KMETIJSKA STATISTIKA Potrošnja urntiC.nih gnojil
V  našem kmetijstvu uporabljamo čedalje vee umetnih gnojil. Pe-sebno velik skok je bil storjen  v zadnjih  treh  letih.   V pi-imerjavi i 1. 1939 |»e je i>oraba umetnih gnojil povečala za 10-krat. lani pa v pri-tnerjavi s predlanskim letora pa skoraj za dvakrat,
V   1.1955  smo porabili  2?2  tisoč  ton  nmetnih  gnojil.  CM  tega  na sociaSističnih gosptnlarstvih  (kmetijskih posestvih  in v zadrugah)  pn-Dižno 75 tisoč ton. na zasebnih gospodai^stvih pa 19? tUoč ton. Lani smo porabili 44S tisoč ton, od tega 324 tisoč ton na individnalnih gospodar-stvih.
Po rebublikah je potrošnja neenakomerna. Na kektar obdelovalne zemlje porabijo največ umetnih gnojil v Sloveniji. in sicer 90 kg. aada-lje na Hrvatskem m v Vojvodini 79 kg. v Makedoniji 27. v ožji Srbiji 17 ka itd.
Risba nam kaže porabo umetnih gnojil na hektar obdelovalne zemlje.
Viden napredek v uporabi nmetnih gnojil je bil dosežen tudi na individnalnih gospodarstvih. V 1.1955 je nmetna gnojila uporabljalo 21 °/i) kmefkih gospodarstev. lani pa 32°/«. kar pove. da je lani upo-rabilo  iinntna  snnjila  približno 300.000  novih   kmečkih   eospodarsteT.
V  primerjavi z 1.1-955 se je šlevilo potrošnikov umetnih gnojil lani po vseh republikali povečalo razen v Sloveniji. kjer se je število kmeč-kih gospotiarstev.  ki  sd  aporabljala  nmetna  gnojila.  zmanjialo,  Vse-kakor   sistem   delifve, in   regresiranja   lani   ni   nstrezal   slovenskemn kmetu, ki pretežno pridelnje krompir in vrtnine.