št. 16, 17/1991 Novogradnje počitniških hiš niso do- pustne, pač pa se dopušča spre- memba namembnosti obstoječih objektov v počitniške hiše. Tradicionalna arhitektūra predstav- lja izjemno bogato stavbno de- diščino, za ka tero pa vaščani, razen redkih izjem, niso zainteresirani, saj ni v skladu z njihovimi današnjiini materialnimi in kulturními potře- bami. Posebej še primeri s Krasa kažejo, da lahko ta arhitektūra pre- živi kot počitniško bivališčě nekoga, ki je voljan to nesporno kvaliteto vzdrževati in obnavljati, zato bi kazało take oblike celo stimulirati. Mojca Sašek-Divjak Morfološko-ti pološki pristop k prenovi Pri analitičnem dělu sem se ukvar- jala predvsem z študijem ílzičnih razmerij v prostoru, vizualno analizo in morfološko strukturo naselja, pa tudi s tipológijo domačij in obliko- vanjem arhitekture. Tipologija naselja Orlek sodi v tip strnjene kraške vasi, ki se je razvila vzdolž poti. Dviga sé v hřib in je tipično jugozahodno orien- tiran, zrastel je na zavetrni strani hriba. Pravega vaskega jedra s cer- kvljo, trgovino in gostilno nima. Dejanski vstop v naselje doživimo na odprtem javnem prostoru s kam- nitim križnim znamenjem, kjer je bila stara gostilna. Od tu se vas strmo dviga. Pri vrhu vzpetine, na ki-ižpotju vaških poti, stoji kapelica. Od tuje nekaj zanimivih vedut, kjer vidimo preko obdelanih teras poti, ki se s kamnitimi zidci iztekajo v dolino. V bližini je viděn obmejni kamen in karavla. Panoramski pogledi se nam odprejo tudi na drugihi delih vasi, nekaj je zanimivih pogledov na do- mačijske sklope. Vizualna analiza n m tudi pokaže, da je ohranjenih več arhitektonsko kvalitetnih objek- tov in stavbnih elementov. Glede na tlorisno zasnóvo razpade Orlek na tri dele, tri morfološke eñote: osrednji strnjeni del naselja, manjši del naselja prav tako s stmjeno strukturo in del naselja z ohlapnejšo zazidavo. V naselju seje oblikovalo več javnih prostorov zbiranja: najbolj značilen je ob kamnitem križu, ob konců na- selja je nastal polkrožen prostor ob spomeniku NOB, manjša sta ob ka- 68 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 11 Oct 2018 07:38:39 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV CiaE^) št. 16, 17/1991 pelici in ob kamniti klopi, nov pro- stor za zbiranje pa so si vaščani uredili izven vasi, ob balinišču, kjer je tudi nova gostilna. Oskrbujejo se v Sežani in nimajo svoje trgovine. Značilni so domačijski sklopi, ki se razvijajo ob vaški komunikaciji in s svojo strnjeno strukturo kamnitih zidov oblikujejo ulico. Oblikovani so tako, da je notranje dvorišče zašči- teno pred buijo, ki piha s severo- vzhoda. To so tako imenovani boijači, obzidani s kamnitim zidoin, vhod je oblikovno poudaijen s por- tonom. Za objektom se skoraj obvez- no razvije vrt, na katerega so si pripeljali kvalitetno zemljo, v glav- nem iz kraških vrtač. Vrtovi so naj- bolj skrbno obdelana zemlja, na njih gojijo trto in vrtnine. Tipi domačij Najbolj značilni domačijski sklopi so se obükovali v obliki črke L, ki jo sestavljata stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje. Dvorišča so zaprta z zidno ograj o, so internega značaja, vhodi so skozi portone. Vstop v hišo je preko dvorišča. Za objekti so praviloma vrtovi, zaščite- ni s kamnito ograjo, ki spadaj o k posameznim domačijam. Nekateri sklopi so se oblikovali v tip U za- zidave ali pa se povezujejo celo v grozdasto zazidavo. Osnovna célica je skoraj praviloma kompaktně oblike, kjer stanovanjski in gpspodarski del tvorita strnjene nize. Pojavljajo se taki nizi v obliki črke I, ki so včasih pravokotni na komunikacijo, včasih pa so postav- ljeni vzporedno z vaško potjo, glede na smer větra. Nekaj je redkih prosto stoječih ob- jektov, kjer gospodarski in stano- vanjski del nista povezana, kar je odraz trenutnih življenjskih potřeb prebivalcev, predvsem pa načina de- dovanja. Stavbna tipologija Stare hiše so kamnite, grajene ali predelane v drugi polovici prejšnega stoletja, kar kažejo tudi letnice na kamnitih portalih. Večinoma so eno- nadstropne, tudi pritlične, s podol- govatim tlorisom. Streha je dvokap- nica, z majhnim naklonom, kritina so opečnati korci. Stare kritine sö bile iz kamnitih skrilov, ki so ohra- njeni le na redkih objektih. Skupna značilnost stare arili tekture je bila funkcionalna razdelitev po etažah, ki jih je povezovalo zunanje stopnišče in lesen balkon ali gank. Z njihovim rušenjem se je spremenil zunanji izgled objektov in tudi funk- cionalna organizācija. PriŪični pros- tori so osrednji bivalni prostor, zunanja stopnišča so se preselila v notranjost. Značilni arhitekturni elementi so tu- di mogočni dimniki, kamniti portali in okenski okviiji, okna so vsaj pri starejših išah majhna, z lesenimi polkni. Sredi dvorišča se značilno pojavljajo pod orehom kamniti vod- njaki in kamnite mize. Prenova naseļja Pri adaptacijah in novogradnjah, ki so sicer odraz novih žiyljenjskih po- třeb, bi morali obdržati značilnosti in videz naselja v ceļoti. IM tem mislim na tlorisne gabarite (podolgovat tlo- ris, proporci in omejitve velikosti, možnosti I, L, U ali grozdastega tipa zazidave) in višinske gabarite objek- tov in sķlopov (pritlični ali P+l), ve- likost in zidove dvorišč, fasadno obli- kovanje, enoten plitek naklon střeh, enotno kritino s korci in barvno har- moničnostvnaselju. Posebejje třeba opozoriti na ohranjanje tipičnih stavbnih elementov: kamnitih por- talov, portonov, okenskili okviijev, 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier 69 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 11 Oct 2018 07:38:39 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 16, 17/1991 na oblikovanje vrat in oken, zaključ- kov střeh in diinnikov, ki so při kra- ski hiši še posebno lepi in v tej vasi dobro ohranjeni. Glede na relativno majhne po treize domačinov po novogradnjah je třeba najprej izkoristiti obstoječi stavbni fond in prenoviti propadajoče ob- jekte oz. jih funkcionalno na novo usposobili, jih sanirati. Možno je tudi dodati nekaj objektov v oblilď plomb. Vas ima tri mor- fološke enote. Manj takih možnih lokacij je v stmjenem delu naselja, ki je arhitektonsko najbolj zanimiv in zalité va strožji režim glede ur- banističnih pogojev. V delu nasela z ohlapnejšo zazidavo bi lahko z no- vogradnjami dosegli bolj strnjeno strukturo in tako povezali naselje, zato tu predlagam nekaj površin za pozidavo. Pri tem bo lastništvo par- cel odigralo pomembno vlogo, tu si bodo predvsem domačini našli pros- tor za zidavo. Tretjo morfološko eno- to sestavlja manjša in stmjena za- zidava, ki jo po študijah kvalitete zemljišča za kmetijstvo obďaja večja površina kvalitě tnega zemljišča, zato ta del vasi ohranjam za potrebe kme- tijstva. Ker je vas relativno majhna (pribli- žno 160 prebivalcev), bi za njeno oživitev morali misliti na razširitev, ki bi opravičevala bolj šo komtmalno opremljenost. S tem bi lahko raz- mišljali o novem vaškem centru in o dodatnih, predvsem obrtnili dejav- nostih. Te bi nudile novo možnost zaslužka domačinom in novo nase- ljenim. Glede na bližino Lipice ob- stajajo možnosti za oživitev turi- stične dejavnosti, ne samo kot izlet- niški turizem, ampak tudi v povezavi z Lipico za jahalne ture. Bogastvo krajině, njeni geomorfološki pojavi predstavljajo rekreacijski potencial. Če bi v vasi uspěli oživili te dejavnos- ti, bi potřebovali tudi nekaj novih površin za te namene. Nujno je třeba ponuditi možnost za širitev, sicer si bodo lokacije izbrali ljudje naključno sami. Predlagana je nova manjša cona se- verozahodno od dosedanjega nasel- ja, ki leži ob glavni komunikaciji in se na naselje navezuje. Glede na tip zazidave, ki se zgleduje po vaški li- pologiji in vključuje veliká notranja dvorišča, kjer so predvidena večja gospodarska poslopja (ki so lahko tudi obrtne delavnice ali namenjena reji jahalnih konjev), bi jih lahko izkoriščali za kmetovanje, obilné de- javnosti, tudi za rejo konjev in za s tem povezan turizem. Pii vseh mo- žnih dodatnih zazidavah sem vedno upoštevala na hišo vezano zemljišče za vrt Nova cona se povezuje z Do- lom Podvas, ki naj bi bil kot rek- reacijsko zanimivo območje s peš potmi povezan z naseljem. S tem dobi vas strnjeno obliko, kjer postane stari prostor zbiranja ob ķamnitem križu spet osrednji pros- tor v stičišču komun ikacijskih osi naselja, zato tu predlagam novi, bo- lje opremljeni center vasi. Če bi se poj avila potřeba po dodatnih večjih površinah zaradi širitve mesta Sežane, ki so sicer predvidene dru- gje, bi morali iskali nove lokacije izven Orleka in jih samostojno obli- kovati, njeťnu pa pustiti, da ohranja značaj kraške vasi. Vesna Kolár Planinšič, dipl. inž. ur. kraj., Draginja Nikolié, dipl. inž. kmet., Andrej Eijavcc, dipl. inž. arh., Mojea Sasek- Divjak, dipl. inž. arh. Viri: Gams Ivan, 1976, Kras, Ljubljana. Klemenčič Marijan, 1978, Orlek, tip- kopls. Prosen Anton, 1989, Urejanje in pla- niranje podežclskega prostora (Fazno poročilo za leto 1989), FAGG, Ljub- ljana. Rural Development through Agrito- urism, 1989, FAO, Rim. Znanstvenoraziskovalni center SAZU: Speleološke značilnosti mesta Sežana, Institut za raziskovanje Krasa. 70 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 11 Oct 2018 07:38:39 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms