Ob 26 letnici Leninove smrti
Naše delo
21. januarja 1924. leta ob 6. uri 50 mi-
tmt   zvkčer  je  po dolgi in  težki bolezni V. 1. Lenin umrl.                ,
Vladimir lljič Lenin (UljanovJ, naj-večji genij človešiva, u&tanoviteij boljše-vizma in prve soaaiistične države na svetu, se je rodil l. 1870 v Simbirsku (sedaj Uljanovskj. Vse svoje iivljenje je posvetil Lenin delu za Ijudstvo Vodil je nepomirljivo borbo z vserni sovražniki delovnega l}udstva, s sovrazmki revolu-cife. Revolucionarnemu gtbanju se je Le-mn priključil, ko mu je bilo šele 17] let Leta 1895 je bil Lsmn aretiran, Ietal897 pa. je bil pregnan v Sibirijo. Niti v ječi niti v pregnanstvu ni nehal z revolucio-ncurno borbo. Leta 1900 je Lenin odšel v inozernstvo, kjer je ustanovil časopis »l&kra«. Leninova »hkra* je gradila par-Ufo revolucionarnih marksistov, prtprav-ijala je revducijo. Leta 1905 se je Lenin wntl v Rusi/o, da bi neposredno vodil revolucionarno gibanje.
Prba raska revolucija l. 1905 /e bila premagana. Lenin je odšel zopet v ino-zemstvo, kjer je razvil veiiko aktivnost o borbi za partifo in za revolucijo Leta 1912 je na Leninov predlog postavila par-tija boljševikov na čelo revolucionarneza dvla v Rusiji Lemnovega zvestega prija-telja in scbo/evnika,  J   V    Stalir.a
Ko je bil aprila leta 1917 cmnzam pre-magan, je Lenin prišel v Petrograd Vodja revoludje je povedel narod k zrnagi. Pod vodstvom Lenina m Sialina so delavci in najbolj revni ktnetje Rusije izvršiti oktobra leta 1917 največji prevrat v sve-tovni zpodovini. socialistično revolucijo. Oblist so preozeli sovjeti Za predsedni-ka Sovjeta Ifudskih komisarjev ~ sou/et-ske vlade — je bil izvoljen Leniri Na-rodi, /e goooril Lenin. morajo biti svo-bodni in enahopravni Proglasil je nouo boljseviško potitiko prijaieijstva in brai-stiKi med   narodi bivše  carske Rusije
Z ogromno energijo se fe Lentn lotil izgradnie driave novega tipa. države. kjcr fe Ifztdstvo gospodar Lenin je vz*?afal deloane mnoiice v veri v lastne moči. zbnial je njihovo iniciativo v izgradnii nooega zivljenja
Lenin je bil tesno povszan 2 Ijndstvom, neskončno  ma   je  bil  vdan.   liubil  go   je
in ma fe zaupal. Tudi Ijudstvo je ne-skončno liubilo Lenina in ma zaupalo. Leninova jeklena volja in ogromna ener-gija, njegova neoma/na oera v zrr.ago so družile  množice   v  nepremagljivo  silo
Od prvih dni oktobrske reoolucije je postavii Lenin na prvo mesto nalogo, bra-niti sovjetsko dešelo, poudarjal je geslo obrambe sovjstske domovine O&novna lastnost sovjetskih Ijudi. j« govoril Ls-nin, morajo biti krabrosi, pogvm, prezt-ranje strchu v borbi. pripravnost. boriti se skupaj z Ijudsivom proti sovrainikom nase dornovine Lsnin je sknpaj s Sia!i~ nom ustvaril mogočno Rdečo armado, ki /<? pod njunim vodstvom odbranifa domo-vino delovnega Ijudstva vseh sovražnih napadov
Junaško braniti sovjetsko domovino, poirtvovalno delcti. biti vdan Ijud&tvu in pripravlfen irtvovah $e. čuvati zchzno discipHno v zahdju in no fronti — to so Leninovi nauki sovfetskcrrM Ijudstou Lcmnovo geslo »Vse za frortto!* je str-nilo v eno celoto tronto irt zahd;:e in je zagotovilo mobilizacijo vseh moči liud-stva za zmago v državlfanski vojni
Lenin je izvršil ogramno delo zo zma-go socializma v sovjetski difcli V zmIo teikih okoiiščinah, ki sta jih asivarili vojna in blokada, je Lnnin fzniclro po-kazal pot za likvidacijo razpada, pot ob nove in socialistične Dre$raditvp narod-nega^gospodarstva
Z Leninovim imenom so povezane vse najvaznejhc pridobitve in znage sovjstske oblasti in sovjetske znanosti Noh°ne$a področja vede ni, da ga ne bi bi! Lenin, ta veliki ačenfak. obofatil z največ:imi idsjann Lemn ./> razvi! marksizem da!>e in Ra /e dvi$nil na novo višja stopnfo Najveefi človck sodcbnosti oborožen z vsem bogasfvnm clovftfrega zrtanjs. -itt hniinre — to ?e bil Lenin. zvesti sin rti-skepa naroda Bil fp potn čitstva narod-nefia ponosa. ponosa na narod ki je ttstimril mopočvo državo. bor-ato. cvetoeo kulturo.   napredno  znanost  in urr">tnr>st
Pod Leninovo zastovo fe sovjctfkn Ifud-sfoo  zma*alo   v  voliki  domovtrski  voini
LeniTtovo ime. nje^ova dpln in nei"ki bodo preživelt stoleffa in tteočletja. Le-ninova stvar   jp  neprcmafilliva!
   Plan dela mestnega odbora OF
Ptuj za 1950. leto
Na 1. letošnjem rednem lasedanju plenuma MO OF Ptuj dne 10. t. m. so člani pienuma diskuiirali predioge se-kretariata MO OF Ptuj in dopolniive. ki so jih predlagali člani plenuma ter končno sprejeli sledeči plan dela za leto 1253:
Vsaka poedina točka plana zajema dnevne življenjske potrebe kolektivne-Ka, družinskega in individnainesra živ-ljenja Uudi, ki jih vodi občutek svo-bode in zaupanja v bodocnost sociali-stične družbe, ne pa nečastni občutck borbe sa obstoj brez perspektive za jutri
V koiikor zajema p!an kolektivna de-la, jih zajema kot sredstvo «a združe-vsnje oianov OF ia vseh slojsv mest nejra prebivalstva v vrsto zavednih in požrtvovalnih patriotov nove sociali-stične demovine Vzporcdno s praktič-nim delom pa zajema plan orjjanisacij-ske in ideoločko-v^gojne točke. Spo-znavanje vseh članov Sn čianic OF s prakso in načeli marksi?;ma-lenin!3!itta je nujna potrcba Ljadi današnjega časa.
1   Gospodarske   naloge
1.   OF inesta Ptuj bo v  okviru    go-
»podarskih nalog MLO pocjagala pri organiziranju ualužbensklh podjetij, fcot milarnc, pralnice perila, brivnice, polj-ske pekarne.
2.  Dokončno se bodo odstranile    ru-ševiue
3.  V   Rabeljči   vasi   bomo    popravili 300 metrov  ceste.
4- Pri srradnji mostu čez Studenčnlco bo dala OF 2900 udarnilkih ur. Oali bomo pomoč pri gradnji fizkalturnegra prostora.
5.   Popravili in navozili bomo peSpot na I4utonjerskl cesti.
6. Na P^norazni, kjer sta z&rajena dva reaervoarja sa vodovod. bomo istc ia-suSi z zeialjo in to ca 290 kub. naetrov ter ob«ncnj zasadili z-drevjem.
7.  Pri gradaji Okrajnega doma OF bo flaastvo OF mesta Ptuja dalo 3000 pro-9tovoljnih ur
8.  Rfestni ekonomiji in KOZ na pod-rečjn   MLO   Ptuj   boaso   nndili   pomoS pri pcljskjh  delih3  da bo  deJo pravo-časao izvršeno.
9. Mestni cribor OF se bo pri lOOhO zavzei za to, da pristopi h gradnji pro-vizorijev za uradne proštore in n& U način sprosti stanovanjske zgradhs. Pri gradnji provizorijev bo nudila OF vso pomoč.
2.   Organizacijske   naloge
1.  Seje fO OF se bodo vraile me;cč-no. Na teh sejah se bodo izdslovali me-scčni  plani.
2.  SUrbeli botao za redno piačevanje članarine fn isto dvignili povpreLno aa 5 din,
3.   Seje  plenuma  OF  se bodo  vržile redno vsake tri raesece. po potrebi pa tndi prei
4.  Terenski odbori bodo imeli  redne mesečne  seje.
5.  OF    oiesta    Ptuja bo v letu  1950 skrbela za boljše sodelovanje z oanožič-nirai   or«s:iizacijami    kot   AF2,     LfilS. ZB, sindikat in s tem zagotovila boljse izvajanje vseh splošnih n-ilog.
6.   Clani   IOOF   se   bodo   udeleževali sej  odborov   množičnih   organizacii
7.  Skrbeli bomo za to, da bo Ijudska inspekcija   imeia   svoje  redne  mesečne plane. ki jih mora dosledno izvajati.
8.   Z   ozirom    na    pomanjkljivostj   v evtdenci je treba v letu 1950 po terenih uvesti točno stati<;4iko in evidenco nad vsem i:«vršeaim deiom.
3.   Družbeno-vzgojne   naloge
1.  Za poživitcv poliličnega dcla med članstvora bomo inieli redne    sestanke članov OF po terenih.
2.   UdeJežbo   rednih     mcse^aih     sc-stankov   homo   do   konca   leta  dvigniil do 70 odst.
S. Clsnstvo OF bomo dvignili do 99 odst. vseh volivnih upravičencev, t. j. za 5 o&st.
4.  Na mjnožfšnlh sestankib po terenih bomo  izkljacili  iz  OF  vse tiste  člane, ki so na daa voHtev v MLO Ptuj   na-menio sabotirali in f ndeležbo pri vo-litvah pokazali svoj  sovražni odnos do OF in  ljudske oblasti.  S takim  čišče-njem bomo okrcpili OF.
5.  OF mesta Ptuja bo sa volftve zre-ztiih  posiancev   ki  se  bodo vržile me-seca marca, izvcdla vse politifne in teb-nične predpriprave,  tako da bo zaga-
rantirala lOOodst. udcležbo ia čim manj glasov   za  skrinjico  hrez liste.
6.  Tekom leta bomo otvorili v oko-fišMh tercnih dve knjižnici OF.
7.   Organizirali   boaio  dopisniitvo  la »NaSe delo«.
8.  Organizirali bomo tri ixlete v KO2..
Po tem plaBn bodo izdelali rajonski odbori OF rajonske planc OF za leto 1950 in jih bodo sprejeli na rajonskih sestankib OF dae 25. januarja 1950.
   Poročilo zvezne planske komisije o izpolnitvi gospodarskega plana za 1949
Pri izpolnitvi pomeni prva številka odstotek izpolnitve plana v letu 1S49, tlruga pa primefja ispoinitev v 194S. letu (indeks porasta, ako je 1948 — sto). Ponekod je in-deks porasta izpuščen zaradi ve^jih organizacijskih epre-memb (prehod zveznih podjetij v podietja repubiiškega pomena),  ki  otežujejo neposredno primerjanje.
I.  IZPOLNITET  SPLOSNEGA  DR2AVNSGA PROSACiUNA
Spložni driavni ptoračua je bi! icpolnjen s  183,1—121,2,
p.ri tera:
1. Fisa dohodkuv /vejnega proračuna 9S.7. Z. Plan  doiiodkcv   reyubliškiii  proručunov   1144.
II.   fZPOLNITSV   PLANA   INDUSTBIJSKE P&OIZVO3NJE
A.   IndB&trija, eJekUogospod.irstvo bi  rudarstvo  zvez-nega m repu&iisiiega pouicaa 10i,0—116,3.
B.  Iniiu^irijska , proixvcdooa   zveznega   pomena   97,9— 112,8,  on te>u:
1. Mh»ii.ir&tvo sa teilio  uidustrijo 97,2—117S8.
a)  Gen.  džr.   črae  »aetalurgije 97.8—103,8.
b)  G-en. dir. aJui^Imjd ha  bakra 103.0—144,2.
c)  GUv. dir. ogiijavaraega materiala 103,1—142,9. j^> Gea. dir. kmtvi^kjh strojev 103,5—139,1.
e> Geik.   tlir   k«viu&ke  indus;tijc 84,3—13ž,S.
f)  Glav.   dir.   mdusirije   t^utorjev   77.3—122,3,
g)  GUv.  dir.   elekiroindastrije  102,9—147,«. Z. Mfiiiistrstvo   nj.   LJihko   iiidustriio   19®,6.
a)  Gea.   dir.   c&Kenta  93,4—113,1-
b)  GUav. Oir. Asotsta 93.L—lSi.S.
c)  Gen.  dir.  kemičac  indastrije   1013. c) Gen. dlr. in^astrije stekla 104—1&3..S.
e) Gen.   «B.r.  uvJustriis  pgpirja  99,8-r-1018. f) Gen. dlr. mciicinske isdustrije  88,4—145,5. g:} Geži. ilir. živflslie industrljc 98,1. h) Gca.   dir.   tobacae   industriic   104,2—87,4.
3.  Miaistrstvo   »a  n&roHno  obraniljo. Prol7:vodaja   aa   civi»Tii   sekior  09,7—191,1,
4.  Komite   za   raainf-nzan   ?lažb--»   113.4—141,2.
5.  Kmuife  za  ki/-                            !*—Z25Z.
7.  MJnistTivTo za proTjael Ii3,7—143.0.
8.  Minisirsfvo   %9,   pom^rsfva   87.7—189.7.
9.  MIn!slrs(?o  z»  pnšte  J9S.1—S47 8. 10. Keir.He za fiakwlturo 9S.1—118.7.
C.   Tntfur.trijska    proJzvodnja    repabliSkcga    pomcna 104,8—1^15. cd tesa:
1.  LR Srbtfa 104^-133 0,
2.  LB. Hrvatsha 1071-113 8.
3.  LJI  SUrveniJa 1?Z5—116 0.
4.  JJi  Bisna  fn  Bercpsrovin?. 1.01,4—128,7.
5.  IiR    iviikcdonrja   1 «8 3—151,2. S. LK frna  prora 94 4—99.5,
D   Iiif5u3trl.5ska pr^j^vodnfa lcksinesa oomena (skup-no Io%a1-.ua prva ia  lc-kalna dru^a) 872—153,0.
E. iKpolnifev   plana   eJcUtrogcspodarstva   100.9—110,1.
F. I^olnKc-v piana ministrstva za rudarsivo 97,8^—128,7, prf fera:
1.  Gea   dfir. sa premog — skupaj 93 0—114,9.
2.  G^n.   ^žt,   bsrvn«h   feovin   10«).9—118.3.
3.  Cfen. tUr. %% nsfio in pVm 100 0—245 4.
G  r?sp«3!m'tev plana i>ro?zvo^nje -».veatnejfa re?nh!!Sk«ga pnroena no panogah dslavnosti — skupaj 191,0—118,6.
L Proizvodnja   ta   razdelitev   clektrične  energije   100^— 110,1.
2.  Proiavodnia in predelava premoga 93,8—115,9.
3.  Prcutvo&Tija ia predsiava nafte 100,8—235,5.
4.  Crsna metaliirgija 96,8—105,0
5.  Mctalurgija raznobarvnih kovin 100,2—122,4.
6.  Proizvou5ija,   oplemeiilteaje   in   predelava   nekovinskib rud  105,0—121,6.
7.  Industriia kovin in predelava kovin 95,8—127,4.
8.  L»dj«deIn!atTo 97,2—154,0,
9.  EieUtroindustriJa 98,5—136,3,
16.  Kemična industrija 96.2—114,6.
11. Industrija   gTSdbene^a   materlala   89,8—128,3. 12. Lesaa  iadufttrija 97.08—127.2.
13.  Indastrlja, papirja 102,2—112,1.
14.  Tekstilna  industrija  102,7—114,7.
15.  Induslrija usnja in obutve 104,1—116,0. 18. Isdizstrija gume S3.9—123,9,
17.  2ivi!s&a injJustriia 114,9—199,0.
18.  Grafična  industrUa   .. —129,3,
19.  Tobagjia mdustrija 104 0—86.8. 28. Filmska bidustrija 90.2—158,3.
m. IZPOLNITET PLANA KMETIJSTVA
A.   Slrapaa   vrednost   kmetijske   proiztodnje   92^—106. pri te?n:
1.  Kroeftijska proizvodnla 91—101.
2.  Proisvodnja ssdja i.n groadja 90—117.
3.  Proizvodnja živinoreje 96—115
4.  Proizvodnja  ribarstva 87—127.
B. Porasi socialFstičnega sefetorja v primerjavi % 1948. letenj  (7848—100):
1.  Število državnih kmetUskih posestev — 151.
2.  Šievilo državnih posestev in ekonomlj — 140.
3.  Štcrilo državnlh kmctijskih ustanov — 117.
4.  S>n?>na kiaetijska povržina socialističnega sektorja 182.
5.  Stevilo kmefe. delov. zadrng — 488.
6.  Stevilo gospodarstev v kmeC.  delov.  zadrugah — 504.
7.  Kmetijske povržine — 524.
IV.   IZPOLNTTEV PLANA   GOZDARSTVA
Plan goKdarstva jc bll izpolnjen s 95—115.
V.   IZPOILNITEV   PLANA   GRADBENISTVA
Plan gradbeništva skapaj 93—114,5.  pri tem:
1.  Zvezna in repuhUška gradbena  ouerativa — 96.
2.  Lokalna gradbena operativa — 97.1.
VL IZPOLNITEV PLANA  PROMETA
Sfcnpaj  — 94,6.
1.  ZelezrJSki promet 99,9—122,7.
2.  Pomorski promet  85,4—115,6.
3.  Kečm protriet 95.9—64,4.
4.  Cestni prcraet 92.7—109.2.
5.  Zrneni  promet 119.8—111.9. 6^oštni promet 133.7—1'7,1.
VH. IZPOUtfTTEV PLANA PROMETA  BLAGA
Plsn proraeta bla«ra j« bil izpolnjen s 105,4—112^8.
1.  Zajamičenn, preskrba 102 4— 117.8.                                 \
2.  Prcda,ja po vczanih cenah 10S.3—113,0.                          *
3.  Prosta prodaja 106,0—109.2.
   Za dvig življenskega standrda delovnih ljudi
je potreben dvig komunalne dejavnosti     
Za dvig življenjskega standarda delovnih Ijudi v naši državi je od-lociine važnosti naše komunalno go-spodarstvo. Materialna sredstva, ki se z vsaiim dnein ustvarjajo z delom v tndustriji, kmetijstvn in v drugib sektorjih nasega gospodarstva, slu-žijo sicer v veliki meri kapitalni gradrtvi naše zaostale dežele, v go-tovi meri pa za neprestano dviganje življenjske ravni. Naloga komunal-nes:a gospodarstva je, da ta sredstva Čim efektneje tn z mobilizacijo vseh vzporedno odkritih gospodarskih vi-rov uporabd tako, da čim bolje slu-žijo delovnim ljudem za dvig živ-Ijenjskega standarda,
Skromn! lanskolettil uspehi
Komunalno gospodar&tvo ptujske-ga okraja beleži v pretekleon lety skromne uspehe. Planiran je bil skromen kredit, s kateriom bi se naj izvršila sledcča deia: ureditev kemič-ne čistilnice,   ekonomijc  MLO Ptuj,
gradnja raestnega vodovoda v Ptnju, otrožkega igrišča v Onnožu, popra-vila stanovanjskih hiš, gradnja ve-teriu&rske bolnice ter vrsta manjših del, kot je popravilo pločnikov, ure-ditev in vzdrževanje cestišč itd. Od vsote, ki je odpadla na mesto Ptuj, je bil kredit v največjem odstotku porabljen pri gradnji vodovoda ia pri popravilu drzavnih hiš, na kate-rih je bilo izvršenih 293 večjih in manjših popravil. V tem je pa v glavnem tudi obseženo vse, kar se je v Ptuiu zgradilo. Mestna komnnalna podjetj-a v Ptuju so poslovaJa sko/j vse leto in nekatera med njirni zade-vala tudi na težkoče. Mestno kopa-liSSe ima prerriajlino število kadi, ureditev kopališča na prostem pa txa isti strani Drave ni mogoča zaradi nečiste vode.
V Ptuju prifnanlkuiejo stanovanja
Od leta 1945 dalje se v Ptuju vedno bolj čuti stanovanjska kriza. To ni čudno, če upoštevamo, da &e je število prebivalstva povečalo v teb ietih za 1700, stanovanj pa je manj, kot jih je bilo pred vojno. Ves čas po O3voboditvi je bilo obnovljenih ie 6 po vojnih dogodkih izgubljenih stanovanj. Jasno sliko stanovanjske-ga problema pa nam nudi tudi 295 nerešeniih prošenj za stanovanja, ki so jihvložili delovni ljudje v mestu Ptuju.  Z predvideno gradnjo provi-
zorija za pisaraiške prostore OLO-ja Ptuj bi se v mestu pridobilo pre-cejšnje število stanovanj, vendar OLO in planska komisija nista uspe-la prepricati nadrejenih forumov o potrebi predmetne gradnje, kljub zelo perečemu stanovanjskemu pro-biemu in kljub temu, da je bil že ves potreben material pripravljen m vskladiščen v Ptuju.
Na podežellu se je rnnogo gradilo
Živahneje je bilo v tem pogledu na podeželju. Skozi vse leto je bilo isdanih 222 gradbenih dovoljenj, od katerih je nastopila kot investitor država 18krat, privatniki pa 204krat. V tem številu je obsežetiih 109 sta-novanjskih zgradb. Vse te gradnje so evidentirane pri poverjeništvu za. komunalne zadeve, poleg tega pa je še gradila RKGS-direkcija v Ptuju ter zadrušni sektor, ki je zazidal 12.789 m5 (zadružni dcmovi), kar pa Tii evidentirano. ker investitorji mso prosili za gradbena dovoljenja. Vse te zgradbe seveda še niso dovršene. Temelji vseh so z^rajerii iz bstona, le v haloških predelih je nekaj zgradb s kamenitimi temelji.
Materia! za pogorelce
Poseben problem je tvoriio 82 po-gorelcev preteklega leta. Ti so v glav-nem potreben   material   za   obnovo
tNadahpvanip   na   1.  strsnil
pričakovali od Uprave za gradnje ter 8o ga tudi veliko prejeli, V celoti pa je Uprava za gradnje pri OLO Ptuj v preteklem letu razdelila nasiednje koliČine materiala: stekla 480 rn*, ključavnic 380 kg. raznega okovja 534 kg, rannega orodja 73 kom.. ve-ziva 167 kg. karbida 600 kg, oljnih barv 610 kg, betonskega železa 741 kg, raznega žetez-A 588 kg, fcičnikov 12P,0 kg, žice 93 kg, pločevine 3312 kg, cevi 539 k.ar. školjfc in umivalni-kov 400 kg, raznih delov za kopal-niee 252 kg, 325.000 strešnikov. 710.000 zidakov, 68 ton apna, 5600 kg ceTnenta. ¦ Na poverjeništtra leže Se prošnje za 205.000 kom. strešrji-kov. 240.000 koan. zidakov in 16 too cementa.
Mnogo gradenj fe fzvršiSo okraJSno ^radbeno podjetjo v Ptuju
Velik delež pri gradnjah v ptuj-ekem okraju je padel na Okrajno gradbeno podjetje v Ptuju. Podjetje je do&egio plan zazid&ve planiranih površin s 103% ter pri tem delu do-seglo 68.946 neplanskih delovnih ur. fovrfiena gradbena dela, ki jih je opravilo podjetje, doseg&jo vrednost 18 milijonov dinarjev.
Kcnnunalna dejavnost se Se oa podežel.ta ni uvelfavUa
Na podeželju kakor v mestu je tuda skozi I. 1949 ostala vrsta nere-Senih vprašanj iz komunalnsga go-spodarstva. V mestu »e je sicer ˇ tem pogledu, kolikor je bilo a azirom na kredit možno, opravilo. Podeželje pa je ostalo v tein pogledu skoraj po poiEoria pasrivmv VfJiko število KLO-jev se je opiralo na to, da ni bdlo dovoljeao  uporabljati  kreditov,     ki
so jih imeli v dobro kot participacijo na pobrani dohodnira tudi za potrebe komunalnega- gospodarstva. Ti kre-diti so jira bili stavljeni na razpo-lago komaj nekaj dni pred koncem }eta tn je vprsšanje, v koliko so jih KLO-ji mogli v tako kratkem času porabiti, odnosno porabiti tako, da bodo v Čim večjo korist. Krajevni ijudski odbori na drugi strani tudi nieo upoštevatf maogih pozivov na gospodarsko osamosvojitev z usta-navljanjem krajevnith gospcdarskih podjetij, z dobodki, s katerimi bi jim bfk> omogočeno r&šiti tudi večja rpraSanja kornunalnega gospodar-stva v svojem kraju. Kljub terau je bilo aa podeželju premežčenih ali urejenlh, skratka zgrajenih večje ate-vnlo gremic, gnojišč, prestavljenih ograj, urejenih in prebeljenih stano-vanj itd. Elektrifieiranega je bilo 8 koncem leta 1949 70% podeželja.
Ekannmlle so zaSagale menze s pridelld
V pretekleni letu je bilo pod kon-trolo poverjeništva za komunalne za-deve 14 ekonomij ljudskih odborov in industrije zveznega in republiške-ga značaja. Precejšnje količiue pri-delkov (med drugira okrog 750.000 kg krompirja) so šle v prid okrog 2300 abonentom, ki se hranijo v 5 delaTSko-uslužbenskih restavracijfah in desetih delavsko-usJužbenskih menzah, dveh dija.*kih dom.ovih in enem Donra učencev y gospodaratvu.
Tttrizem in gostinstvo sta za|>o-stavl?eiia
Kultarna postrežba Člcrrekti, ki je aaa potovanju, je uidi stvar komunal-nega pospodarstva. GJcstinstvo in turisera sta v okraju   z   ozirom   na
zgodovinski potaen meata Ptu;fa ia prirodno lepoto Slovenskih goric in Haloz na precej nizki stopnji. Naj-bolj pereč probiem predstavlja po manjkanje prenočišč v Ptuju in go-stinskfli obratov na podeielju. Mini-malne količine na prebivalca v goati-Sfiih prodanih pijač opozarjajo, da j« treba gostinsko mrežo razširiti ter vjmvj v središčih urediti sodobne go-stinske obrate.
Y
V prednjem smo se dotakniil le nekaterih vprasanj našega komunal-nega goapoditrstva. Dejstvo je, da ae z graditvijo »ocialističnega g;ospo-darstva ustvarjajo matenalua sred-stva. če že ta obotojajo, jih je trobs v dvig standarda upornbiti, ker se le T tem dejansko pckaže slirb z& iz-boljšanje življenjskih pogojev deiov-nib. Ijudi. De!o na tsra področju j« eno najvažnejših del. Kdor se ne bi zavedal vašnoeti dela na t&m po^-ročju, bi bil podoben človeku, ki bi sieer imel dosti žita, pa si ne bi ved<*l pomagati do kniha. Krajevni Ijuds^i odbori »o v tem poffledu svojim ru-livcem rlolžni omogočiti »ode-ovani« ter poklicati n« noraoč frcmtn in ostale organizaoije.                  Nn.   
   Stari novi svet, družbeni red
V   kmetljskem   srediSfu   Valeno    na področiu Palerma so kmetje brez zem-Ije   zasedli  več   tisoč   hektarjev   neob-delane veleposestniške zemlje.  Policija je   v  številnih   krajih  izvedla  obsežne racije, da bi preprečila razširjanje ak-cije kmetov  brez zemlje.  Aretirala  je 110 kmetijskih delavcev
»
Iz ameriške cone v Arstriji jc bilo doslej repatrliranih 842.500 oseb. Osta-lo je še 120 855 oseb. V vsej Avstriji je še 20.507 ljudi iz Jugoslavije
•
Kuomintang je nedavno poslal v ZDA 48 ton zlata Domnevajo. da Je bila za-loga poslana s Formoze, kjer pričalaj-)ejo napad narodnoosvobodilne armade.
•
Francoska vlada je sklenila razpi-sati notranje posojilo v višini 15.3 mi-lijarde fi*ankov V poročilu. ki ie hiio ob tej priložnosti objavLjeno, je rečeno, da bo posojiio porabljeno za obnovo med vojno poškodovanih pokrajin.
Na Finekem so se pTed kratkim za-čele volitve predsednika Finske repu-blike Najpre.i bodo izvolili 300 deie-gatov iz vse driave, ki bodo nato lz-volili  precksednika   republike
Argentina je odpovedala goapodar-sko pogodbo s Spanijo, ki Je bila skle-njena v aprilu 1.948 leta. Sporočilo pra-vi, da n«; bo prišlo do sklenitve nove-ga trgovskega sporazuma s Spani.io do-kler 'ta ne bo plačala Argentini dol-gov in stroškov, W so ostali na teme-lju te pogodbe
- •
Iz Celovca poročajo, da je pokrajln-ska vlada odbila, da bi se na Korožkem ustanovila slovenska kmetijska šola. Sklep je pojaenila s tem. češ da ni denarnih 6redstev, kljub temu, da je v lanskem letu odprla tri nemške kme-tijske šole
V   Boliviji so odkrill  zaroto skupinc oflcirjev,     ki   so   pripravljali     drtavni prevrat   Po  izjavi   šefa   bolivijske  po-licije so aretirali  14 zarotnikov skupno z niihovim voditeljem  generalom  Rio-dorri    V   državi   je   razglašeno   ob^edno stanje
«
Ponorno Je ureljavljcna «mrtna ka-zen, ki jo je frar.cosko voia^ko sodišče izreklo nad Klaro Fritsch zaradi zverin-skih postopkov in ubojev. ki jih je iz-vršila v raznih nacistifciih tabort*čih To je bila ie tretja revizija procesa
•
Pred nelcaj dnevi se j« po trfenju s švedskim parnikom — cisterno »De-vin« v ustju Temze potopila britanska podmornica. Rešili so le 15 moroarjev Našli so tudi 9 trupel medtem ko za usodo ostalih 52 Članov posadke ni nič znanega.
V   LJnbljani  ga  ]e  pred  nekaf   dnevl vržll   zbor   delavcev   naSih   iDdustrifsklh 1n  gradbenih  podjetfj  ter rudnikov,     kl »o  že  tzpolnlli   svoje  naloge  po   petlet-nem   planu.   Vsi   so   večkratnJ   udarniki. Na   nfih<JY  zbor ^e priiel  titdl predsed-nik vlade LRS tov. Miha MarkiJio. Ude-leženci   zbora  so   pre<S   zaključkoni rbo-rovanfa   poslati   maršalu  Titu  pismo,   bi so  qa   vsi   podnlsali  ln   v   katerem   oto-1 Jnhljajo, da bodo do konca petlatke iz-polnili ie eno nnlogo petletke, in to Se v  kra|?PTn fnsn kot so prvo.
Ne daieč od ZngTeba so 2o leta 1943 odkriH izvire nafte. V Ian '!'.&m letH so se raziskovanla nadaljevala ln konfala i nspehom- Vse »ove vrtlne m bll« nspe^ne, ce!o boijše kot pri lzvtrfli v Peril)! in Araerikl, kfer le vsaka sedma vrfJna date nafto. Panes ie ta revir ie donosen in }e bil lanskolotnl plan e» onioatacile lipolnjen pred rokom s 100%.
V   !e»a  1Q45.   |e hflo v Bo«ial ln Her-rnnovlnl   44   (7iwrarfj.   V   treh   !etlh   |e tflo  to   MevfJo  i>oflvoteco,  tako   dč»  \m* sedaj   vsaVo     okr«|^f>    in     indtKtrfffko mesto svolo niljo ali rišjo ffUnr.ar.i5o.
•
V   letia   1948 9o  rofoH  v bfižlni   N!l« erradHl »orarno rB«Hn-nre5enwlXov, eIt?X-tronk   Jn   T^ppfcren^Vfh  nparatev.      Prv« velfka   delavnica     ie    ie    rqr?.Jerw    tn opremjfem s potrebnlTni strojj ir> n*ftTa-vaml.   Te?ave,   kl  so   lih   povrrofH?   in-ff»rn5hfrf>1<»vc< s tera   da nJso Tioslali pa-ro^eiih   stm«rv   so  prfmpn^ii  s tem   da so  ffb   doMM   \t   dnirrl^   (fr^sv.   Tovarna ho ra^ela spomladi že z delom.
*
Na stnimi5k?sm oclja v MakcdotvlH so melf^rirsH doslej nad 4000 ba zerone. Tansko !eto }e kornra na te^ zenlti i?3?a povprefpo ?a 209 ka prid^lka ve? kak*>r na drnnih njivah Do kmira pe+letke bodn. !rs»5U1 Se 3000 ha mnfvlrja, s po?ebn!jn sl^temom prekopov pa bodo ntnetno namakall okrog 11.000 ha rfljnlje.
V   Zaoreb«  oradlto    enetra    Dalvefjft mlekarsldli   obratnv   v  držarl.    Ta  cen-
*r?Ira   w>f-3*na   »Ttt^V^rna    hc    nrrddala na  dajn  po  120.000  Jitrov  mJeka.
V   starf  JrtfTf^Iavtfl so  nalovlll  v  Hb-nfkih  In   refcab   na  \<Xo ?w>vprefno 7000 «on rib. V Innsken* letn pa po Jlh naio-vili ih  11.200 to*.
Jvigoslovsii!?fta trgovska mornarica fe !?Sla ht vofSse telo cnlaMfena. NzMe 'adfMolnlce 90 si postavile nalogo, da to catioftnadljo. Knko h!»ro napre*a1e ohnova naSe trqovske raomarlce, fe raz-vfrtoo \t vsako leto na novo prirJ^blf«-ne tonsžft: v letn 1046 1e zna^ala %!30 000 »on, v !eto 1048 ie 180.000 ton/v lan-^kerfi   Ip.hi   pa   fe   nad  200.000 ton.
   Tekmovanje hranilnih blagajn
V ofcviru »Tedaia den«rnega var6rra-Qj«« je napovedala Hranilna bletgajna OLO Ptnj tekroovanj« vwein ostalim bra-niJoim blag«jn«m ki »iceT:
1.   Katera   blagajna   bo   za)«la   najvišji pxoc«vi vlagateijevt
2.   Katera  blaigmjna bo  sbrala   najviaji
iRMei hTanilnib rlog ˇ sorasinerjtj • steviloca delavBtva te natneičencev}
3. Katera blagajiva bo dostavlj-aia N*-rc<fea bamki najtočnejža poročila in do roka.
Uspeh tefcmoranj«. ki traja od 1 d«-cembra 1949 do 28 februarja 1950, >o bdl  y prvem  mesecu  naslednii:
Btao'.iM  bi»2fl!st
Bolufica Ptu>a
Gozdrja  uprava  Pta^
Gr«xi?s  StrnJšie
LIP,   o-brat   Rogoinica
M»sta«  obrtr»«  de'8Tn.'ce   P*uj
Na,dzorai'itvo   protjs   Ptuj
Ograd Fhij
Okrajni magaaki Pttij    ,
OLO  Ptuj
OZKZ PtuJ
Podjetia  za  msJioraclie   Pvu)
RKGS  dBTekd>a   Ptuj
ToTarna   glwi.ice   St-mi*^«
Toyarna   atroj4i   M*j*rork
ToTarna   volc-anih  itdal   Majšperk
Vozovua delavuica Ptuj
1   \i   il  fii .,b
&l        ».-B?     SS«      -8S      |S.I
«-        <hoS      50«-      iJ-13«-      L*-
133            66            10            23    do  rok«
194              8            —           —    do   rofca
1147            15            14            14    po   roktt
111            —           —           — ni  poročiJ
148            66           20           06    do  roka
294           89           —           82    do  roka
143              9           —          —   na   poročil
161            89     ¦     43           70    do   roka
225          193          164          1S8    do  roka
56          124             2           47    do   roka
186            26           —            10    do  roka
21            16            —           —    nd  poioča
717          205           67            Bl    po   roku
250          203          163          171     po rofcu
441            46            46            46    do   rofca
138            12              2              8    po   rokti
MnrnHna   kinlra   RT l> 1   nnHruinira   Ptni
   svoji širini in osnovnih načelih edini na svetu
Zakonodajni odborl Ljudske sknpščine FLRJ so na rkupni seji v četrtek, dtie 12. ianuarja t. 1. sLišali pojasniio iveznega ministra za dck) L j u b č e Arsova k prtHilogu aovcga zakovia 0 soctetneni za-vafovanju.
Z uspehi noveaa drnžbenega reda v FLRJ S!> »stvtirjeiil iudi pogoji za zako-alto ncdallnio Dreditev vprašania 50-ciabtega ziivarovitnja delovitih liodJ za 5li>"sij boleziii, nezsttd, starostl in one-moglo&ti.
Milofoiti dek>vn!k Ijudl ustvarjajo dncv-tto več kot dobtvaio v oblikl ekvivaleiita za svoje dfJo. Višck ustvarjeue vredno-sti gre v splošno akumulacijo. !z te aku-mulaclje pdsthije drž*va tudi velike znc-ske za sociairK) zavarovanie. li zn«ski so iz leta v leto večji, ker jc iz let& v \eio v družbefiJ gospodarskl sektor vkijir čonih vcdno več Uudl. S svoiim delora cstvarjajo vedno večjo akumuhclio. Novl zakon o sociahrom zavarovanlu prinašn v socialno zavarove^le novi red. Država prevzanie nsse vse obveznostl Dose-danji prispevek Ijudi v delcvncrn odtiosu v državnc!« soclallsHčnera sektorju za socialno zavarovanje se »kkie. Vtada }e prlpravlla tudi posebns predpis« n» pod-lagl zakcna 0 davkih, po kaleri!i naj se akine itidi davek na pl i^c dclavcev in uslužb«ncev. Po (aj zakon^ki spremensbl Šc sJcer ne bo mogoie celolnega zneska ck>sedanjlh odtesljajev prlitetf k tfose-danU nelo-plači, temveč bo raojtoč« do-serfanje čiste preiemke zvižsU povpreino ?a 2.4 odst.
Odrrava pr!spc\kov za ?oci»{no zavs»-rovanie in davek, zvi§»nje plače, uredba o materialni podpori otrok. prfspevkl države za pl.Oan dopust delovnim IJu-cJom, popust na žeieinict tn v fostiitskih ohrntBh so gotoro prakiiini doKazi skrbS IJudske ohissil z» detovr.e UuclJ.
Novi zakon rmmenl novJ red tudl > vpražanju socislnega zavarovj-nla neka-tor3h (Jelovnlh U«dl, kl nl«o v dolorncm odncsu, vendar Jc nlitiovo delo družbero korlstiao.
Zdravstvena zaščlta ˇ bodoSe ne bo ve!ji»la za ves Čas zdravljenia satno za zavaroveflca in njegove drnžlnske člane, temveč tcdi za reninike In upokojence. Bolnfki bodo imclJ materialni obsto} rn-^arovan od prve«a dr*e baleznL Po lctu dnl eortnainega zdravlienja bodo zava-rovaiscž prevedoni na tavsHdsko pekoj-nino, če I« ise bodo sposobnf za deto. V izjennih pHraerih bo zdravllsnfe podali-šano na 2 letL Osnova za obračansvanje materfahjTh prejeinkov ˇ čas« boleml h« bo reč sskw kosmati zaslsieh, tcni-vo" rednl e»služefe z vscuii st^lnimi <3o-datki. Pogof ie 6 mesecev neprstr*an€ z«po?IS*ye «11 18 Btesecev s pre§4edil t dvcb letlh.
Za ˇpr*$anle pokojnlne predstarlja novi zakon veliko sprememl?o, Upoko-jencl bodo razdeljenl ˇ kategorilo mlaj-ših (do 5» let) In starefSib (nad 50 leO. Po nsjmani 5 letih delovnega staia bo dos«žena pravlca do pokcinlne v kate-jjorrM mlaišfti, v katcsor^i starejšlh pa po naifjisnf 10 letlh. Vpokojencl se bodo deSMi po težkem, srcdnjem !n lahkera delu, k! so ga opravHall v službl. Rcdna ptača skuna} z dodatkl bo vzeta kot otnova za obračunaTanle poko|n!ne. Prcko T!x>ho)!tve zaposlenf vpo'iojencl bodo lahlio dosesrlJ <«di 110 odst poko?-n?ns!fo o?nr»vo. Po novcm znkonu bo ??t?ro5e re$"tf vprrišnnja pokoilnSn UT>oko-fcncev, k! le doslej nlso b'!a relena.
IVifnlstsT Arsflv !« podkrepH svola po-!asn?la •« StcvHkaml. kl notisrorujle^o z tntUfonl fn m"3?f»rd«in! obses skrbJ za rbo'-§anfe živijenjske ravni deiovoeifa tUiti^tva.
N.?srl?sH h tudi. da }c novi zakon 0 sociakem zsvarovanlu po svoji Slrln? In osrovnlh načellh edlni na svetu ter nn*oRO naoTfdiseišl od sovietskega za-kou« c soctelnem KavarovsiniM. Prednjačl pa tud« r»kon« 0 soc. zavarov?n'a na CeiltoslovRgkein, v  Rumunt]! In drofcod.
L.F.   
   Mladina tovarne aluminija v Strnišču napoveduje tekmovanje
Na pretlijripravah za volitve MS LMS je mladinski aktiv ToTarne alu-minija v Strnišču sprcjel obveise za tekmovanje na čast okra^c in oHastne rnlatlinskc konfsrence ter napovedal vsem akiivom ptujskega ^kraja in vsem aktivom Mar!bo?s'«e oblasti tekmova-aje. To tekmovan.fe bi predvscm za-jemalo užvrstite-v in raz^iritcv mltdia-ske organv,:ar1jr.. ificoloSki dvig mla-dine,   ku1'                      io   dclo  ter  «3o-
!ion5no  s;                       :tj^c mladine    v
življestje v sleuč-vii; točk%h:
1. Kateri aktiT bo v Marlborski obla-sti najboljše iavedcl volrtve po nitvo-dilib CK LMJ ia pri Uh Tolilv»h n&j-bolj  urvritS  mladinska  crs;anir-acljo.
S. Kateri aktlv bo nudil sosednini miadlnsklm akCivorn in tbmoi, kj«r ni mlsdintks (W^iwii5»c!je, n»JTSč pomoči pri i«Tsdbl Tolttev ia asto-noTitvi no-vih akiivov.
3.  Katcri aktiv ba imel najb&Ijsl sc-stav   sckretarialov  aktiva.
4.  Rnteri aktiv bo imcl mtjbolj redno organizaci^ke   ia   Studijske     sestankc, in na svojih sestankih razprsvljai naj-bolj živijenjske probleme miudinskc or-ganl?,acije.
5.   Kaieri  aktiv    bo    vkliačil  največ mladine  v  kulturno-prosvetn« dcio  in u«5tanovi3 pcvski /bor   igr»,!sko druiino itd.
6.   V karterern akttvu bo najvst ra!a-d?nc sodeiovato  v  Ijudski tehniki,  tiz-kultuii, ia to v avto-raoto krožkn, mo-deiarstvj,  radioamaterstiru s Itd
7.   Kateri mladinski akti-v   bo sprejel oajboijie obveze pri  iavricvauju plan-sklh nalog, ustanoril največ miadinakih proizvodnfh   brlgad ter dal   a*Jv«č  in-dividualnih obves  possmesTtih mladin-ocv ia bo    nsjbolje    soznanjen  s pro-Hvodnlm planom ter  hnel   svoje  koi»-tra-plaae.
8. V k?.termn d^lavskem afetivn se bo najboii izb^ljSala deiovna disciplina v vseh poslcdih kakor točno pribajanje na de!o. najmanj neopravičenih i»-ostankov
8. Rateri delavski aktiv bo nndO naj-več pomoči našim zadrugam pri po-pravijanju strojev, orodja in razuih drusib. gospodarskib delih.
19. Katerj akti? bo najbolj skrbel za
vssojo   v   pionlrskl   organizaclji   tn   il nudii vsestransko pomoč.
11.  Kateri aktiv  t>u imel do oblastne mladinske  koniference   najvcč    priredi-ttv   in   uvriil    največ    gostovanj    na
TJtsi.
12.  Kateri aktiv bo iracl najboljio po-rezzro   a   mno?Jfnlmi      organisacijami, kakor upravo. sindikatom, AF2, OF itd.
13.   K&teri aktiv  bo imsl naibolj re-aleu  pian  »vojega  dela  1950. leta.
14.   Kateri   ahtiv   bo   vključil   največ mJhdine  v strokovne tečaje, aa vasi v izohraževalne.
Po aavedezilh točkah, po katcrih mla-dliiski aktiv Strnišča napoveduje tek-aJovAiije aktivom Mariborske oblasti, bo foanirana tekmovalna komisija, ka-tera bo tedensko poroicla na okr. in obUstnJ kumjte o rezultatib tebmo-vanj.
rekiEovanjc s* prične s 15. jancar-jom in traja do oblastne mladinske konferen«e.
Mladlna Strnišča poziva vse mladto-r.ke »ktive Mariborske oblasti, da sprpjrac.jo   napovedano   tekmovanje,
Pod vodstvom naže slavne Komunl-stične partije s tOTarižem Titom na idla bomo lzvrlevali vse sadane na-lope. katere se postavljajo pred n»s za dnkon^no JKgradUcT naše Tovarne i;Ii-nice iin »luminlja  v  Strnliču.
Naj iivi na^a herojska in slavna KPJ s toT   Tiioro na čelu!
Mladina  Tovarne  alnminija. Strnišče
   Kako poteka popis živine
ponekod v ptujskem okraju
Y pretekJem tedna «0 *e vršile «*-toreške konfer«aice »a popie itvaiie. Na te(h kooiforencah »o biM članl krajevnili popi&nih komisij jsi poplsoraici dobro seznanjeni z vsemi navodili za izvedbo te veliike in važne go«podarske sta-tistii-ne a-kcije. Udeležba je bila zadovolji^a predvsem na sektorjib. Cirkulane, Go-risnica m Ormoi, tier «0 šievibii ude-leženci pokazali pravihno razumevaoj« do papipa. Slabia P« j« bila tndeležba v sektor>u Ptuj, kjer je bilo odsotaSh 5 KLO-}ev, za katere «e \e ^rršila po-MTiM JffMrtruktaia. Pohvak) zasluži KLO Rodni vrti, ki je bll najboljše zastopat* šn ki ie napovedal tekmovanj« vsem KLO-jem našega okraja v twaH*ea in rdku popisa.
Clanom krajevnSi popi«rih komislj J« bila pojasnjena naloga, da priprarijo do 15. januarja popiene pole z vpisaninji gospodarstvi, da bodo popiftov-alci lahko že 16. j.atmarja pri^čeM s popi»om. T« iraloge nekatere popisne komkije irtoo rzele dovolj rcsno. Po ugotovitvl koo-trole 9e r KLO PodvMici. Bukovci, Ple-terje, Gajevdi In ie v nekaterih pop*s 16 jamiarja še ni pričel prav zaradl ne-PT>>ravljenega materiala. PTed^sem )« vredtia grajanje popisna komisija v Olr-kovdfh, ki še do 17. januarja eploih nl pristoplla k delu im 6 tem zavrl« popio. Zato tudd ni tnčmo, če so v tem KLO-ju rsi ostali plajii nerealnd, ko pa ie no-6©}o   ugotovitl  etanja   živinskega   fan<ila.
Fajub n'jihovi roaJomaniostl to mlaf-n«mu gledanja na ta statističen popia bo ist? tudi tam iarveden, čeprav v zad-nf$h dneh, t&da zato temeljn-teje. Ver-jetno so V Cirkovcih izgubili pogum, ko »o izved-eH z« &tevilne kootroVe, ki «0 v »osecknj&h PTcterjih prl knjetovaJcih Belca JaneTii, Kancler Jasaezo, Osel Alofm in StefaiiTi ugotovile zataiitv« svfeii «n kokoši. Nfeo pa garoo v Ple-terjai z*taji!!i, tudd drugje so. V Goris-nioi je Rozman liza zatajila 2 evinji, v Starfah pa km&tovald S«l Miirko, Lešnik Mirfco iaa Se nekaterj skoraj po-lovico kokošl in rac. V Središču \e **-taiil StampaT Franc svinjo ta pare, Bofko Ivan koikoSl, v Salovcfh Zadravoc Jo*e prašifa. V Trnovsld vael Ivaočič Jofetu ni uspelo zatajirtl svinjo, v »telj-ni*ku skril* se |e »aTOa izdala. Kraaniver-creriu pa je dobrodošel izgovor, d« je teKca lest brata iz Ločkeg« rriva. Mtrrko Jože je verietno oa ovco poeabil, fci twfi ni bila popteana. Tadi Ceih Jože fa: TrnoT-«ke va«I tn VrečaT Martfcn, Sajn FrasnBC, Ceb AJo-rz tz Btea bodo da^aM očvoror za zatafifre. V Podietonltn narf Sprafe N4srieta dmtrtč n« fšč« več takih tetro-vorov, da t« ta «vin}a ta da ®o te ko-koži Isst sestre, fai bo dala te «rva«1 po-pfea-ti v SedlaSedni.
Vsi navedeni In nmogl neoavedeni, kl so sku^ali z la^nivimi pod^at^ki presle-ptTi IjikJsIco dblast in pov^ročitl ne-tofen s-tatistličen popis, bodo kMcani oa, zagovor.
V primera, da so kfe ostate stvwr! ne-Tx>pisa!ne po opravi^fenem n.^ak.ljučhi, ftrvaio lastnMri roočnoet naknadne pri-jave do 23. t. m., ker *SK la&fco stcer z^Ntenejo n«T>rtjetoe posledice.
Opozarjaimo vse popdsovalco, da do 23. ianmatrja popis fevTše ta fetega dJte predaio materiiaa kTajevntm popteram komisiiaim, ki so ga v rokti 3 <inl do-lžn« progle<iati In dokaačno obdelatl. Obde-Ibp popisni material, to je vse pooi&n^ pole e 4 irvodi reznUata fobrazec PO— 10c) fe treba dostaviti najpoTaseje šo 27. t m. Okrajni popisnd komhrjl. od-nosno Statisti^neraii o-radn, ld moTa 60 30.   jaoiuafriia  irsdelatl   okrat»l   ®tnnaT«m.
Okrafna poplOTa komtsi)a.
   Zamenjava bankovcev po din 50.-DFJ
Opozarjamo, da potefe 1 31. Jamsar-)cm 1950 rok za zamenjavo baukorccT t>o 50 din DFJ državne irdaje.
Vsled tega se pcmovno pcrzivajo Imet-niki teh bauiovcev ,da }ih predlože naj-kasneje do t«ga roka v svrho zamenjare najbliinjemu sedežu Narodne banks. ker po tem roka baiikovcer »e bonio več zameniavali.
   Kmetijski delavci na državnih kmetijskih posestvih LRS bodo prejemali posebne
dajatve
Na državnih kmetiiskih posestvih (z<r spodarstvih) republiškega in lokalnega pomena, na ekonomijah državnih gospo" darshih podjetij, uradov in ustanov v območfa LRS ie bilo doslei zelo pereče vprašanje pogodbene delovne s&e m nit-aih življenjskih pogojev, veseifa do uspešnega dela v kmetijstvn, navezano-sti na kolektiv in moznosti astvaritve dodatnih Hvljenjskih pogojev v prostem času tid.
Odiočba 9 posebnik dajmtrah kmetih skim delavccm na driavnih posestvib LRS (Vr. Ust št. 1 — 10. l. 1950) daie vse pogoie. da se tsdi v ttm pogledu ustvari red, ki bo odgovarjal konstim soclalističnega kmetijstva in živiienjsksta standarda Undi. ki so se posvetUi fcm«~ tijski proizvodnll
Dela na državmh posestvih rablfo **" kom leta stalno delovno silo. Da bi s* h obdržaU privatm kmetovcdei, &o H tw dili nekatere moinosti, ki jih državna posestva niso mogla naditi, ker mso ztf to imela zakonite podlage. Ugodnosii m podlagi U odločbe privatm sektor kmetijstva nikakor ne bo mogei nuditU četudi so vczane ne enoletni deiovm pt*-goj. Najmanj za leto dni mora biti driav no posestvo na podlagi sklenjene po~ godbe signrno delavčeve pomoči pri opravljanja kmettjskth del. Nagrajevartte po sredbi tn dalanie posebnih dttiatev nadtta npravi državnega posestva dovofi možnosti za primerno odškodovanje de-tevcev za marlfivost in požrtvovalnost in za pridobivnnfe takih kadrov, ki bodo predčtavljolt to zc kmetijsfvo, kar prtd-stavlfah za ostale gospodarske panoge udarmki, novatorH in racionalizatorfi.
Prednost za dosego brezpiačne mptr rabe in obdelnve zemije za lastne vrt-nine, reja kokoši in rac ter največ 2 pret Učev, nakup mršavlh prašičev na držnv nem posestvu, pridobitev zgradbe za rejo živali, stelje, koruze m Rodomest-Aov za rejo živali ter drngt ugodnosti ittiaio tisti delavci z draiino, ki stanst-iejo na drzavnem posestvn cdi izven ttiega, kl imaio večje število drušinskih čUmov, udarniki in nosiJci častnih nasla-vov ter sploh ddavci, ki s svofa delav-nostjo pripamorejo  k  večfim  detovidm
uspehom  in  donosom.   V dobi  trakmia delovne nogodbe mora  posestvo  izpoi-
n&ti vse pripodajoče dahtv«.
Nova odločba tudi dcloia, kdo nima pravice na te ugodnosii, v kakih oblikah se dafa uprevičemm delavcem nadome-siitev, če ^'w ni mogote nudki teh ugod-nosii, kdaf se te ugodnosti začnejo in kdaf končcjo.
Dodelitev povrSine zemlfe nakap mršavih prtiHčev in nakup koruze ali ntt domestkov se bo vrStl po tabeli, ki vpo-števa predvsem število člcmov delavčeve družbte.
Red, kl bo nstvarlen na podtagi te od-redbe v odnosih med državnim po-sestvom tn pozodheno delovno stio. daje moznostt vstm ddovnim Uttdem h ok<r lice driavnega posestva, da se vkljaftlo v delo in da tako izpolnih tnrtom defa pogoje za dostojno zivlienje, ki po žf-vf/o delovni liudie sochHstičpe druzbe
Nafno je, da nprave driavrrih pbsestev čimprefe seznanijo svofe dcfavce s cilji in prednostmi te odločbe, pri čemer ni dvoma, da bo tvortia novi dvi* življenh nkepn standorda delavcev it druiberegn kmetiistva.                                       Pul.   
   Koga bomo popisali kot vojno žrtev?
Da bt olajšali delo popismm ekipam in preprečih uepotrebae uesporazuiue, ob-javijamo navodila ia odločbe, ki odgo-varjajo na vprašanje, kdo velja za žrtev vojne in ga je zaradi tega treba popisati in zbrati podatke o socialnem stanju njc-govih ožjih svojccv.
1.   Kot vojna  žrteT  se  smatra vsakdo, ki jc v času od 6. aprila  1941.  to je  od napada   Hitlcrjevc   Nemčije   na   Jugosla-rijo, pa do 10.  maja  1945, izgubil svoje iivljenje  zaradi vojnih  vzrokov m  okol-nosti.
Pri popisu žrtev ai važno, kjc Je kdo izgubil življenjc, r driavi ali izven nje. Popišejo se ysi. Ravno tako m vaino, na kakšen način t« oekdo življenje izgubil Kot žrtve se »matraio vsi, ki so padli v borbi, ki so iih okupator ali domači iz-dajalci ubili, ki so umrh oa posiedicah ran, muienja m lakot«. zaradi bcrr.bcr* diranja, jiovraineg« ali zavezniSkega, ki »o brec tledu nginili ˇ ujetniikth in kon-c«ntracijskih taboriščih, aa prisilnem de-ltt, med bejom  itd
2.   Tistih,   ki  so  med   vojno umrH  na-rarn«   smrti,   n«   bomo  popisovali.   Popi-sali pa bomo tiste. pri katerih  je bila, ta sicer   naravna   smrt,   posledica   vojne   (n ˇojnih okolnosti   Nc prtde torej  v poštev nekdo,   ki   je  v izseljeništvu   ob   normal-nih  življentskih pogojih  umrl zaradi sta-rostne   onemoglosti,    kot   žrtcv  pa   bomo smatrali  vse one.   ki  so  pomrli  v  ra^nih konccntraoijskih  taboriSčih  zaradi   težkih pogojev  življenja.
Logično je, da borao popisali tudi tiste, ki so umrli tadi po 10 maju 1945, če je btla smrt poslcdica rane, dobljcne za časa vojnc, ali bolezni. na katcri ie obo-lel za časa rojne zaradi vojnih okolno-sti,   na  nfei   tudi   po  osvoboditvi   stalno
hiral in umrl po 10 maju 1945. Nekdo je na pr. v logorju zaradi splošne osla-bitve, mučepja in pretepanja, obolel na težki bolezm, po vrnitvi v doinovino oi mogel ozdravcti tn je na posledicah te bolezni končno umrl Tak primcr bomo smatrali   kot   votno žrtev.
3. 2e iz navcdenega je razvidno, da popisne ekipe ne smejo ravnati šablon-sko, ampak individualno, od primera do primera, v skladu s splošnimi navodili. Upoštevati je treba, da jc mnogo caSih ljudi izgubilo življenje tudi v sovražnih formacijah, ker so bili simpatizerji na-rodnoosvobodilne vojne ah pa so ce!o zanjo delali, pa so bili odkriii in ubiti To so posebni primeri, ˇ katerih bodo popisne ekipe moralc podatk« prcveriti in čc so resnični, padlega rpisati kot vojno žrtev Na drugi strani pa ne bomo Tpisali aa pr vse one, ki to bili žrter bomhardiranja Če za nekoga vsmo in ugotovimo, da \t bil član Kulturbunda aJi podobne organizacije, ga kot irie* n« bomo vpisali Ponavljamo, da je po-trcbno, da popisnc ekipe vsak dromliiT slttčaj dobro in objektimo presodijo prcd odločitvijo o  vpisu   aJi   oe.
Na splojno naj vclja, da se dvotnljiri slučaji vpišejo s pripombo. Boljše je, da se nekoga, za katereffa se bodo podatki naknadno lahko prevcrili, vpiše. kakor pa da sc nekoga orczre ali izpusti
V primcnh, da svojci n«ke žrtvc ži-ˇtio oa več krajih, kot na pr.: starši padlega živijo ir Metliki. brat pa t Ma-rfboru. bomo ramali na sledači način: po pravtlih «?e vsakdo vpile tam, kjer je živel pred vofno in zani dafo pcdatke nic<*ovi najbližji srojci V \em prtmcr« bi bilj to starŠJ ¦* Metliki Zaradi »ltfur-nosti pa nai   ga Tpiše tadi brat v Mari-
boru, ckrajna komisija v Mariboru pa tc podatke dostavi okrajni popisnt ko-misjji v Metliki. Da pa bj bilo čira manj podobnega administrativnega dcla. pri-poročamo, da sc svoici pravočasno, t, {. do 1. febr «?tracno ali pismcno spora-zumefo,  kdo bo  o ko-m dai  podatke
To navodilo naj velja tudi za pop^s v vojski, zlasti zsl onc borce, podoficirje in oiiciri«, ki pripadajo neki drugi rcpu-bliki   fBosna. Črna  gora)
   Izvršni odbor MLO Ptuj je sprejel na 1. seji osemnajst sklenov
Irvršni odbor MLO Ptuj }e 5. januar-Ja t 1. drugič zasedal ter rešil vrstc vprašanj gospodarskega in pensonalne-ga značaja.
Poverjenik za komunalno gospodar-stvo tov. Rudolf Ivan je ˇ poročilu predočil IO MLO gospodarske uspehe ta teiave v letu 1949 ter pozval vse sočlane MLO, da v letu 1950 reeno obravnavajo vse gospodarske proble-me mesta, ki temeljijo na potrebah delovnega ljudstva, na obstoječih in povečanih osnovnih sredstvih in na živahnem sodelovanju vseh požrtvoval-nih in zavednih delovnih meščanov
Ponovn«   izvoljcni   prcd«.   MLO   Ptuj tov. Vogrinec Janko
Tsakdauje žiTlJenje je a&Mevslo nstanovitcv dclSTnic
Mestne obrtne delavnlce, čevljarska delavnica, mizarsk.a deiamka, iaga, mestna barvarna in apretura, živiijska krpahiica, gradbsna ettpa, kopališče, pogrebni zavod, priprega, stanovanjske zgradbe, ekonomija itdL služijo zahte-vam potreb rnestnih prebivalcev, vc-zanih na osnovne in dodatne moinosti plamkega gospodarstva v Ptuju. Ves čas po osvoboditvi se je v teh podjetjih, v kolikor so takrat obstojala, odvijalo življenje. ki je zahtevalo dobre. ljud-stvu predane in strokovne kad3-e, pri-merna sredstva in orodje ter potrebni material Notranje in zunanje življe-nje teh podjetij ,ie oblikovala borba za izpoinitev dnevnih nalog, za zado-voljilev plansluh nalog in za ustvarilev nadalinjega razvoja mestnega gospo-darstva
Koncem lela 1949 je bilo mogoče ugotoviti prednosti celoletnega dela in ustvarjanja. Prl tcm odkrite ovire predstavljajo ostanke starega gospo-darekega   reda.   T                  tvariio   del
vojne zapuščine.   t.               v 1850. letu
je usmerien predvsem proti vsem obli-kam gospodarske zaostalosti in sprav-ljen v sklad s plansklm gospodarskim redom
Pl&a  je bll  do^ežcn  ia pre&ežen
Planske usluge in stroški kovinskih dolavnic MLO »o v letu 1949 znažale 4,630000— din. Njihova vrednost je bila preseiona za 7 odst Po vrednosti 6toritev je sledila kovinskim delavni-cam barvarna in apretura s 153 odst. izpolnitvijo plana. mizarske delavnice s
nspmnaist skteoov
116 odst., žaga s 101 odst^ klobučarna s 116 odst., čevljarska delavnica s 95 odst. in šiviljska krpalnica s 115 odst. plana.
Od kadra jc bilo odvisno iivljenje ˇ podjetjih
Večina članov upravnega ia> delov-nega kolektiva vseh gospodarskih resor-jev je tekom leta v pravilnem delov-nem cxlnosu mnogo pripomogla k uspešnemu delu, k pravilni uporabi orodja in naprav ter k racionainemu izkoriščanju materiala. Tekom leta 1949 izvriene premestitve 15 članov stro-fcovnega kadra iz mestnih obratov v zvezna in republiška podjetja so do-kaz pravilnega pritegovanja, vzgajanja In usposabljanja kadrov za odgovor-nejša mesta. Dva kvalificirana delavca sta odšla za tri mesece na pomoč ru-darjem. &e&t delavcev je odšlo za čas on 1 do 3 mesecev na gradnjo avto-strade Zagreb—Beograd in na gradi-tev novega Beograda. Deset učencev ˇ gospodarstvu je bilo poslanih na eno-meeečni tečaj v Celje, ki se je vršil v žoli učencev v goepodarstvu kovln-ske atroke. Nekateri poalovodje in usluž-bend so pomagali tudi pri izvajanju raznih teremkih akcij in nalog. S tem so dokazali, da niso samo zase zain-teresirani krahoborci, temveč ljudje, ki so v stanu pomagati driavnernu aparatu na vseh straneh družbeno-političnega gospodarstva, ne pa samo na sektorju, za katerega so se stro-kovno usposobill.
Pomcuijkanje  eradje, je  sra^rievalo nzvoj
N€po«x)lno ki nezado*tno orodjc in naprave so predstavljale v letu 1949 pri delovnem kolektivu eno irmed ovir hi-trejiega in racionaLnejšega rarvoja.
Pofnanjkanje noiev za skobelne 6tro-je, svedrov, tračnih in krožnih žag ter pogonskcga jermenja je predstavljalo za mestne mizarne resen problem. No-ve žagine liste in pogansko jermenje je ves čas pogrešala mestna žaga. Sta-ri šivalni stroji krpalnici mnogo ne koristijo in niti zdaleč ni z njimi mo-goče doseči kapaciteto novega stroja. Obrabljena armatura mestne priprege bo trajala samo še kratek čas. Enako slab vozni park. Brez škropilnega avta si ni mogoče zamisliti učinkovitega škropijenja me&tnih ulic. Crpalne na-prave za mestni vodovod so bile v letu 1949 nedosegljive.
HazpoloH iivl roaterial Je moral biti racicnalno   kzkoriščen
Glede materiala in surovrn je bil le-ta 1949 problem še resnejši. Cesar ni bilo mogoče dobiti po vezanih enotnih cenah, je moralo biti kupljeno po vi-sokih komcrcialnih cenah, kar je naglo črpalo mestni proračun. Nezadostne ko-ličine žice za kovin*ko delavnico in raznega drugega kovinekega materiala, fttavbnega lesa, kleja, stavbnega in po-histvenega okovja za mizarsko delav-nico, instalacijskega materiala, desk za pode, bendna, anilinskih barr, sode, mila in premoga za barvarno in apre-turo, zidnc in strežne opeke, žičnikov, lesa za polaganje podov, cementa in bstonskega železa za mestno gradbeno ekipo, pralnega praška, mila, brisač za čisčenje kopali§ča, trdega in mehkega Ie6a ter žebljev za pogrebni zavod, se-salnih in zračnlh gumijastih cevi, že-leznih in medenih spojk, podkev in pod-kovsklh žebljev za mestno priprego, materiala za omrežje ja\me razsvetlja-ve In žarnic, cevi za odtoftie kanale itd. so predstavljali vrsto težav, preko katerih ni bilo mogoče priti drugače kot s skrajnim izkoriščanjem vsega uporabljivega    materiala.     Nezadostna
sredstva za graditev etanovanjskih zgradb, za nabavo črpalnih naprav za mestnl vodovod, za zgraditev novega letnega kopališča In za druge važne adaptacije so sicer c«nogočile izvršitev nekaterih adaptacij in nabavo nekaterih strojev ter naprav in opreme. prevoznih sredstev in instrumentov za brivnico. čevljarsko delavnico. opreme za mestne gostilne, mestne pekarne, za mestno ekonomljo in zalogo piva. za projekti-rano milarno, za kavamo »Moskva« in ea nove evinjake MLO PtuJ V«e to pa je del obstoječih potreb
Kljtib temn se bill dosežen! znatn) nspeb!
Vsakdo od delovnih Ijudi, kl Je opa-zoval gospodarsko delavnost v Ptuju, kl je dosegla v letu 1949 vrednost 11 niiliionov 698.000 dln. Je moral priznatt da so bili kljub veem težavam doee-ženi znatni uepehi. Plansko izdelova-n.1e žičnega pletiva. nešteta popravila kmetijskega orodja, elektroinstalaciie, itlrufavničarska In kleparska dela. vo-dovodne instalacije, žaganje in mizar- i ska dela, otvoritev krpalnice. brivni- -I ce In Cevljarske delavnice, pristopiteT k pripravam za obratovanje mUame. barvanje in kemifno čišfenje tkanin, popravila zgradb občel^udske tmovine. tlakovanje ulic, popravlla odtočnih ka-nalov, adaptapije kopaHSČa. izvršitev neftetih voženj s kontsko vprego. či-šfenje ultc, ureditev parka. zaraditev rezervoarjev za mestni vodovod pove-čanje mestne ekanomije, dvig iivinore-je ln perutnine, zalaganje trga t z<?-lonjavo, izvr§itev adaptacij na ekono-mlji ttd. niso slucajni uspehL ^emvi?č uspehi napornega in nesebJčnega deli odgovornih in ljudstvu predanib delav-eev. Vse podatke porofila je tov. Ru-dolf potrdil s Stevilkaml
Leta 1950 bodo doseženJ novi uspehi
Leta 1950 bodo doseženi novi koraki bliie napredku me*tnega gospodarstva in življenjskega standarda v mestu ži-večih delovnih Ijudi. Novi Ijudski odbor bo stal trdno na braniku novega druž-benega reda ter bo v Imenu ljudstva preprečeval vsak poskus nereda v raz-voju, birokratizma in življenja brez upoštevanja množice
Clanom delovnih kolektivov vsch mestnih podjetij bo treba posvečati vso pozornost, da bo odgovarjala praksa načelu, da so ljudje najdragoceaejše, kar imamo. Potem se bodo ti počutili v obratu kot doma. Težave bodo skupno premagovali, ob uspehih pa 9e skupno veselili.
Novoletna darila v vrednosti 100.000 dln
Poverjenik za socialno skrbstvo tov. Zorčič je podal poročilo o obdaritvi 146 oseb 2 mestnega področja ob novera letu v skupni vrednosti 100.000 din.
18 sklepov prve seje
IzvrSni odbcr MLO Je na drugi seji sprejel skupno 18 eklepov, med katerl-rni je tudi sklep, da bo pričela mestna ekonamija gojiti kulturno vrbo. da bo na mestni ekonomiji postavljena sadna sušilnica, da bo bencinska črpalka pod-}etja »Jugopetrol« premežCena s Kve-djx)vega trga drugam, da bo imela cen-tralna lekarna svoje prostore v prltlič-Ju finančnega odseka OLO Ostali skle-pi so personalnega pomena ln se nana-šajo na spremembe položajev nekaterih uslužbencev In na spremembe njiho-vib prejemlcov. Sklenjeno je bilo tudi, da bo nabavljena potrebna obleka za škropilce 6adnega drevja in da bo epravljeno v red vprašanje garantira-ne preskrbe potom OB LO Maribor in OLO PtuJ z ozirom na 100 odst. Iz-polnitev vseh obvez na področju MLO J Ptuj.                                                     I
Dan prihodnje seje nl bil določen.
NR.   
   M Iljin
Priroda in ljudje
GRADITEU, GRADIVO IN POGONSKA SILA
Če hofemo preobrariti lemlje-rid neke dezele, ga moTamo pazljivo ia na ijot način proučevatL
Graditelji naiih velftih vodnfh poti to novjh vodnih elektrarn ne gledajo na prirodo z ietimi oCmi kakor njihoTi predniki, mženirji preteklih let Za na^e graditelje to gore. slapori to jezera gra-divo, ki ga labko abdelnjemo. 2emlj«vid jim pove marsikaj, česaT nmoga pokt>-lenja pred njimi na njem ni»o znala bratl.
Iste re*i lahko vl<W]o razlitni ljud}« ra*litno. Kdor hodi po gozdv zato. d« bi našel primerno drevesca bodisi ta ribiško palico aH za pračo ali za lok. ne gleda enako kaior ticti, ki s« je priSel ˇ gozd iptehajat. Ogleda si Ble-herno steblo, njegoro obliko, njegor« krirm^ ia rogorile. Ribiško palico p* dobi ix ravnega in tenkega stebla, bur-klje ali pračo si napravi iz rogorile, lok pa iz prožne in močne rej«.
Prav tako oparuje Tljuge rek in po-rriinsko lice zemlje tistl, ki išče t pri-rodl gradhro ln pogoaske sile ta gradnjo.
Kj«r «e dT« rek.i zelo prtblitett droga dragl, lako tekopljemo prekop hi pove-žemo obe rekl v eno rotino pot,
Kjer imamo gorsko }«sero, lahko te-Trtamo predor, da se bo eko««njj odte-ka.a jezerska roda in namakala polja,
Kjer je na reki vij»ga, lahko dobfcno pogonsko silo.
V tatžni vijiigl teče na prtnner Voiga. n&daleč od Kujbiševa (Samare). Tam ne-nadoma zagradi reki pot grmada 2egnl-skih gor, kaior bi «• dvlgoila k leralje. Te gore «o se bile zares drisgnile in remlje. Pred davBlmi, davmmi časi je tn počila zcmeljaka akorja in eden od o<b©h robor razpoke se je dvignil v rlSino — tako «o nastale 2©gul«ke pečix>e. Volga
Je ladela ob pregrado In Jo f€ morala obiti r dolgem orinku na T-shod. Ljudje »o se rozili po lem ovinku okoli Žegul in niso rzgtrbljali camo ča«a, ampak twh xapravljali kurivo pod kotli na parnitMi. U<^enjaki so govorili o zemlje-pi«ni in geotoški Hepravilnosti. Nikonaur pa ni prišlo na mlsel, da bi «e ta ne-pravilnost lahko popravila,
Sedaj pa so Ijudje pogledfth »a ta ovinek z drugačnimi očmi, pogledali «o na. i tnio, kakor gleda graditelj na gra-davo.
Vijvga, ki fo dela Volga na tem ovin-kn, je dolga 160 kilometrov. Raadalja med obema kcmcema pa ie samo 25 km. KaJ, ko bi spojili oba konca Tijnge 8 prekopom, ko bi izravnali Volgo? Pot po Volgi bi «e tedaj ekTajJala za reL ko *to km. Koliko bi vsak parnik na Trsa.ki Tofo)i priiiraTiil na tjtsn in kurivuJ
Ali pa bo la&ko 5pojiti oba koaca ri-juge?
Izkopatl prekop t doIHni 25 kra bi bi' lelo drago -dek). Prihranih bi sicer na časa in ktiriru, toda stroski bi bili lahko večji od prihrankor.
KaJ naj torej storimo?
Spet moraioo paatljivo op«B<yrati zem-IJeTid.
Na »erernera koncw rijuge »e isliTa t Volgo fcenka nitka — reka U«a. Ta nam prkie prav kakor nalafič. V dolimi 23 kilometroT teče U»a prarv t tisti smeri. v kateri )e treba izkopati prekop.
Stmgo xa prekop imau&o torej malone
Prekopati moramo easao S« »emeljsko oitoo, ki deli U«o od ju-žnega koaca vi-jncre ia ki je iiroka dva km.
Na istem lemljerida pa lefefco ridlmo ie nekaj. Izknšen hidrotehnik bo taicoj pogledai na iteTilke, ki oznamenajejo vi§rao krajev, in opaail, da je severni koaec Tijiige mnogo viiji od jažnega.
"¦t prekopa, ki bo »pojil oba koBca vi-fuge, bomo ime!i na kratki rardalji velik strmec vode. To se prari, da ne bomo tamo s>crap§aU tok Volge, ampak u«tva-rili tudi ncv močan vir pogomske slle. Vodno silo mornmo izkoristita in zgradj-ti vodno e'ektrarno.
Projekt T9. preltop ln za vodno elek.-trarno je ie gotov.
VOLGA TECE NAZAJ
Ko »c hidroteluiiki prončevali zemlje* vld Volge, so epoznali, da lahko že na nekem mestu popravimo prirodo.
Vsakdo ve, da Izvira Volga na Val-dajski viiini. Zaepano, l«no, ns da bi ee ji raudilo, teče s komaj opaznim padcem h Kaspiju. Hidrotehniki pa so preudari-li, da je mogoče usmeriti dei njene vode r>o drugem pobočjn Valdaja; ta vcvda ne bi tekla v Kaspijeko, ampak t Baltfilto morje. Tu pa bi «e morala voda podvi-zati: pobočje je strmo, na njero ni tuc-goče ladremati. Strmoglavo bo padala Tc«la. na pot pa }i poistavimo rodue elektrame m tako dobimo ceneno po-oonsko silo tam, kjer je najbolj potre-bujemo: blizu Moskve in Lenlngrada.
Da boino ]ath,ko ustnerjaii tocJo po po-trefci «era ali tja, bomo spremeaiii naj v&č}e jesero na ValdajtJ, jezero Seliger, v reliko zajezitveno jezero.
Ii tega jezera bomo nravnali gornjo Volgo.
Od tega bo tekia vod« po Ba.%i roJji ali na ceyer, r Baltik, ali na jug, v Kasplj.                                                      \
Ca«.i »vobode za reke gredo h koncn. Ne bodo mogle reč iiveti po «voji volji, marvef bodo morale iiveti po človeko-v< Tolji. Reke. jeiera ki inorja — eie-meuti, ki so bili do«lej svobodni, bodo imeii manj «rot«>de. Zato pa bo toel človek več s-vobod^
TJL STRA^^TE BESEDE Ni tako lahko obradati reko, kakrŠBa
je Vofcga. Obradsti   reko  se  pravi,   p&staviti  «€
po robu Y«emu, kar se dogaja v prirodi
saino od sebe. Voda na prlmer hote redno teči od zgoraj cav^dol. Mi pa jo cstavljamo z jezovi m prisilimo, da se dvigne od spodaj navzgor. Spomladi preetopajo reke sroje bregove, mi pa zajemarno spomladanslce povodnji napo-l|}h in jih zapiramo v tajczitvena jrzera.
Kaj pa, če voda poruši jerove tn na-Bipe?
Zgraditi raoramo Jezove tako, da se to ne bo moglo zgoditi, da se bo vsalc jez vključil v prirodo kot njena npva trdtia seetarina.
Treba je vnaprej preudariti vne teža-re. Tse nevarnosti,
Graditelji jessov parnajo tri «tra*ne besede.
Prra beseda  je pesek.
Pravimo, da rgradba, ki je zgrajena Je ie teie obetati.
Bd pesku, ni trdna. Toda če ta zgradba ne jtoji na ulici, ampak v strugi reke, ji
Dsn in noč se txori j«t « prltitskom vode. Dao in noč ga na*Xakuje roda in ga skuža prevrečl. A napadod«pred«jf s čela }e težaven in Toda »kuša «voj erno-ter t>o orinku: gloda d»o pod jezom tn glada breg, ker se stika z jezom. Pada od agora) iex rob rn bije od tadaj i m.cnimi udarci ˇ temelj jera.
Če ie jei zgrajen na pesku, potCTa Je Jtanj boj z vodo stokrat težji. Pesek je «lab zaveinik jeza Ne Tzdrii natpada rode io se tjmiia.
tieden se dobro t«t©S. ee ie "voda preriie ta zmatga,
Zato je pesek tako straSen — ni «tra-Sen zaradd stoj« mofii, ampak saradi •voje ftifekoatl
SiLko«t zavemlka je rčasft Bevaraej-ša Icokor moc eovrainika.
Dniga stra^na be«&da je kras.
Kras fe bolezen zemije, bolezen kara-nitnili gmot V kamnitnih plasteli na«ta-nejo razpoke in votline. Te iaxpoke ^a rctline 6« r&e bolj širijo in se »preral-ajajo t jame, vodiijake, brezna 1« špilje
Kjer razsaja kras, o«tajajo tla brez vode, ki uhafa po razpokafe v globhro. Gozdovi pogineio. Zaradi oodzeinelj^ih
nutrov €e rasljo stavfee in po)avlja)o«e rarD.   g na površju.
Kjer ugotovimo kras, ie bolje, da ne gradimo.
A kako naj dotenemo, ali je zemlja bolna ali wlreva. ali se širijo v njenl globini raipoke in rotline? Te votline se imenujejo kaverne — praT tako kakor preTTiine v boluih p!}«*ili.
Treba {e vpraiati geologe. T5 r»do. ka-ko je zgrajeno telo lemlje vedo, k]e je lahko kras in kje ga ne more biti.
Zakaj in kako nastaja krae?
Ustvarja ga voda s evojim delom. Pod zemlio ^e mnogo rode, so potoki, reke ln slapori. Nekoč sem bil globoko pod zemljo. Kr> aem ae spuščal t fttšek, je okoli mene Sutnela voda, kakor da bi n»očno dežeralo. Spodaj sem moral Iti sfcozi praro vodno steno. ki mi je za-^rajala pot Tisti dan črpaike niso de-lale in so zato imele podzemeijske Tode praznik, En #arn dan 1e zadoščal, da so se «opolnoma raidlTjale.
Kaj dela voda ¦» globini? Razjeda ka-men, razkraja sadro, afinenec vn dolo-mit.
Ce fe gmota take kamenine rarpolcana, voda z lahkoto pronica r razpoke. Ko pronikne y kamen, se loti dela: razjeda. iiri razpok«, dolbe Hfake in Totline-Ma^Sine TOtline se epreuninjajo t reli' kan«ke podzemeljske dTorane. Te dvo-rane se gradijo bret tnfenirjev, nihče ne skrbi za to, da so «yodi trdnl. In dogaja se, da «T<odi ne v^drfijo obtežitve 1d se sesujejo. V*a gniota, ki je ležaJa nad Jaroo. ee odicruši iu titrga narzdol. Kjer •e fevrši tak ador. se rufiijo in seeeKia-)o hl3e.
Kaj, 6e se odere podtemelj«ka Totllna prsv pod našam  jezom?
Pred«n zainemo z delom, raoramo pre-lsLati, ali niso raorda t gl"oWni rotline, all ni morda tam kras. Ce ngotovimo r kanmu kra«, s« moramo zavedati, da j« graditt na takem kamnu d»* še neTar-n^jšt kator graditi »a pesku
(Nadaljcvmie sledU)
   Prosim naj ostane med nami
K*fnog/ Ifadfe h Cttnkovc, Gorihtiee L L in MoSkanjc nikdar nlso tako e«* triti moii  Drave kot nedaf.
Kontroia porabe električnt energtfe $e ni čudila nflhovemu navdv.$enfu za elektriko, temvei samo njihovim ne-prijavljenim 100—300 vKiinim iarni' carn in knhalnlkom, ki z njimi svetijo in  knhajo v nedotfoljenem  času.
Z motnimi žrtrniarmi /* !<rpo evvtiti. Nenadna   knnirola    pa    sna   posvetiii tndi brez ^ofnih  iarnic. ¦
<f) oloia) uslužbenceo Gozdnega mo-* gazina v Ptuju in oskrbootmcev sa /«  naglo  spremenil.
Prej« so oskrbovanci čokali na astužbence, ko so bila vrata magazina pred njimi zaprta, sedai pa aslažben-d čakafo na o$krboixmce, ko »o za nfimi vrata zaprta.
Spoznali  so,  da   rri  prifetno  iakati koi  oskrbovanec pred vratmi ntagazi-na,  *«  manj  pa  je   prifetno  čakati  r> preiskavi  za trratmi zapora. ¦
W   nekaterih   gosttlnah   so   naoafeni vprašati   goste.    ie   žeiifo   odprlo alj zaprto mno.
V gostilni na Varberku pa *o stregli gostom 14. januarja t. l. na novi na-čin. Nekateri gostje so bili postreženi z vtnom v vrcih, ostoli pa v stekleni-cah.
Ljudje, kt so pili iz vriev, so tmeh veivrstni niitek. Pili so boljse vino tn opazovali ostale goste, kako pirejo tz prozornih sUklenic enakc drago stabše vino če ne bt teh razlik im-roval poslovodja Prefažnik Frane in neprozorni vrči, bi morati vsi $>osti piti enako vino, ker so tudi enako plaiali.
*
C krbni  predniki  so  oedno   radl   po-
-' skrbeti za naslednike zapvščino. Da n« bi radi nfe prišlo prezgodaj do spora.   velfa   prepoved   odpiranfa   te-
s&ameata do njihove smrtt.
Tcdi nekateri stari KLO so poskr-beli za zapnbcino. Šefo po nfihovi raz-re&itvi }e bUo mogoče agoiomti saptf ičtimki sklad
Največ zapustnikov fe prepvstilo mmledmkom neiipoinfene kmeHjske piom« pešdelave m  obvezne  oddaj*.
X/»wr odbomiki KLD »o moim. ko se
*       opirafo pri resevanftt vaznih vpra-tanj   tm  Ijarhtvo.  Nekaieri   pa  iutifo tnoi samo   takrat,  ho  99 pokrepijo   z vtnom.
V PmRtkntiu so na prvcm zaseda-rrfa pomUovtiti odbornika Jakoba, hA se \e i* v zaeetka dela okrepil z vl~ nom ht oprl na svofcga pomočnika Leopolda,  hi  mn  /«?   z  vimnn  stregel.
Dobro,  da se  moi Ifudi ne da me-riii po ttrm. kaiiko  mna  kdo prenese, ttmvei p& tem, k&tiko napraoi korist-n*$a  smt mnoiieo *
\J   adrmmistractfi    »9    vtdao    trršifo
*      oidne  sprememb«.
StcrH birohralfe *o spravlfali ročno pisarifa na dobvr papvr, novi pa sprav-Ijvio strofno  tipkarijo  na  *1ab  papir.
Razlika med prvimi in srfrdnfimi fe v l*m, da tfi prvi niso fradVti Ifndstva niitsar povedati, zato so porabsli za ptenrijo samo pol pcle, slednfi pa bi radi naenkrat preveč pfvtdari, zato Do?ftš*ro  nttertkra* celo  polo.
Prifetrto bo odminhtratuirfsm, fto se bodo navodlli nrnopG de&sti m«d ljwt-ttvom in ma!o  pteaii *
AJora*« prija pnzimi debtia tntina L ^ odefa. Ijndem dsbclo zimsko ogri-nfalo, poljskemv orodfa pa strrha, kt ne propnšia
ttd to zimo niso osi takoj dosegli, km  fim  prija.
Tttdi sefalmku pri KmelečeiH kiM t> Tržca bi fiotovo Le rdavnaj bo!f pri-jala sireha, ki ne propašča, kot dsi in snalna odejo
   Kako potekajo volitve v mladinska
vodstva v ptujskem okraju
7j& pred kratkim Las<wi eo tlani mla-dkiske organizacije piislcpili k uvaja-uju volitev v vodistva oenovafch orgsni-; «»<;ij Ljudeke mladine Z^vedajo se, da mnogo r.<ivisi od vodstva akriva, kaišne uspehe bo tei pn svojera delu ceicien dikliv. tz svo|e sr^de rbirajo tnladince, katerj Imajo do danes ˇ organisaciji največ zaslug. Izbirajo raiadince, ki so do danes pokazali, da eo vredtu člani organizacije, kot ]o ims ailadina Jugo-slavije Takih raladiucev je ogrcsnno. Doka^ so stevilne mladinske delovne briqade, ki so delale aa našib največjib o6jcktih petletnega plana. Bngade so se vrmle v o^iaj večkrtu udaine. do-bite 6O prirnaiije za svojo požrtvovalno deio. Dokaz so nam udorniške značk©. ki se ponosno blesiijo na prsih miadim-cev io mMdink. Dakaz 50 mladinci r podjetjib, ˇ tovami n& Strnišdu, ki prekoratujejo dnevno normo ra 20 do 30 odstotkov. pa ie več. Ponosni smo rua nje.
Oo 18. januarja so biii v 47 mladin-&kih dktivih izved«fli predvolivni se-Rtanski. V 19 aktiviii pa so izveden-e vo-litve, t j. aktiv Pavlovci, FraJikovci Latmerk KOZ. Tumižce dTŽ. po&eeitrvo, Ormož dri. posestvo, Dečji dom v Ptuju, v DlD-u Ptuj, pa š« v drugih. Na iet-i>e,Tn sestanku v »Pletarni« so napovedaii tekmova-iij« vsem aktivom LMS v 06-močjn mestnega komi^eta Ptuj, ki naj traja dio obiastue kortfeTervce. Tfc&muje 68 na vseh področjih dela v mladktf&i ortjanizaciji, predvs?m pa na kuitunnesni pol^u. Kateri aktiv bo izvedtel re<ime teden&ke študijske sestam.ke, kateri aktiv bo priipraviij kulturne nastope, katsri flktiv bo naredil več prostovoijniii de-lovuiili ur itd. Dela^/ski mladinski ko-^ektiv tovarne StmlSče tudi ne zaostaja 7i dnigimi. V aktivili tovarne eo 3zve-deni letai se6tanki. Na 6estajs.kih so sprejeli obvere, da bodo 25 kmečkdm aktivom poraagali i>rvesti voliive. Tu<li tekmovanje so  napovedah   vsem  deiav-
<sk-jn aktšvoan v MadJborskj oblasti, ki trana   do obla&ta« korjierence.
Kljui) vsem dosedajij^m uspeh.oni pa še hkoikj dos>egli take aklivlzacije mla-dSr^fiikih množic, kot bi to raarali. V ne-kalcriii vaseh še sploh ne vedo, d;? <se voH novo vdstvn aktiva. V nekčUerih efct-rv&h   •" -                           -.na;o   kara;k-
v.erja mZr                               3. -To )e  s?a-
b<x-t 6ekrctr.n:Ur'V =.;¦; :.ivov, ier niso oo-Isgali dovolj skrbi aa ld^olo^lci dvig evojega čianstva. Nuino ie. to slabost ravno z izvolitvijo noviJi sekretarlatov od-BtrarJii. Zavedati se moremo tega, da ravno od idpn'o*ke ravni vsaikppa mla-dfeioa kot sJe:herneqa držav}iriTM 7<?visijo uspehi naiera dela. Potre*>no je r»~gi-b^ffi kn>e^ke aktiv-e na kufturn«m polj-u. Pojdbno ced-aj v riDiskem č^>su j€ na-loga, Dosvetiti ku!turno-prosvetn&mti vpraišanju največ skrbi. Aktivl naj or-gvmiziTajo igralske skupiae, pevske zbore, kar je prva pomoč z«j prilegnitev čl&Ti.ov v <>rg<wiii'z^o.io. O^amkiroTiie iz-I-alov v fcm^čke obdelovalne zadruge, na driavna posestva, rvi todi n^ turi-stičae kra.je (PohoTje—'Planica) bo mia-dini v razvedrilo. V&e te prijeme naj aiktivi n>a letTifh ses-t.ank.ih dabro pre-diskutirajo ter spre'm»io knnk^ptne na-loge ter taikoj pristapijo k njihov^nKi !7vaj«7iju.                                        P.m.   
   Odnos do ljudstva se odraža v odnosu do njegovega plana
IzvajaTijn n-slog 4, leta prv« pettetke resno siedi s eo«deiovaiij«ia veči<aa Ae-lovnih Ijmdi podeEseftj* la rueet«, man)-eiaia pa zaosi.aja. Nekaleri zaostajejo savestoo, drugi pa zah>, ker tiiso spo-sobai, da bi taiko nsmerjaH »voje go-epodan&t\x>, da bi s-lužilo dniSbeaim koristtm ia potrebam v pla«ski vkfemi-Nagii tempo goafpodarskeg« razvoja ire dapt^ča, da bi z»a<»taja4o kmetejstvo na vetjih ali maajš4h deliih nofte <ioinovi»8 iai da bi izostajale oi) abveaajd <xkiaj.i pSanirane količine poljskih prideikov in za&o^ioe živine. Kdor saosiaja proti svoji voljd, nsu je treba pomagati j korak, octalim pa do zave^ti, da ue morejo zavzsmati gofipodarskiii polofcijev, te z njkni ne koristijo novi družbe.T«a »r«-clitvi in do zavesti, da &e gospodarska stribotaža  v eocialisticni  dTŽavi  občiitno
P<x?poTotaik   Eojanovit   Jurlj,   komaxidir
post»}e NM v  Ptufu, )e dk>»ieda3  borec
prcti  saboterjcm  fn  ixkorišLeva!cem  na
področja  MLO   PtnJ.
Km«t  VtedlS Anton fa Sp. Bre^a-Ptrji
ifc. 44 oe rd. hotel zavedkrti, da knajo go-epodarji 32hus zemlje in 6 teš z gospo-dajvddani poelopji svoje^nu po<loža-j-u pri-iaero« ofovfiGe. Sp-amladd 19-49 j<e d^al po-saditi samo 1 ha njiv s krompirjeai, EKwal  bi  pa  posaditi   1,20 ha. V   ieeeni
zaito tudi al isrpotail obvezne oddaje krompirja. Me&to J6.434 kg je oddal &a-ir»c 13.3i kg. Obvezne oddaje prašičev hidl ni fepointl. Ms«to ^O kg teže j€ oddal 645 kg. Oddaa bi morai 5400 K-tronr roleka, oddal je te 1&35 Iftrov. Sat-venii p!t-m za 1349/50 tudi ni iqpo]njesi. Za 0,?9 ba je msnjsi posevek pšeaJce, za 1,02 ba rii in za 0,66 .b-a ječraen-a fcot bi moralo biti po pl-ami za«e<jano, Plaai obTOrae rej« živiae bi o»t.al za Vindiž AntcMM le na parpiTJB, ker redti 1 kcmja, 4 goveda  in 28 evmj izpod plaasa
Krae&ea Prosen}ak Mari]a lz Novc vasi pri Ptujn gospodtari na 10 ha zean-lje. Lanj je zasadala eamo 0.40 ha zeanlj« s krempiTjem, dočim bi je roorala 0,80 ha. Ni čudno, da v jeseni masto 4645 kg kTompirja ni oddala ničesar. Tikli 2 ob-veznnih prtanoev in 1 mršavega prašiča ni oddala. Mesrto 500 litrov mleka je oddala «aroo 40 litrov. Vpošterala tocS ni jesemekega setvenega plana. PoseiaJa je 0,17 ha nwaij p&enice, 0.37 ha rii m 0,32 ha ječmena kot bi morala pose>ati po plaivu. Tri gov&da io 15 6vini ro«nj redi kot bi ji!h m-orala. Gbveze za drui-bo delovniih ljtidi za njo niso važne. Važno za njo tudi ni to. da ti deia hla-pec Podgoršek Iv*n 7«a 500 din meseayo bre7 obieke in 6<xriata«<ia zavarovaoiia. V zadnjem casu hn«a zviSano plačo ne 500 d3n, preje je prejemail še manj. Zend-jo je dala ˇ n«jem delavcera brez 2«mlie. Za 135 m* zem]>e zahteva letno 32 težakov Za osemnrno orainje, ki ga opravi d<5]avcem 7. ttjenimj konji hJaT)ec Podgoršek, zaTačuiiava letno 20 palet-nili težakov.
PTedmja prtsnera kažeta odnos ktne-tov poedincev do dru^benega planeke-ga go&pod-arstva. Po tetn j« razumljivo, da ie bil njrh<yv ot!n-os d.o okolice oma-lovafujoč i-n izkoriščr^valski v času, ko 6e ni vršila borba proti izkorisčanju in oroti gosoodarekemu neredu To nista primera rnzvojnega zaostej-anja proti svoji  volji.
Za borbo proti s^botsrjeira p>l*nskeqa •gospo«dai>KivQ ima deJovno ljudstvo dt>-volj učimkovito oroije v zakonih za za-tiranj« špekulacije vn gospodarske «3b<v taše. To borbo sta sprejela tndi imfmo-vema. Pred Ijudskim sodiščero bosta inneia priiiiko dati obra-čtm za svojt delo.
Kjer ne zateže prepri>čevaiije, poma-ga)"o  ukrepi.                                    BJ.   
   F i zkultur a
KJIPOMBa. K CI.ANKV »USPELA SKUP-SCINA OTO-a«   V  ST. 2-50
^. omenjenem članku smo čltaii, da je ravnatelj ormoške giranazije prepo-vedal zaradi slabega učnega uspeha kar vsam dijakom udejstvovanje v te-lovadnem društvu. To se popravlja v toliko, da je dotičnj ravnatelj prepo-vedai udejstvovanje v teiovadnem dru-štvu vsern dijakom, ki stanujejo v Di-jaikem domu. Dejstvo pa je, da so na ta način odpadle tri telovadne vrste. Vsekakor je pravilno, da se dijakom, ki vsled preveč vnetega fizkulturnega udejstvovanja zanemarjajo učanje, pre-pove sodelovanje v Telovadnem dru-štvoi za toliko časa, da si popravijo učne u&pehe. Napačno pa bi bilo, za-radi nekatsrih slabih dijakov prepo-K vedati telovadbo kar v«em. Saj bi tudi naloga samih telovadaih društev bila. da izločijo iz svojih vrst take člane, ki ne izpolnjujejo svoje osnovne dolž-nosti
   Razvoj mestnega muzeja
v Ptuju
Prccl kratkhn Je dr. Joie Potrč, miafr ster za znanost in kulturo, obiskal Meatnfe muzej v Ptuju. Ogledal si je arheolotid teren na gradu, adaptacijska dela za ra» slavo NOB in priprave za razstavo zg» dovinskega razvoja mesta Ptuja. Tov hhb nister se je živo zanimal za vse problem^ muzeja ter ma zagotovil vsestransko po>-mcč.
Kolekriv Mestnega muzeja t Ptujm 4 je postavil delovni pian za prve Stiri in» sece tekočega leta. Po tem plami bodo izvršena  sledeča dela:
1.   Otvoritcv   razstave   NOB   na  gradu Razstava  je scdaj   namcščena  v arheolo-škem muzeju  na  Dominikanskem  tngo.
2.   Popravilo  stropov   v    drugem   nad-stropju na gradtt in nreditev razstave zgo-dovinskega razvoja  mesta  Ptuja
3.   Pripravila se bo  otvoritev kazemal
4.  Izvcdli se bodo  nadaljnji ukrepi 2» zaščito   arhcološkega  terena  na   gradu.
Otvoritev razstave NOB, rjjodovioskc-ga razvoja mesta Ptuja in kazemet s<> b« izvr§ila 1   maia  1950   teta.               UM   
   Peki iz Ptuja so zborovali
V vrsti občniti zborov, fci jih te dni lmaio sindikalu« podružnice ˇ ofcraJB, j€ tudi občni zbor sindikalnie podruž-ndce pekov ˇ Ptuju. Po pregledu dose-daanjega d(el>a, volitvi novega odbora, sprejetju delovnai sklepov in ostaifli formalnostih je podružnica sprejeia ki odfpoi9la.la sledečo  resolTJcijo:
Glavnenra  odborn Zveze  slndliatoT v Ljubljani
Z rednega letaega občnega zbora sin-dlkalne podrnžnice prehrambene In to* banfcno indostrijo ter pekov PtnJ, poil-Ijamo   borbene  pozdrave.
Obvezujemo se, da bomo vse naloge na poti socializma, ki se postavljajo prec" nas, dosledno izvršsvali ter kovaJt bol^lo bodofnost svotenra l^ttdstvu. V neoma|nem zaupanj« v pravilnost poll naše Partije prl ^raditvi socialfzma in ˇ herojski patriotizem naiih voditeljer z maršalom Titom na čela, bomo vpričo kriviPnih klevel ln sabotaž napore prl del« stopnjevali ter doprinesll čina večji delež za  zmago  na§e  pravlčne stvarl.
NaJ živi CO ZSJ. naj živi GO ZSS, naj  živi naS tovariš Titol
Delovni kolektlv  sindlkalne po-drainlcs pskov v Ptuja.
   Naročnikom
Današnji številki smo prlloJili polož-aice za nakaztio za&st?Ie tn tekoče na-rofnine.
Edor Je svofe obveze poravnal na} odstopl položnlco sosedn, da bc narofil »Naše delo« in obensm nakazal nr-o^sino.                                   Uprava.
   ŠaHisti pozOR         ^^
V Žetrtek, 23 X. ca. se bo vrSil i^nf brzoturnir za mesec ^anuar. Igra se t tavarni »Moskva«. Pričetek točno oh 20. Udeležba za člane šahovskega dns-S-tvi. obvema. VabHeni vsi. ki se zani-inajo za  šah. — Otlbor.
   ZAHVALA
Vsem. ki so nam stali ob strani ob Izgubl naše dobre mame in stare mame ANE TERBUC ter vsem, kl so dali vence In cvetje ter jo sprern.l|ali na zatinjl potl,   se  napepSe   zahvaljujejo
Marija   roj.  Terbnc,   Marlca in   Tita   PTosnik,   PtuJ.
   ZAMENJAVA
Malo posestvo, 3,02 ha skupne po-vržlne, z gospodarsklm poslopjem, v bli-žinl Ptuja, /amenjam za posestvo enak« vrednosti ca Ptujski gori ali v bližini MajSperške tovarne,
Dopisi pod šiiro »Krasoa prillka« na npravo lisita.
TEORIJA V ZABRUŽN1 PRAKSI
Letos bomo sejali pivovarniški ječmen
DiDl. liKj. ZOREC EGON
Do pred nedavnim industriiske rastline pri nas niso bile razširjene v toliki meri, kakor bi tn lahko bsie z ozirom na naše povoljne friroclne pogoje. Da te nedo-statke odpravimo in da na^i industnji zagotovimo dovoljne koljčine surovin, snio tudi v tem pogiedu pristopili k plan-skemu delu V tem se seveda pojavliajo različne težave. ki ishajajo največkrat iz nerazumevania prideiovaicev po po-trebi teh pridelkov, na drugi strani pa nepoznavanje pridelovainih po*»oiev.
Industrijske rastline zahtevajo boHSo zemlio. setev na slabi ali celo na nal-slabši zeiniji. ki se je do^iej tu in tam praktkirala. ne daie nnbcnega uspeha. Vse industrijske rastHne je treba seiati v tla, na katerih je bilo izvršenc doboko zimsko oranje. Letos so za tako oranje dokaj ugodne vremenske prilike. ker je zima suha. V jeseni in zKodaj pozirni preorana zemlja zbira in zadržuje vlago, ki ie rastlinam potrebna za rast v po-mladi. Setev industrijskih rastlin mo-ramo tako pripraviJi, da zemlji čuvamo vlago. uničimo plevel in da seme pride v rahla tla, ker ho le tako lahko hitro klilo in sc pravilno razvftalo. Čas setve je za različne kultrre različen, zavisi na v veliki nieri od vremenskih prMik. Opravljarnn jo takrat, ko je temperatura tal dosegla odrejenn naipovolineiiso stop-njo za določeno kufturo. R^rume se, da nolee toplote ijtra vzf.no vlogo tudi deč, odnosno povoljna vlažnost ta!. Prezgod-nja, niti prepozna setev ni dobra, ker pospvek lahko zmrzne ali nrooade vsled gVodijivcev Tudi gostoto posevka je treba uravnati frlede v* zmožnosti tal: na močno zetn1'o se'emo redkeje. na slabSo jrOvStrje. V tpžji zemlH sejemo plitveie. v \a?M jj!oW|e. V ost?.!em pa vel.ia v<;p K.nrnie tudi za v«;e ostale po-
sevke in ne le za posevke industriiskih rastiin.
Pivovarski ječmen, ki ga bomo v ptuj-skem okraiu letos prvič sejali na po-vršini 500 ha, je za naše zadružnike no-vost. Setev te inclustrijske rastihie za-hteva z ozirom na njegovo uporabo ne-katere posebnosti. Zeio važno je zanj podnebje. Zahteva zinerne količine vlage in toplote. Prevelika vlajra ali su?a mu ne prija ziasti v času zorenia. Susa po-vzroča preveč kleno zrnje z debelkmi plevami. Mrzle noči sicer zadržuieio ječmen v rasti, listje mu rumeni, toda znije je dobro. Mokrota in mraz mu naj-bol.i Skodujeta v mladosti Če zaostane v rasti, ne bo kaj prida, ker se zamu-jeno ne da več popraviti FJodnebne pri-like so za pivovarski ječinen mnogo večje važnosti kakor gaojcnie ali zemlja. Če toplota m viaga enakotnerno naragčata od apriia do julija. se ječmen prav !epo razvija in da tudi najlepSe zrnie. Pivo-varski ječmen od aprila dalje ne mara dejfja, ker mti zadostuje zimska vlaea. Deč v ma'u in juniju mu ne Skoduje, riti takrat. ko cvete, ne sme bitj Ie pr&-veČ hladno m oblačno. Pred zorenjem mu ucaia součno vreme. ki pa ne sme biti preveč suho. čc ie vrerne prevlažno a!i poleti presuho. ne bomo imeli dobrega ptvovarskesa ječmena.
V drujti vrsti so ječmenove zahteve plcde Temlje. Hum07.no ilovnata zernHa je najboljša zemlia za icčmen. ZemHa. ki vsebr.je msnj kskor 15% glinastih drobcev. ni prikladna za setev iečmena. V lahki zenilji mu kmalu zmanjka vode — tu zraste 'e kleno. z beliakovin?.mi bogato zrnie Suša ga stisne na zemTji ki ima 15 do 30% jrlinastih nrobcev. Težka ilovica je zani premočna. ker rastljna  na njei tvori preveč befiakovin
Pri pivovarskcm ječmenu stremtmo namreč predvsem ra tem, da vsebuje praviiien odstotek beijakovin, ki jih ne sme biti več kot 10^%. Beljakovine so sicer potiebne, ker vsebujejo encime in so hraria za kvasovke, niora i?h pa bid le omeien odstotek, na kar se pri iz-delovanju piva ze'o pazi. Če slad vse-Ym:e prevei belj^koviti, se kvasovke prebujno razvajaio, pivo vsefcuje pre-več -alkohola pa manj ekstrakta, se slabo čistš in drži ter se mu kvari oluis.
Klasifikaci.ia pivovarni5!;ega ječmena: biti mora lero bele ali temno rumene barve. Če je temne barve a!i celo rjav. potneni, da je nepraviino vskladiščen Zrna se moraio malo svstiti ter mnraio diSati po shrrA Ne srne imeti nobcnih izrastkov, plev pa ne več kakcr U do J4%. Biti mora čist. ne sms biti razkla-nih m obtoičenih zrn, enakomomo dehel ter in-»eti iTektoiitrsko težo 6^ do 66 kR, najboliSi 68 do 74 kg Višj?. ne sms biti. ker pretežko in oredebeio zrno dobro ne Ka.Ii ter prcpočasi vzsladi. Za pivo-vamo je velike važnosti »V.a-ilna ener-gija« iečmer.a. kar pomeni odstotek ječ-mena, kl vzkali v 72 urah. Znašati mnra raimanj 90%, normalno pa olrroc ?5%. Največje važnosti pa je vsebina škroba, od kafere je odvistia količin?. ekslrakfa v pivti, to ie hranilnih snovi. Čim več šVrob:i fečmen vsebuje, tem jroste;5e je pivn. Pri kubanju piva se iz ječm?na izloči 50.55'% škroba. Dober nivovarski ¦ iečmen mora  da<i 65%  ekstrakta.
PSodored !n zeralja. Pivovarskega je5-mena ne smemo sejati v oreveč za<rno-jeno zernljo ki pa mora b?ti v naiho'i-5em fizikaltiem i-n ksrničnem sta njti. Sladkorna pesa in Divovarskii iečmen sfa rast!ini. ki v tem poc'fdy naivfč rrvhte-vata in sta zaradi teca t«di v plodoredu skupai Sladknrna pesa ie torei naibolj^i nredhodnik plv iečmena Pobro zapno-ienn zernlia po resi ni nič slabša. Slab nredbodniik !e krompir. kpr gnoia ne \?-koristi  tako dnbrn knknr ncsa   Krompir
pusti v žcmlji precej dušika, kar je lahko vj:rok. da je v zrnju preveč beljakovin, za kai ie posebnu neva^nost ob suliih letih. 2ito. detelie tn strniščna repa so slabi  predivodniki, boli^a oa  je koruza.
GnoJenJe. Na slabi zemlji je važno gno.ienje z dušikom. Cini boljša je zenv lia. tem previdneje ga moratno uporab-Ijati. 06 duštčnih gnoiil je zanj najboljši amonsulfat (ker deluje počasneje kakor čilska sol) Soliter je uporaben, treba je !e paziti. da ga ne damo preveč. ker za-dostuje 80 do 100 kg. Hkrati trosimo ka-lijevo sol ir superfosfat. Apneni drušik je dober, vendar ga je treba raztresti že dva tedna pred setvljo. če pa zem!?a ni preslaba. pa en teden a!i tik pred setvijo. Podoravanje ^..^;- ia piv. ječ-men v nobenern slučaju ne pride v po-Stev. Gnojenje s kalijevimi gnojili je važno. ker te izbcIiSajo kvaliteto ječmena — zman'šaio količino beljakovin. zrna so svetlciša ter krepj rastlme proti po-leiranju. Na ha zadostuie 150 do 200 kg kaliieve soli Na slabš: zemlii dodamo §e po 200 do 300 kg superfosfota. mUhio ootrebno je še apno vsai enkrat v ko~ lobarju, saj je zna-no, da brez njcsa ni sirukture zennije in da nobeno CTOiiio ne učinknie brez apna. Najboiiše pa je. če predhndni kulturi po!no pognoiimo
Ssfev. Zeinlja naj bo skrbno pri pravljena. 2e v jeseni izorana zemlja ob setvi ne srne biti presuha in preveč prašnata. ker se taka ob nalivu rada sprime in zapere Valiar nporabimo le v 7f!r> neu^ndnib nrimcnb. nikdar pa ne gladkega Le lahJco zemljo smemo va-Ijati. takoj nato pa tr.oramo branat« in se^ati Spomladsnsko oranje zemlio pre-več izsuSi, urno rastoči ječmen pa za-htcva ohilo vlape. Oranie pred ^etviio pa zervHo tydi preveč razrahlja, tako dg ni dovoii stisnjena Jeemen seiemo 2 do 5 cm globoko Na ha porabimo HO rio ir>n Vrr c^tT>f>na. vr«;t? na morn'n biti 10 do 20 cm razmaknjeno Preredko ive sniemo   seiati.   ker   v   tern   slučaju   dob.
trdo slamo in debele pleve. Setev z roko za to vrsto ječmena ne pride v nobe-nem slučaju v poštev
Cas setve je od 1. marca do 15. aprila, ko ie temperatura 5 do 10 C m toplota zeinlje 3 do 4 C, vendar je treba strenieti za tem, da ga posejemo čim prej, ker pozno vsejan nima dovoli časa za svojo že itak k<3tko rastno dobo.
Za časa rastš ga je treba večkrat opleti, lahko ga pognojimo tudi z gnojnico, brozgo iz kurjega gnoja itd. Mladi jeČ-men povaljamo na zemlji, ki se rada suSi, ko so rastline kakih 6 do 7cm do'ge. Valjanje sicer pokvari glavno biiko, s tem se pa bolje rai,vijejo stranske bilke in se ječmen po tem enakomemeje raz-vija. Uporabljamo le kolutast valjar, ki hkrati drobi kepe in osipuie mlade rastli-nice. Če njiva po setv: dobi skorjo jo je treba z rahlo brano zrahljati po po-vršini vzdo^ž vrst To opravimo zjutraj, ko mine rosa Ze!o uporaben !e feža.st valjar, ki ga lahko sarrij napravimo tako, da zabijemo v gladkj valjar žeblje samo do polovice.
Ječmen žanjemo, ko je docela dozorel ter po možnosti su!i, da gz laliko takoj odpeljemo pod streho. Če bi ga pustUi zunaj, bi mu lahko trajrio deževje ško-dovalo. Pridelek znaša 10 do 20 q na ha. Naiboljši pridelek daje iečmen stirivrst-nik. Imamo pa §e: dvovrstruk in §est-vrstnik. Naiboijši pšvovarski ječir.en uspeva na Moravskem v ČSR.
Uvajanje pivovarskega ječmena kot nove kultur? v ptuiskem okraju je za na5e zadružnlke in privatne krr.etovalce novost. Na zemlii. ki bi io sicer le s težavo dovclj dobro pripravilj za setsv ozimnc nšenice. bo umestna' setev iaresa *pšvovarskes:a iečmena Dal bo verjetno večji prideiek kakor ozimna pšenica. če bi jo posejali v slabo prinravljeno zen-Ijo. Vse' akor pa pivovarskesa 'ečmena ne bomo več uvažali. ker ga bomo za svoje  potrebe saml pridoinvalj