vzporedne vezave elementov v električni krog. Spozna električno

delo in električno moč. Kvalitativno se seznani z magnetno silo.



ELEKTRIČNI NABOJ IN ELEKTRIČNA SILA



CILJI

Učenec:



O: spozna električni naboj in električno silo;

O: uporablja elektroskop;

I: usvoji pojav influence.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» navede obe vrsti električnega naboja;

» navede elektrone kot nosilce električnega naboja v kovinah;

» ve, da so atomi električno nevtralni in zgrajeni iz negativno nabitih elektronov in pozitivno nabitih

jeder;



» prikaže in razloži različne načine naelektritve teles;

» pojasni razliko med naelektrenim in nevtralnim telesom;

» opiše električno silo;

» iz medsebojnega delovanja teles prepozna stanje naelektrenosti teles;

» opiše primere medsebojnega delovanja naelektrenih teles iz vsakdanjega življenja;



9

1

:

3

1

/

/

» razloži delovanje elektroskopa; 52/

0

» .2

razloži pojav influence. 7

.

2

2



TERMINI

◦ električni naboj ◦ električna sila ◦ atom ◦ elektron ◦ influenca ◦ naelektritev ◦ naelektreno telo

◦ nevtralno telo ◦ elektroskop





9


1

:

3

1

/

/

ELEKTRIČNI TOK /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:



O: usvaja pojme, povezane z električnim krogom in tokom;

O: spozna učinke električnega toka;

O: razume pomen električnega toka in njegove nevarnosti;

O: riše sheme električnih krogov;

O: meri električni tok;

O: usvoji zvezo med električnim tokom in nabojem.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» navede snovi, ki so električni prevodniki in izolatorji;

» navede, da se v električnih prevodnikih del naboja z lahkoto premika;

» opiše električni tok kot usmerjeno gibanje električnega naboja;

» sestavi preprost električni krog in poimenuje elemente kroga;

» prepozna in opiše različne učinke električnega toka;

» navede preproste primere uporabe učinkov električnega toka;

» prepozna in razloži kratki stik;

» razloži vlogo varovalke;

» navede nevarnosti električnega toka;

» nariše shemo (preprostega) električnega kroga z uporabo dogovorjenih simbolov;

» ugotovi smer električnega toka v električnem krogu;

» po narisani shemi sestavi električni krog;

» za električni tok pozna oznako I in enoto amper (A);

» z ampermetrom/multimetrom izmeri električni tok;

» v enostavnem električnem krogu uporabi zakon o ohranitvi električnega naboja;

» uporabi enačbo, ki povezuje tok in naboj;



9

1

:

3

1

/

/

» za električni naboj pozna oznako ein enoto ampersekunda (As). 52/

0

2

.

7

.

2

TERMINI 2

◦ električni krog ◦ električni tok ◦ električni prevodnik ◦ električni izolator ◦ učinki električnega toka

◦ varovalka ◦ amper ◦ ampermeter ◦ ampersekunda ◦ kratki stik





9


1

:

3

1

/

/

ELEKTRIČNA NAPETOST /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:



O: usvaja električno napetost;

O: meri električno napetost.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» opredeli električno napetost kot lastnost vira, da lahko poganja električni tok;

» našteje različne vire napetosti in jih opiše;

» za napetost pozna oznako U in enoto volt (V);

» navede, da je napetost hišne napeljave pri nas 230 V;

» z voltmetrom/multimetrom izmeri električno napetost na različnih elementih električnega kroga;

» navede, da je napetost na električnem porabniku, ki je sam vezan na vir napetosti, enaka napetosti na

viru.



TERMINI

◦ električna napetost ◦ volt ◦ voltmeter ◦ električni porabnik





9


1

:

3

1

/

/

OHMOV ZAKON /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:



O: spozna in usvaja električni upor;

O: razišče povezavo med električnim tokom in napetostjo na električnem porabniku;

O: usvoji Ohmov zakon.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» opredeli električni upor kot lastnost električnega porabnika, ki ga določi kot razmerje med napetostjo na

porabniku in tokom skozi porabnik;



» za električni upor pozna oznako R in enoto ohm (Ω), ki jo zapiše tudi kot V/A;

» iz povezave med tokom in napetostjo loči med linearnimi in nelinearnimi električnimi porabniki;

» za linearne električne porabnike v računskih primerih uporabi Ohmov zakon.



TERMINI

◦ električni upor ◦ ohm ◦ linearni porabnik ◦ nelinearni porabnik





9


1

:

3

1

/

/

ZAPOREDNA IN VZPOREDNA VEZAVA ELEKTRIČNIH /

5

2

PORABNIKOV 0

2

.

7

.

2

2



CILJI

Učenec:



O: usvoji zakonitosti zaporedne in vzporedne vezave električnih porabnikov;

I: razišče upor žic.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» prepozna vzporedno in zaporedno vezavo elementov v električnem krogu;

» zaporedno ali vzporedno veže več električnih porabnikov;

» nariše shemo vezja zaporedno in vzporedno vezanih električnih porabnikov;

» ve, da skozi elemente kroga, ki so vezani zaporedno, teče isti tok;

» pojasni, da je skupna napetost na zaporedno vezanih električnih porabnikih enaka vsoti napetosti na

posameznih porabnikih;



» izračuna skupni upor zaporedno vezanih električnih porabnikov;

» v računskih primerih uporabi zakonitosti zaporedne vezave;

» ve, da je na vseh elementih kroga, ki so vezani vzporedno, napetost enaka;

» pojasni, da je vsota tokov, ki tečejo skozi vzporedno vezane električne porabnike, enaka toku skozi

razvejišče;

» v računskih primerih uporabi zakonitosti vzporedne vezave;

» izračuna skupni upor enakih vzporedno vezanih električnih porabnikov;

» izračuna skupni upor vzporedno vezanih električnih porabnikov;

» pojasni, kako je upor žice povezan z njeno dolžino in s ploščino prečnega preseka.



TERMINI

◦ zaporedna vezava ◦ vzporedna vezava ◦ skupni upor ◦ upor žic





9


1

:

3

1

/

/

ELEKTRIČNO DELO IN ELEKTRIČNA MOČ /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:



O: spozna električno delo, električno moč in energijski obračun;

O: usvoji zveze med električnim delom, močjo, tokom, napetostjo in pretočenim nabojem;

I: oceni ekonomsko upravičenost postavitve sončne elektrarne za izbrani objekt.



(5.2.5.1 | 5.2.5.2 | 5.2.5.3)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» naštejenekaj električnih porabnikov in jih razvrsti po moči (varčevanje z energijo);

» za električno delo pozna oznako Ae in enoto kilowatt ura (kWh);

» pretvarja med enotama kWh in J;

» uporabi enačbe za električno delo in električno moč;

» predstavi energijski obračun za nekatere vire in električne porabnike.



TERMINI

◦ električno delo ◦ električna moč ◦ energijski obračun ◦ kilowatt ura





9


1

:

3

1

/

/

MAGNETNA SILA /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:

O: razišče delovanje magnetne sile;



(1.1.4.1)



I: spozna Zemljo kot magnet;

I: spozna princip delovanja elektromotorja;

I: razišče uporabo magnetov za pritrjevanje, dvigovanje predmetov in izdelavo igrač.



(5.1.1.1 | 5.1.2.2 | 5.1.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» navede,da ima vsak magnet dva pola;

» opiše magnetno silo;

» razlikuje med trajnimi magneti, snovmi, ki jih magnet privlači, in snovmi, ki jih ne privlači;

» navede primere iz življenja, v katerih prepozna delovanje magnetne sile;

» navede Zemljo kot magnet;

» opiše delovanje in uporabo kompasa, pri čemer ve, kaj lahko moti meritev;

» razloži princip delovanja elektromagneta in elektromotorja.



TERMINI

◦ magnetna sila ◦ magnetni pol ◦ trajni magnet





9


1

:

3

1

/

/

OKOLJE, ELEKTRARNE IN ELEKTRIČNE NAPRAVE /

5

2

0

2

.

7

.

2

CILJI 2

Učenec:

O: razišče delovanje elektrarn in električnih naprav ter vplive na okolje.



(2.2.3.1 | 2.2.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» razloži vpliv elektrarn in električnih naprav na okolje;

» opiše energijske pretvorbe za različne vrste elektrarn.



TERMINI

◦ elektrarne





9


1

:

3

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

2



PRILOGE 2