47 EKSPERIMENTALNA PORE JA V SLOVENIJI Mitja Brilly * , Lidija Globevnik ** , Luka Štravs ** in Simon Rusjan * Povzetek Eksperimentalna pore ja so osnova razvoja hidrologije. S postavitvijo treh eksperimentalnih pore ij je tudi Slovenija dobila svojo eksperimentalno osnovo za nadaljnji razvoj znanosti in stroke. Na eksperimentalnem pore ju Dragonje prou ujemo zaraš anje pore ja z gozdom v mediteranskem podnebju, na reki Reki prou ujemo vodno bilanco v delno kraškem obmo ju in na Glinš ici vodotok v urbanem okolju. Na vseh treh eksperimentalnih pore jih se nabirajo izkušnje in testira nova oprema. Uvod Eksperimentalna pore ja rek Dragonje, Reke in Gradaš ice z Glinš ico so danes eksperimentalna osnova razvoja hidrologije, tudi v mednarodnem pomenu. Omenjena pore ja so opremljena s sodobno opremo za merjenje padavin, pretokov vode, erozijskih pojavov in kakovosti vode. Nastavljene so tudi ra unalniške baze podatkov, dostopne na spletnih straneh. Na ta na in je postavljena sodobna eksperimentalna baza za potrebe bazi nih in aplikativnih raziskav ter terenskih vaj študentov diplomskih in podiplomskih študijev. Študentje imajo mo*nost samostojnega izvajanja meritev in spremljanja pojavov v naravnih pogojih. Dolgoro ne sistemati ne meritve pa polnijo bazo podatkov kot osnova za izdelavo sodobnih modelov za simulacijo vodnega re*ima. Pore je Dragonje je izbrano zaradi pojava razraš anja gozda na neko kmetijskih zemljiš ih in posebnih erozijskih pojavov. Pore je naj bi bilo vklju eno tudi v projekt HELP -Hydrology for the Environment, Life and Policy. Na raziskavah pore ja sodeluje tudi Vrije University iz Amsterdama s svojo opremo in študenti podiplomskega študija. Dose*en je tudi dogovor komitejev za mednarodni hidrološki program UNESCO Slovenije in Hrvaške za sodelovanje pri raziskavah. Pore je reke Reke je bilo prvo eksperimentalno pore je. Meritve na njem so se za ele meritve leta 1999, intenzivna opazovanja pa leta 2004 s postavitvijo mre*e de*emerov in vodomerov. Pore je je izbrano zaradi Škocjanskih jam, ki so bile leta 1986 uvrš ene na seznam naravne dediš ine UNESCO. Pore je Gradaš ice z Glinš ico je izbrano kot urbano pore je, primerno za urejanje v skladu z Direktivo EU o politiki do voda. Pore je je bilo izbrano za raziskave projekta URBEM v petem okvirnem programu EU. Na osnovi meritev na eksperimentalnih pore jih so bile do leta 2004 izdelane štiri doktorske disertacije in 7 diplom na FGG. V delu je ena disertacija s FF in dva magisterija z VA. V septembru 2004 so bile organizirane tudi tridnevne terenske vaje za študente fakultete iz Fraiburga Oprema in meritve omogo ajo testiranje novih inštrumentov in razvoj metod za izvajanje terenskih hidroloških meritev. Rezultati raziskav so bili objavljeni na ve mednarodnih sre anjih, predvsem pa so pomembne objave na sre anjih znanstvenih * Univerza v Ljubljani, FGG, Katedra za splošno hidrotehniko, Hajdrihova 28, Ljubljana ** Inštitut za vode RS, Hajdrihova 28c, Ljubljana 48 zdru*enj EGU (Europena Geosciences Union) in ERB (Experimental and Representative Basins). Za postavitev eksperimentalnih pore ij so prispevali sredstva slovenski komite IHP, raziskovalni projekti MŠZŠ in projekti EU. Eksperimentalno pore!je Dragonje V okviru izvajanja mednarodnega programa za hidrologijo pri UNESCU (International Hydrological Programme – IHP) programa v Sloveniji je vzpostavljeno eko-hidrološko eksperimentalno obmo je na povodju Dragonje. V letu 1999 so strokovno za eli sodelovati raziskovalci iz Ljubljane in Amsterdama. Predlagane so bile klju ne merilne lokacije in projektni okvir raziskovanj. Skupni interdisciplinarni razvojni projekt ima naslov 'Impacts of land use change on hydrological, ecological and river morphology processes in the Dragonja catchment, Slovenia (Vpliv spremembe namembnosti prostorske izrabe na hidrološke, ekološke in geomorfološke procese v pore ju Dragonje, Slovenija)'. Namen projekta je raziskovanje HIDROMORFOLOŠKIH IN HIDROEKOLOŠKIH LASTNOSTI POVODJA. Analiziramo vplive rabe tal na vodni re*im (klju ni elementi: vodna bilanca, erozija, transport plavin, oblikovanje struge, kakovost vode), procese odtekanja vode v gozdu, procese oblikovanja pretokov reke in vpliv vegetacije obre*nega pasu reke na kakovost vode. Poleg objav na mednarodnih sre anjih, Brilly in ost, 2002 in 2003, Šraj in ost., 2003, in Petkovšek in ost. 2003 je ve lankov v postopku za objavo. Merilna mesta, ki so bila vzpostavljena v letu 2000, so: Padavinske postaje: Krkav e (ob cesti Sv. Mihael–Sv. Maver); Stra*a (zahodno od ceste Pu e-Pomjan-Šmarje); Marezige (100 m ju*no od ceste Babi i-Marezige); Kocjan i i (na desnem bregu Rokave); Škrline (vzhodno od hiš); Stara vala (po vtoku Krkavškega potoka); Rokava Škrline; Dragonja pod Laborjem; Meteorološki postaji: Boršt; Kubed ; Hidrološki postaji: Rokava nad soto jem z Dragonjo; Dragonja nad Rokavo; Gozdna poligona: Labor sever – 'N' postaja; Labor jug – 'S' postaja; 2 V letu 2003 je prenehala z delovanjem merilna postaja v Kubedu, postavljena pa je bila nova ob cesti med Borštom in Laborjem (pri stavbah Vina Koper). Zaradi kraj inštrumentov ne delujejo ve postaje v Stari vali in Stra*i. V letu 2004 sta bila vzpostavljena še dva merilna poligona v dolini reke Dragonje pod Laborjem. Ob ju*nem poligonu pod Laborjem je bil postavljen tudi merilni stolp, ki stoji na gozdni cesti. Le-ta je bil odstranjen konecem septembra 2004. O*ji okvir raziskav v letih 2003-2004 je naslednji:  Geomorfološki procesi v povodju: sproš anje zemljin – metode zaznavanja in spremljanja  Ekohidrološki procesi: a) sprejemanje in oddajanje padavin v gozdu: zaznavanje transpiracije, evaporacije in pomen edafskih dejavnikov (abiotskih); b) gibanje vode v hiporei ni coni, kemija (vegetacijske cone ob strugah) c) oblikovanje odtoka voda (metode zaznavanja, interpretacija procesov) 49 Slika 1 - skica povodja Dragonje in merilne opreme v letu 2004 Slika 2 - Meteorološka postaja Labor Slika 3 - Merilni poligon pri Laborju (ju*na ploskev) Slika 4 - De*emer (Dragonja pod Laborjem) Slika 5 - Inštrument ISCO (jemnaje vzorcev vode za dolo anje lebde ih delcev v vodi) 50 Slika 6 - Tla na sonda v strugi reke Dragonje (merjenje gladine vode) Eksperimentalno pore!je reke Reke Reka Reka je najdaljša in najbolj znana ponikalnica klasi nega Krasa (Slika 7). Izvira na Hrvaškem, njeni glavni pritoki so Mola, Bistrica, Sušica-Mrzlek, Pade* in Sušica, ponikne pa v Škocjanskih jamah, ki jih je UNESCO leta 1986 razglasil za svetovno dediš ino. Reka nato podzemno te e do kraških izvirov Timava, ki se v Tr*aškem zalivu kmalu izlije v Jadransko morje. Slika 7 - Pore je reke Reke na karti padavinskih obmo ij Slovenije (slika levo) in hidrogeološka karta z vrisanimi mejami podpovodij reke Reke (slika desno). Pore je reke Reke le*i na brkinski sinklinali iz neprepustnih eocenskih flišev, ki jih obdajata dve mezozoiški kraški formaciji (Slika 7). Voda iz severne formacije odteka proti Donavskemu bazenu, iz ju*ne pa proti Jadranskemu morju. Velikost pore ja je 422 km 2 , gostota vodotokov pa je 1.7 km/km 2 . Srednji pretok je 8.26 m 3 /s. Nihanje pretokov je znatno, najmanjši pa so v poletnih mesecih. Na prispevnem obmo ju reke Reke le*i ve je mesto Ilirska Bistrica in mnogo manjših vasi. Zaradi intenzivnega onesna*evanja (kemi na in lesna industrija v Ilirski Bistrici) je bila reka Reka med najbolj onesna*enimi vodotoki v Sloveniji, dolina reke Reke pa je bila izredno neprijeten *ivljenjski prostor s specifi nim vonjem kot posledico anaerobnih procesov ob ni*jih pretokih (nekaj sto litrov na sekundo) v samem vodotoku. Omejevanje onesna*evanja se je za elo v sedemdesetih letih, v devetdesetih se je zmanjšala tudi stopnja industrijske proizvodnje in posledi no tudi onesna*enost. Na pore ju Reke je lociranih ve hidrotehni nih objektov (npr. zadr*evalnika Mola in Klivnik) in tudi vodomernih ter meteoroloških postaj (Slika 8). 51 Slika 8 - Meteorološke in vodomerne postaje na pore ju reke Reke Pri etek ponikanja vode je 600 metrov dolvodno od VP Cerkvenikov mlin in se v odvisnosti od trenutnih hidroloških in morfoloških pogojev spreminja skoraj po vsakem poplavnem valu. Pri nizkih pretokih se skoraj vsa voda porazgubi in Škocjanske jame ostanejo suhe oziroma brez vode. V letih 1982 in 1983 pa so Škocjanske jame kljub srednjim pretokom reke Reke ostale brez teko e vode celih 120 dni. Voda se je v celoti infiltrirala, še preden je pritekla do jam. Merska oprema in metode Za meritve preto nih hitrosti in globin so bili uporabljeni ultrazvo ni merilec Starflow 6526B, hidrometri no krilo Valeport in ultrazvo ni merilec v sestavi prenosnega vzor evalnika voda ISCO 6700, Slika 9. Ultrazvo ni merilec Starflow 6526B meri preto ne hitrosti (Dopplerjev pojav), globino in temperaturo. Hidrometri no krilo Valeport meri preto ne hitrosti na principu avtomatskega prera unavanja frekvenc vrtljajev vijaka v hitrosti preko ena be hidrometri nega krila. Ima tudi senzorja za merjenje pritiska (na osnovi katerega izra una globino) in temperature. Z zunanjim dodatkom za meritve hitrosti prenosni vzor evalnik voda ISCO 6700 meri preto ne hitrosti na principu potovanja zvoka v vodi. Globine izmeri preko tla ne sonde, ki meri hidrostatski pritisk. Slika 9 - Hidrometri no krilo Valeport in ultrazvo ni merilec Starflow, pritrjena na vodomerno lato VP Cerkvenikov mlin (slika levo) in prenosni vzor evalnik ISCO 6700 na zidu ob desnem bregu reke Reke (slika desno) 52 Za meritve kalnosti (vsebnosti suspendiranih snovi) smo uporabili turbidmeter Hach SS6, infrarde i merilec suspendiranih snovi Partech IR40 in prenosni vzor evalnik vode ISCO 3700. Turbidimeter Hach SS6 je inštrument za neprekinjeno merjenje motnosti teko in. Infrarde i merilec suspendiranih snovi Partech IR40 je podkvasto oblikovan in v njem je vgrajen infrarde i senzor za merjenje koncentracije lebde ih delcev [mg/l]. Prenosni vzor evalnik vode ISCO 3700 je programabilen vzor evalnik teko in. Kakovostne parametre smo merili s prenosnim vzor evalnikom vode ISCO 6700, ki poleg *e omenjenih meritev hitrosti in globin z zdru*ljivo sondo YSI 600 meri še temperaturo, raztopljen kisik, pH in elektroprevodnost. V raziskavi strupenosti nas je zanimala strupenost potoka Trnovšek in strupenost reke Reke pod izlivom tega potoka. Vzorce iz Reke smo vzeli v letu 1999 dvakrat, in sicer vsakokrat pred in po merjenem poplavnem valu (maj in november). Strupenost smo testirali s tremi testi strupenosti. To so Daphnotoxkit F TM z vodnimi bolhami (Daphnia magna), Thamnotoxkit F TM z drugo skupino sladkovodnih rakov Thamnocephalus platyurus in Protoxkit F TM z enoceli nimi migetalkarji (protozoji) vrste Tetrahymena thermophila. Meritve Meritve preto nih globin, hitrosti in temperature smo opravili tedaj, ko je vremenska napoved v predhodnih dneh obetala nastop obilnih padavin in s tem pojav visoka voda. Ti termini so bili: 21. 5.-24. 5.1 999, 16. 11.-21. 11. 1999, 28. 3.-5. 4. 2000 in 11. 4.-17. 4. 2000. Meritve hitrosti in globin so se izvajale na vodomerni postaji Cerkvenikov mlin, meritve kalnosti in kakovosti pa 1 km gorvodno v bli*ini opuš ene vodarne. Ekotoksikološke meritve so bile opravljene posebej. Rezultati Rezultati raziskav so bili objavljeni na številnih znanstvenih sre anjih Brilly in ost, 2002 in 2003, Štravs in ost., 2002. Pri meritvah hitrosti z ultrazvo nim merilcem Starflow je dobro uspela zlasti prva meritev (maj 1999). Pri meritvah s hidrometri nim krilom je bilo nekaj te*av zaradi plavja, ki se je ujelo na krilu, zato je ta inštrument za tovrstne kontinuirane terenske meritve manj primeren, e ne moremo zagotoviti kontinuiranega nadzora izvajanja meritev. Ultrazvo ni merilec je deloval precej bolj zanesljivo in brez izpadov zaradi mehanskih te*av. Na diagramu primerjave zveze med hitrostjo in vodostajem (Slika 10) opazimo izredno ujemanje obeh meritev izvedenih z ultrazvo nim merilcem hitrosti in zna ilno zanko pri prehodu poplavnega vala skozi merski profil. Me ju primerjamo s krivuljami zveze med vodostajem in povpre no hitrostjo v merskem profilu Agencije RS za okolje, opazimo podobnost oblike krivulj do pribli*no vrednosti vodostaja 200 cm in izrazito neujemanje oblike nad to vrednostjo. 53 Slika 10 - Primerjava zvez med preto no hitrostjo in vodostajem na VP Cerkvenikov mlin Pri meritvah kalnosti smo opazili precejšne razlike med inštrumenti (Slika 11). Korelacija med merjenimi vrednostmi NTU in koncentracijo suspendiranih snovi [mg/l], kot tudi korelacija med neposredno metodo (vzor evanje z ISCO 3700) in metodo z infrarde o svetlobo (Partech IR40) je bila relativno slaba (R ~ 0.85 oziroma R 2 ~ 0.70). Vzrok slabše korelacije je kompleksnost meritev koncentracije suspendiranih snovi. Pri prvi meritvi kakovosti vode (maj 1999) niso bila ugotovljena ve ja nihanja parametrov, razen elektroprevodnosti (razlike do 8 OS/cm) dne 24. 5. (Slika 12). Meritve raztopljenega kisika (DO) so se izkazale za te*avne. V obdobju 5. 1.-10. 1. 2000 je bil opa*en padec pH v popoldanskem in ve ernem asu (iz pH = 8.2 na pH = 7). V obdobju najvišje vode od 28. 3.-3. 4. 2000 so se pojavile te*ave pri meritvah pH, elektroprevodnosti (SEC) in raztopljenega kisika (DO), br*kone zaradi plavja in visoke kalnosti. Dobre rezultate je dala meritev temperature in kemi ne analize vode. 16:00 18:00 20:00 22:00 00:00 02:00 04:00 06:00 0 100 200 300 400 500 600 1000 1200 1400 1600 1800 2000 2200 2400 2600 2800 Isco 3700, Partech IR40 = C SS [mg/l] Hach SS6 [NTU] %as Isco 3700 [mg/l] Partech IR40 [mg/l] Hach SS6 [NTU] h [mm] h Slika 11 - Meritev kalnosti v dneh od 29. 3. do 30. 3. 2000. 54 200 250 300 350 400 450 500 550 600 650 700 20.11: 20.17: 20.23: 21.05: 21.10: 21.16: 21.22: 22.04: 22.10: 22.16: 22.21: 23.03: 23.09: 23.15: 23.21: 24.03: 24.08: 24.14: 24.20: 25.02: 25.08: gladina (mm), elektroprevodnost (0S/cm) 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 temperatura (C), pH gladina SEC pH T Maj 1999 Slika 12 - Parametri kakovosti vode in gladine vode za meritev od 20 .5. do 25. 5. 1999. Pri analizah strupenosti smo ugotovili, da so primerni za ugotavljanje strupenosti izbranih vzorcev samo enoceli ni migetalkarji. S pomo jo enoceli nih protozojev smo ugotovili, da 40 % vzorec izcedne vode iz deponije kvarno deluje na njihovo razmno*evanje. Tako smo dolo ili, da je EC20 (»effect concentration«, ki za 20 % zmanjša prirast) dose*ena pri 40 % vzorcu. Kljub temu, da druga dva organizma nista pokazala strupenosti testiranih vzorcev, pa lahko trdimo, da je izcedna voda iz deponije strupena, ima torej potencialen kvarni u inek na organizme, ki *ivijo vzdol* potoka Trnovšek. Testi strupenosti vode iz Reke pa so pokazali, da voda tako pred kot tudi po poplavnem valu ni strupena za izbrane tri testne organizme. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko zaklju imo, da vodne bolhe niso dovolj ob utljive za ugotavljanje strupenosti vode, ki prite e iz deponije organskih odpadkov iz tovarne organskih kislin. Iz rezultatov pa je tudi razvidno, da kljub prenehanju odlaganja na deponijo iz nje še vedno iztekajo strupene snovi, ki ogro*ajo okolje. Eksperimentalno pore!je Gradaš!ice - Glinš!ice Pore je Gradaš ice se razprostira na obmo ju prehoda iz dinarskega v alpski svet. Povirni del tvori izredno razgibano hribovje Polhograjskih dolomitov, ki je razbrazdano s številnimi grapami in dolinami. Veliko razbrazdanost gre pripisati predvsem ve ji vodnatosti tega obmo ja, ki je precej višja kot v drugih delih širšega vodnega obmo ja. Zaradi specifi ne orografske lege so zelo pogosti izredno mo ni nalivi, ki povzro ajo visoke vodne odtoke. Zgornji del pore ja ima izrazito pahlja asto obliko. Velikost pore ja Gradaš ice je 154,3 km 2 . Njegova meja poteka na severu po osrednjem grebenu Polhograjskega hribovja, ki se vije od Ljubljane (Šentvida) prek Toškega ela (590 m. n. m), Svete Katarine, Grmade (898 m. n. m) in Toš a (1021 m. n. m) do Pasje ravni (1029 m. n. m). Tu meja zavije proti jugu in se prek grebenov Sivke (934 m.n.m), Gabrovca (841 m. n. m), Špika (851 m. n. m) in Kov ka (789 m. n. m) spusti na ju*ni hrbet Polhograjskega hribovja, ki poteka med dolino Horjulš ice in Ljubljanskim barjem (Slika 13). 55 Slika 13 - Prispevno obmo je reke Gradaš ice Topografske in hidrografske zna ilnosti Reka Gradaš ica dobi svoje ime ob zdru*itvi dveh glavnih povirnih krakov, Bo*ne in Male vode pri Polhovem Gradcu. Bo*na, levi povirni krak, odmaka severni del zgornjega dela pore ja, Mala voda pa se steka iz ozke doline med Butajnovo in Šentjoštom. Drugi pomembnejši pritoki, ki se stekajo v dolino Gradaš ice med Polhovim Gradcem in Dobrovo, so še Prošca, Belica in Terovnikov potok. Vsi pritoki, vklju no s povirnima krakoma, so hudourniki. Padec doline je med Polhovim Gradcem in Dobrovo precej velik (pribli*no 4,5 ‰), zato se visoke vode kljub poplavam ne zadr*ujejo. Na poplavnih obmo jih pa se pojavljajo sorazmerno mo ni tokovi. Najve ji pritok Gradaš ice je Horjulš ica, ki izvira v hribovju pod Šentjoštom. V Gradaš ico se izliva tik nad zahodno Ljubljansko obvoznico pri Kozarjah. Zaradi druga ne oblikovanosti pore ja in razširjene doline pri Horjulu je v primerjavi z Gradaš ico manj hudourna. Pod Dobrovo te eta do zdru*itve oba vodotoka po skupni razširjeni dolini. Celotno obmo je doline med Horjulš ico in Gradaš ico je poplavno in tvori naravni zadr*evalnik visokih voda. Na Bokalškem jezu se Gradaš ica razdeli v dva vodotoka, in sicer v Mestno Gradaš ico in Mali graben, ki te e nato mimo Kozarij, Dolgega mostu in Vi a ob barjanskem obrobju do Ljubljanice, v katero se izliva tik nad Špico. Mestna Gradaš ica je kot umetni kanal speljana skozi Vrhovce, zahodni del Vi a in Trnovo. Pri kri*iš u Koprske z Jamovo cesto se v Mestno Gradaš ico izliva Glinš ica in nato te eta skupaj do Ljubljanice. Ekperimentalno pore je obsega odsek Malega grabna, Mestne Gradaš ice in celotno pore je Glinš ice. Gre torej za prete*no urbano podro je s specifi nimi hidrološkimi razmerami. Vodotoki na tem obmo ju so bili podvr*eni intenzivnim regulacijskim posegom, s katerimi pa poplavna ogro*enost obdajajo ih urbanih površin ni bila odpravljena. Mali graben je sprva tekel dale pro od urbanega obmo ja Ljubljane. S hitrim razvojem mesta v pomembno kulturno, politi no in gospodarsko središ e regije je postal meja med urejenim urbanim obmo jem in zelenim mestnim obrobjem. V zadnjih dveh desetletjih se je urbanizacija preselila tudi na desni breg Malega grabna. Bistveno se je pove ala tudi poseljenost obmo ja, saj so nastala nekatera nova naselja (Sibirija, Rakova Jelša), poleg katerih na obeh bregovih neprestano gradijo nova. Pri akovati je, da se bodo 56 tudi v prihodnje pojavljale *elje po nadaljnji pozidavi tega dela Ljubljane. Struga Malega grabna je bila regulirana, urejen je bil trapezni pre ni prerez struge. Zaradi razraš anja obre*ne vegetacije ima sedaj obmo je struge vodotoka dokaj naraven izgled (Slika 14). V drugi polovici 80-tih let so bili v strugo vgrajeni nizki kamniti pragovi z namenom popestritve preto nih razmer ter pove anja vodnatosti struge v obdobjih nizkih pretokov. Tivljenjske razmere za vodne organizme so se izboljšale, kar se odra*a na pove ani ribji populaciji. Slika 14 - Kamniti prag v strugi Malega grabna Reka Glinš ica izvira pod severovzhodnimi obronki Toškega ela in pri Podutiku preide v ravninski del Ljubljanske kotline. Topografska slika pore ja je sestavljena iz gri evnatega dela na vzhodu in zahodu ter ravninskega dela, ki se razširi v ju*nem delu. Relief pore ja Glinš ice je precej raznolik od strmih povirnih obmo ij do ravnic. Ravninski del pore ja je slabo prepusten. Povirje Glinš ice sega na severni strani v pobo je Toškega ela in Mrnega vrha, razvodnica na vzhodu sega v urbano obmo je mesta Ljubljana (Dravlje, Šiška), preko Šišenskega hriba in Ro*nika do izliva v Gradaš ico, ki predstavlja najju*nejšo to ko pore ja. V smeri proti zahodu poteka razvodnica skozi urbano obmo je preko Brda vse do Ti nice, kjer se usmeri proti severu preko Stra*nega vrha, Prevala do Toškega ela. Ve ji pritok Glinš ice je Pr*anec, igar povirje sega v pobo je Velike trate in Male trate in odvaja vodo s prete*no ravninskega dela vzhodno od Glinš ice. Padavinsko prispevno obmo je Glinš ice obsega 17,4 km 2 . Polo*aj odvodnice znotraj urbanega obmo ja dolo a odvodnja meteornih voda s kanalizacijskim sistemom, zato orografska razvodnica ne sovpada vedno s prispevnim obmo jem Glinš ice. Skupno prispevno obmo je Glinš ice je nekoliko ve je in zajema 19,3 km 2 površine, ker je padavinski odtok z obmo ja med Guncljami, *eleznico in orografsko razvodnico med pore jema Glinš ice in Save ter dela urbanih površin ob izlivnem delu Glinš ice preko kanalizacijskega meteornega omre*ja speljan na obmo je pore ja Glinš ice. Ob tem se na pore je Glinš ice steka tudi prete*en del meteornih vod z 1,9 km 2 površin z obmo ja Šentvida. S širitvijo tlakovanih neprepustnih urbanih površin na ravninske predele obmo ja pore ja Glinš ice, se je hidrološka slika povodja mo no spremenila zlasti v obdobju 57 zadnjih 20-ih let. Obse*na urbana podro ja so se razširila predvsem na obmo ju Podutika, Dravelj, Kosez in Brda. Ta ravninska podro ja so pred pozidavo le malo prispevala k izoblikovanju vrhov hidrogramov odtoka. S pove anjem dele*a neprepustnih površin (pozidava, prometne površine) so se pove ali odto ni koeficienti, izgradnja meteorne kanalizacije je dodatno prispevala k zmanjšanju asa koncentracije. Ocenjeno je bilo, da je na celotnem pore ju Glinš ice dele* urbanih površin 38 % oziroma 6,6 km 2 . Groba ocena povpre nega koeficienta odtoka s prispevnega obmo ja Glinš ice, izra unana iz povpre ne letne koli ine padavin (1376 mm) ter povpre nega letnega pretoka Glinš ice (0,383 m 3 /s), znaša 0,58, kar je pokazatelj intenzivnega odtoka padavinskih voda v strugo Glinš ice. Slika 15 - Regulirana struga reke Glinš ice gorvodno od biološkega središ a Struga Glinš ice je bila regulirana prakti no po vsej svoji dol*ini. V 70-tih letih je bila izvedena obse*na regulacija, v okviru katere je bila Glinš ica regulirana od izliva v Mestno Gradaš ico do Brdnikove ulice. Na dnu struge je bila urejena betonska kineta (korito), ki je namenjena odvodnji srednjih letnih ter nizkih voda v sušnih obdobjih. Z betonskimi ploš ami je bil oblo*en tudi del bre*in. Z ekomorfološkega stališ a predstavlja betonsko tlakovanje struge mo no degradacijo vodnega okolja (Slika 15). Meritve na eksperimentalnem pore ju Osnovni namen meritev je pridobiti vpogled v dinamiko hidroloških procesov na urbaniziranih prispevnih površinah vodotokov v povezavi s podatki o asovnem in prostorskem spreminjanju kvalitete vode v urbanih vodotokih. Meritve so bile izvedene s sodobno hidrološko opremo (Dopplerjevi merilci hitrosti vodnega toka v 1D, 2D/3D, sonda za terensko merjenje kvalitete vode, sonda za merjenje pretoka vode z metodo razred enja itd.). Na sliki so prikazani merski profili, kjer so bile izvedene meritve s sondo za merjenje kvalitete vode, ter merski profili, na katerih poteka kontinuirno merjenje hitrosti vodnega toka in nivoja gladine z 1D Dopplerjevim merilcem. Celotna baza zbranih podatkov je dosegljiva na spletni strani. Rezultati raziskav so bili objavljeni na mednarodnih sre anjih Brilly in ost, 2004. 58 PODUTIK KOSEZE KOZARJE FGG LIVADA PRZAN GL14 P5 GL13 GL12 GL12* GL11 P4 P4* P3 P3* P2 GL9 GL8 G8* G8 G7 G6 MG4 GL7 P1 GL6 MG3 G5 MG2 GL2 G4 G3 G2 L3 L2 L1 L6 L5 MG1 G1 L4 GL10 GL3* KB T GL5 GL4 GL1 MG4 * GL3 GL4* KB* Legend: Merski profili (FGG-KSH) G8 De emeri LJ_1 LJ_2 LJ_3 BG_1 CU_1 MG_1 GR_1 GR_2 GR_2 Merski profili (ARSO) 0 1 2 km Kontinuirni merilci v strugi Merilo: N BF P Mali graben Glinš ica Pr anec Mestna Gradaš ica Ljubljanica Gradaš ica Slika 16 - Merski profili na Malem grabnu, Mestni gradaš ici in Glinš ici Zaklju!ki Eksperimentalna pore ja nam omogo ajo raziskave hidroloških procesov ob dobro znanih pogojih in spremembah v okolju. Zahteve po natan nosti in zanesljivosti raziskav vpliva dolo enih faktorjev na vodni re*im nam o*ijo fizi ne dimenzije teh pore ij. Le-ta so ponavadi manjša obmo ja z relativno homogenimi fizikalnimi, geografskimi in vegetacijskimi lastnostmi, kjer se namestijo razli ne merske naprave in oprema, da bi se lahko: 1. izvajale osnovne raziskave fizikalnih procesov kro*enja vode in posameznih hidroloških lastnosti; 2. preverjala opazovalna in merska oprema v razli nih pogojih dela in se izobra*evalo strokovni kader za uporabo te opreme; 3. opazovalo in analiziralo vpliv naravnih sprememb v pore ju; 4. opazovalo in analiziralo vpliv loveških dejavnosti na spremembe v pore ju (v takih primerih se ponavadi vzpostavi tudi vzporedno eksperimentalno pore je, ki nam slu*i kot primerjalno oziroma kontrolno); 5. pridobilo kvalitetne podatke za nadaljnje raziskovalno in izobra*evalno delo. Literatura BRILLY, Mitja, MIKOŠ, Matja*, PETKOVŠEK, Gregor, ŠRAJ, Mojca, KOGOVŠEK, Janja, DROBNE, Damjana. Eksperimentalno povodje reke Reke. V: VODOPIVEC, Florjan (ur.). Raziskave s podro ja geodezije in geofizike - 2000 : zbornik predavanj. Ljubljana: Slovensko zdru*enje za geodezijo in geofiziko, 2000, str. 67-76, ilustr. BRILLY, Mitja, MIKOŠ, Matja*, PETKOVŠEK, Gregor, ŠRAJ, Mojca, KOGOVŠEK, Janja, DROBNE, Damjana, ŠTRAVS, Luka. The Experimental monitoring of water regime in the Reka river = Eksperimentalna opazovanja vodnega re*ima na reki Reki. V: KRANJC, Andrej (ur.). Monitoring of karst caves, (Acta carsologica, vol. 31, no. 1). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, 2002, str. 65-74, ilustr. 59 BRILLY, Mitja, GLOBEVNIK, Lidija. Sustainable water resources management in the Dragonja catchment, Slovenia. V: BLÖSCHL, Günter (ur.). Water resources systems--hydrological risk, management and development : proceedings of an international symposium (Symposium HS02b) held during IUGG 2003, the XXIII General Assembly of the International Union of Geodesy and Geophysics : at Sapporo, Japan, from 30 June to 11 July, 2003, (IAHS publication, no. 281). Wallingford, Oxfordshire, UK: International Association of Hydrological Science, cop. 2003, str. 334-340, ilustr. BRILLY, Mitja, BIZJAK, Aleš, ŠRAJ, Mojca, VIDMAR, Andrej. The Ljubljanica river and the Gradaš ica river case study and monitoring. V: GEREŠ, Dragutin (ur.). River restoration 2004 : principles, processes, practices : proceedings. Zagreb: Hrvatske vode, 2004, str. 93-102, ilustr. BRILLY, Mitja, KOGOVŠEK, Janja, DROBNE, Damjana. The Reek [i. e. Reka] river experimental basin. V: VERHOEST, Niko (ur.), VAN HERPE, Yves (ur.), DE TROCH, François (ur.). Book of abstract. Ghent: Laboratory of Hydrology and Water Management, Ghent University, 2000, str. 1 BRILLY, Mitja, MIKOŠ, Matja*, PETKOVŠEK, Gregor, ŠRAJ, Mojca, KOGOVŠEK, Janja, DROBNE, Damjana. The Reka river monitoring and toxicity tests. V: The application of ecohydrology to water resources development & management : final conference of the first phase (1996-2001), 16-18 September 2001, Venice, Italy. Venice: UNESCO, 2001, str. 74. ŠTRAVS, Luka, BRILLY, Mitja, VIDMAR, Andrej. Measurement of river velocity and dis[c]harge of the Reka river experimental basin. Geophys. res. abstr., 2002, vol. 4, str. [1]. BRILLY, Mitja, PETKOVŠEK, Gregor, VAN DAM, Oscar, KEESSTRA, Saskia, GLOBEVNIK, Lidija, ŠRAJ, Mojca, MIKOŠ, Matja*. Experimental watershed of the Dragonja river (SW Slovenia). V: Interdisciplinary approaches in small catchment hydrology, monitoring and research : [book of extended abstracts]. Bratislava: Slovak committee for hydrology - NC IHP UNESCO: Institute of hydrology, Slovak academy of sciences, 2002, str. 149-151. ŠRAJ, Mojca, BRILLY, Mitja, ŠTRAVS, Luka. Modelling rainfall interception by deciduous forest in the Dragonja experimental catchment, Slovenia. V: [Abstracts of the Contributions of the EGS-AGU-EUG Joint Assembly, Nice, France, 06-11 April 2003], (Geophysical research abstracts, Vol. 5). Katlenburg-Lindau: European Geopysical Society, 2003, 1 str. PETKOVŠEK, Gregor, MIKOŠ, Matja*, BRILLY, Mitja. Monitoring sediment production from cliffs and sediment yield in a small mediterranean catchment. V: [Abstracts of the Contributions of the EGS-AGU-EUG Joint Assembly, Nice, France, 06-11 April 2003], (Geophysical research abstracts, Vol. 5). Katlenburg-Lindau: European Geopysical Society, 2003, 1 str. BRILLY, Mitja, POVT, Meta, VIDMAR, Andrej. Monitoring of revitalisation measures urban river fish habitat. V: Abstracts of the Contributions of the European Geosciences Union General Assembly 2004 : Nice, France, 25-30 April 2004, (Geophysical Research Abstracts, Vol. 6). Katlenburg-Lindau: EGU