Politični ogled. Avstrijske dežele. Duuajaki mestni zaatop steje 7e6 Judo7, kakor bi treba bilo. Eaj ouda, da ae je od judo^skih pisa6e7 in no^in zapeljati dal in zacel 7ohati in šnofati, ali uiorebiti cesar za bližnjo ženite7 cesarje^iSe^o ue kupujejo 7 tujib deželab pohišt7a. Tudi je žugal, da ne bo nemeravanega 7elikega pleaa priredil cesaije^icu in njego7ej ue^esti 7 čast. Naenkrat dobi brezgla^ui zastop piaino od uiinistra Taatfeja, 7 katereni cesar ples picpo^edujejo, denar siroinakom odkažejo in še doložijo 40.000 fl. za uboge. Dunajčane je strašno sram! — Preden je drža^ni zbor razišel, bila je silno dolga seja, 7 soboto celi dan in poteni celo noč do 3/A 4 zjutraj. Liberalci so k^autali brez konca in kraja in ker jiui naši poslanci iu miniatri Taaffe, Pražak, Dunajc^ski itd. niso liotoli ničeaar dolžui ostati, obnašali ko ae, kakor da bi bili zblaznili. Zastonj. Naša7e8inaje sklenila : z Ogersko 7red Bosui poaoditi 3,800.000 fl. za iz7i8evanje železuice od Zenice do Saraje7a; odobrila iz7olite7 3 poslance^ konservati7ce7 in velikib posestuiko7 7goruji Avstriji, številue^ proš- nje jz A^strijske zgornje iu spodnje in iz Štajar- eke zade^ajoče pomnoženje gruntnega davka pa izročila ministrom z nalogom, naj na nje dobro ozir jemljejo, kar sebo goto^o zgodilo, kakor je ,,Slo7. Gospodar" iz zaneslji^ega 7ira izvedel. Eoroški no^i poslanec grof Goess se je liberalcem pridružil. — Vojaki dobijo od 1. jan 1881. naprej prežgano župo za zajutrek; 7i*a8uni se za 7sakega 125 kr. — Nemaki liberalci ačujejo kmete zoper kon8er7ati7ne poslance 7 posebnih ahodih, toda kmeti poalužujejo se te prilike 7 obaodbo liberalnih napra7 in posta7. Tako so prišli liberalci iz deža pod kap! Zbegan kmet ne bo liberalec, ampak rogo7ilež, ali kakor Nemci pra^ijo: radikalec in socijalist. — Na Ogerskem proda^ajo zaporedom graja8ine na kose. Toliko slo^ito magjarsko plemst^o propada, večjidel je 7 rokah žido^skib oderubo7! Zagreb8ani so se nekoliko pomirili. Iz Londona dobili so 5000 fl. podpore. Vnanje države. Močno osupnila je ves svet no^ica o z^ezi Nemčije in A^strije 8 Tur8ijo in dalje, da boce turški aultan za 070 dobroto A7striji puatiti Bosno in Heicego^ino, Bismarku pa veliki otok Eandijo, kakor je Angležem prepustil otok Ciper. Francozi in Italijani ao radi tega najbolj hudi. Emalu bo jasno, kaj je 7 tem resni8nega. — Mož, ki je rumunskega ministra Bratianota botel umoriti, je spriden gimnazijski profesor. — Na Ruskem pričakujejo ob no7em letu velikih sprememb; pra^ijo, da bo car 7ladarst7o izro8il S7ojemu sinu; 8 Eitajci so se Rusi pogodili na mirnem. V Nem8kem je 7eliko Judo7 pri sodnijab. Neda^no je hotel Iutro78k dubo^en prisegi doBtavit: ,,po Jezusu Eristusu, naaem Gospodu". Radi tega je judo^ski sodnik duhovna obaodil 3 dni 7 ječo. V Parizi so pretečeni teden 7 noči prišli policaji in iz 7seb učilnic križe in pobožne podobe pobrali in odpeljali. — Po pra^ici so torej papež Leon XIII. neda^uo zbrali S7oje kardinale ter ae milo pritože^ali, kako ne^era in hudobija na celem 87etu pritiska na 7ero Eristuso7o in njego^o 87. Ceik^o. Tolažijo se 8 tem, da se razkolniki in sploh kristijani v jutroVih deželab 7edno bolj zanimajo za naaleduika 87. Petra, za vidnega nameatnika Kristusovega, riuiakega papeža!