Številka 80. IZHAJA VSAKI DAN ib nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Prttmične številke se prodajajo po 3 nv6., (6 stotink) » L cogih tobakarnnli v Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici,. Kritju. £t. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornt^ergu, Solkanu itd. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokoati ene kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 stot. milimeter, OBirrtiii< e, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. min. Za oglase v tekstu 1'sta do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrata K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa iO stot. — Oglase nprejema „lnseratni oddelek uprave fcldinosti-1. — Plačuje se izključno le upravi EdinoBti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč l N*AUOČXINA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece (i K n» naročbe brez doposlsne naročnine, se uprava ne oiirJ. luofiiia la aedaiisio izduie .Eiltosii' mu iceinmo K»*20,poiiiti a*«o Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo liata. Nefrankova-.a pisma se ne sprejemajo In rokopisi le nj vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na ujruvo P-ta UREDNIŠTVO: ul. Gionriu Galattl IS (Narodni d*ui> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GOIUN.L Lastnik konsorcij liata „Eaino8tu. — Natisnila tiskarra konsordj^ lista »Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Qa!a.:i 5t. 1P. - PoStno-hranilnični raean št. 841*1"» >2. —— ===== Telefon it« v. 1167 == - BRZOJAVNE VESTI. Jffini-tra Dercahatta in Fiedler na potu v Trat. DUNAJ 15. Kakor je „Fiemder.hlatt" j zvedel, o d potuj et i železniški minister dr. Derschatta in trgovinski minister dr. Fiedler j bržkone danes v Trst. — Sodi se. da se bodo v Trstu vi sila uradna posvetovanja o vprašanjih tamošnjega prometa, to je, dogradnje tržaškega pristanišča, ki se bliža svojemu koncu, javnih skladi&č ter načrta, da se na progi Opčina-Trst uvede električni obrat. Afera Wabrmund. DUNAJ 19. „Fremdenblatt" je prejel' od merodajne strani nastopno poročilo : Privatno pismo gospoda ministra za vnanje stvari na naučnega ministra dr. Marcheta od j H. marca t. I. v stvari profesorja \Yahrmunda se glasi: Ko me jo nedavno obiskal tukajšnji apostolski nuncij, je o tej priliki omenil tudi znanega profosorja cerkvenega prava v Ino-mostu dr. \Vahrmunda. Nuncij je pripomnil, da je profesor \Vabrmund nedavno temu imel v Inomostu in v Solnogradu predavanja ateističnega značaja ter da je tudi razširjal i brošure, ki so pisane v protucerkvenem duhu. j Na ukaz višega državnega pravdnika je bila j ena teh brošur zaplenjena. Apostolski nuncij ni o tej priliki stavil nikake zahteve. „Fremdenblatt" pripominja k temu-. Kakor je razvidno iz tega pisma, je nuncij tu le podal izjavo ministru za vnanje stvar?. Ako bi bil zastopnik sv. Stolice stavil kako konkretno zahtevo v stvari, o kateri imajo odločevati avstrijske oblastnije, bi bil baron Aehrcnthal moral pokazati na to pristojnost ter ne bi mo*el prevzeti posredovanja. Zdravje cesarjevo. DUNAJ 19. Ce3ar je noč dobro prespal. njegovo stanje je povoljno. Neznatno povišanje temperature, ki se je predvčerajšnjem zvečer opazilo kakor posledica prehla-jenja, je skoraj popolnoma izginilo. Apetit je bil včeraj prav dober. Danes je cesar U3tal ob navadni uri ter je, kakor vsak dan, rešil svoje akte. Napad na posl. Pernerstorferja. DUNAJ 19. Ko se je nocoj ckolu 6. ure hotel posl. P^rnerstorfer podati v uredništvo „Arbeiter Zeitung" in *o je prišel skozi vežo, je nek mož, ki je nanj preža!, dvakrat ustrelil z revolverjem. Eden strelov je poslanca oprasnil na roki, ki je le lahko ranjena. Sicer ni bil P«irnerstorfer dugače poškodovan. Napadalec si je potem pognal kroglo v senco ter se močno ranil. Uredniki „Arbeiter Z*itunge" so spoznali v napadalcu 35-letnega kupčtvalca z dragocenimi kameni Ignacija Pollaka, ki je umobohn. Izhuti je mislil, da ga vedno preganjata posl. dr. Adler in posl. Pernerstorfer. Ogrski parlamantarični bančni odsek. BUDIMPEŠTA 19. Na današnji pred-konierenci parlamentaričnega bančnega odseka. je pos!. Hollo predlagal, naj se odsek bavi le s pripravo samostojne banko. Predsednik grof Battvanyi je omen i, da se je vlada zavezala, da prične pogajanja z avstre-ogrsko banko. Ta sklep bi morale stranke večine spoštovati. Sicer ne bi moglo to ovirati odsek, da predlaga zbornici ustanovitev samostojne Uanke. Ostalo je st .ar posl. zbornice in vlade. Demonstracije v Berolinu. BEROLIN 19. Na včerajšnjih spopadih s policijo jo bilo glasom policijskega poročila aretiranih 47 oseb. Devet redarjev je bilo lahko ranjeno. BEROLIN 19. Včeraj popoludne je prišlo med policijo in demonstranti do spopadov na treh krajih ; pri Moltkoievem mostu proti 300 prrd tvornfco strojev tvrdke Har-tung proti 5000 demonstrantom. Tretji spopad je bil v utici Choriner. Ranjen ni bil nihče. Papežev god. RIM 19. Papež je danes povodom svojega godu čital ob T. uri zgu raj tiho mašo v Sikstinski kapel?. Pri maši so bile 6cstre papeževe, papeževi dvorni in državni dostojanstveniki, zastopniki francoskih in belgijskih romarjev ur okoiu 2000 povabljenih gostov. t General Petrov. SOFIJA 19. Umrl je v Berolinu poveljnik prvega vojaškega okraja, general Petrov, ki se je podal tjakaj, da se opo-pravj. Kolektivna nota turški vladi. CARIGRAD 19. Poslaniki evropskih veleoil in poslanik Združenih držav, ki vživajo kapitulacijske pravice, so izročili porti daljšo kolektivno noto, v kateri energično protestu-jejo proti temu. da se inozemce ovira pridobivati v Turčiji zemljišča. f Angleški poslenik Conor. CARIGRAD 19. Angleški poslanik O <.'onor je umrl. Švicarska narodna banka. CURIH 19. Narodna banka je znižala diskont od 4 na Angleški kralj. S AN SEBASTIAN 19. Danes predpo-ludne je dospel semkaj angleški kralj. Maroko. PARIZ 19. Glasom neke brzojavke admirala Philiberta je križar „Canard" odplul na predgorje Jubi, da gre na pomoč ladjici ..Balaine", ki se je tamkaj ponesrečila. Prenos Zole v Panteoi. PARIZ 19. Zbornica je ravpravljala zakonski načrt o kreditu 35.000 frankov, ki se jih porabi za preno3 Zolinega pepela v panteon. Načrt je bil vsprejet. Reforma francoske poslanske zbornice. PARIZ 19. Republikanska skupina zbornice za volilno reformo je vsprejela resolucijo, po kateri ima v vsakem departe mentu, odstevši iseljence. priti na 80.000 prebivalcev po en zborniški kandidat, cdlomki z nad 40.000 prebivalcev imajo pravico do druzega mandata. S tem bi, se število francoskih poslancev od 575 znižalo na 478. Skupina je eklenila vprašati vlado, k::ko stališče da misli nasproti temu predlogu zavzeti. Povodnji v Avstraliji. SIDNEY 19. (Nemška kabelska družba). Na severju novega južnega Walesaje napravila povodenj škode za 2 milijona mark. Iz več okrajev države Vueensland poročajo tudi o poplavah. Barcelonski župan. BARCELONA 19. Barcelonski župan, ki je podal svojo ostavkov, je zopet prevzel županske posle. Angleška banka LONDON 19. Angleška banka je znižala diskont od 3 l/i% na 3 od sto. Novo norveško ministerstvo. KRISTIJANLJA 19. Kralj je odobril nastopno sestavo novega ministerstva : Gun-nar Kundsen, generalni konzul Christotisen, šolski ravnatelj Karol Seip. ravnatelj brzo java Heftije, inženir Ihlen, sooirk Castberg, nadalje Abrahamsen in veleposestnik Foos-naes. Od novih ministrov pripadajo členi PODLISTEK. 35 KAZAKI. Kavkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. Deklica je obstala in posluhnila. „Ali je oženjen, tvoj gospod V je vprašala. rNe, naš gospod je še mlad in neoženjen; kajti plemeniti gospodje se ne morejo nikoli oženiti mladi," je poučljivo izjavil Vanjuša. „Kaj pa še! Takšen bivol se je zredil, a za ženitev je premlad! On je pač pri vas vseh načelnik je vprašala. „Gospod moj je junker, to se pravi: on še ni oficir. A ima sam na sebi čast višjo od generala, ki je vendar visoka oseba. Zato ga ne pozna samo naš polkovnik, ampak sam car," je ponosno raz- stortinga Kuntsen, Heftije Castberg in Abraham sen radikalni stranki. Ministri si niso še razdelili listnic. Dogodki na Ruskem. Proglas carja Nikolaja na armado in floto. PETR0GRAD 19. Dane3 je bil objavljen nastopni proglas carjev na armado in floto : Junaška bramba Port Arturja, ki jo je radi vatrajnosti in hrabrosti nje posadke občudoval ve3 svet, je bila nenadoma prekinjena vsled sramotne predajo trdnjave. Najviše sodišče, ki je kaznovalo one, ki so zakrivili predajo, je istočasno vzpostavilo vso vzvišeno resnico nepozabnih junaštev hrabre posadke. Hrabri branitelji Port Arturja ! Vsled Vaše junaške, vsled vaše samozatajc-valne hrabrosti in vaše zvestobe, ki ste jo pokazali braneči naše trdnjave na Skrajnem Vztoku, ste si pridobili nesmrtno slavo in nov list ste vložili v anale junaških činov ruskih vojakov. Hvaležna Rusija je ponosna na Vas in nikdar ne pozabi vaših činov, kakor niste tudi Vi pozabili svoje dolžnosti nasproti njej. Nikolaj. Pisipa iz Štajerske. v. Tu nekoliko kratkih potez k polcžaju. Kakor veste, si je ustanovila narodna stranka v svrho dosege svojih ciljev na polju kulturnega dela zadrugo „narodno založbo v Celju", ki jej je naloga, da potom časopisja in knjig širi izobrazbo med narodom. Od strani oblasti se je prvotno nekaj sitnarilo in pravila zadruge so vkljub vednemu dreganju cd naše strani ležala par mesecev pri na-mestniji v Gradca. Zdaj jo zadruga končno registrirana in započne svoje delo. Eno knjigo je, kakor Vam bo morda znano, že izdala, namreč „Slovenski kmečki koledar" za J. 1908, ki je bil od vseh strani toplo pozdravljen in splošno pohvaljen. Zadruga bo v prvi vrsti potom političnih brošur Sirila politično zrelost in narodno zavednost med ljudstvom. ♦ * * Pred dobrim tednom dnij so se zvršile volitve v okrajni zastop šoštanjski. Ker se vsled nestrpnosti klerikalcev, posebej velenjskega župnika Cizeja in velenjskega župana Skaze ni doseglo sporazumljenje med Slovenci, so nastopali ločeno. Veleposes-tvo je izvolilo, razun enega, same Iklerikalce, kme čvk e občine pa naprednjake. Trg Šoštanj je volil same Nemce. Razmerje je sledeče : 10 Nemcev, 10 slov, naprednjakov, 10 klerikalcev in - ne-| pristranska. Čuje se, da hočejo na volitvi načelnika iklerikalci potegniti z Nemci, I samo da bi ne bil zopet izvoljen dozdajni načelnik, državni poslanec Vinko Ježovnik. V koliko so te govorice upravičene, pokažejo bližnji dnevi. * * * Zadnja sodnijska imenovanja še vedno razburjajo našo javnost. Ogorčenje vsled po-j stopanja klerikalcev v tem vprašanju raste, j Očitali smo jim, da so sklenili z vlado pakt | v stvari teh imenovanj in v stvari preiskave | proti njihovemu ljubljenemu dr. Povaleju za-| radi hud >delstva. Klerikalci tega niti ne taje, ' pač pa si dovoljujejo v svojem časopisju novo nezaslišanost: denuncira j o slovensko uradništvo. Iz piaare „Slov. ' Gospodarja" mora vsakdo logično Bklepati. i da je klerikalcem ljubši nemški nego sloven-; ski napredni uradnik. Nemško časopisje re-i gistrira radostno to izjavo klerikalcev. Zadnji „Slov. Gosp." naznanja tudi, da dr. Korošec v proračunskem odseku „razkrije'* postopanie naših slovenskih uradnikov nasproti pristašem kmpčke zveze, to se pravi, dr. Korošec, vodja klerikalne stranke«, bo na podlagi Kažnjivih podatkov denunciral slovensko uradništvo na Dunaju, doćim ni doslej na rečenem mestu niti z eno besedo ni protestiral proti imenovanju nemških sodnikov. Na tak način je seveda onemogočeno vsako resno delo proti germanizaciji Spod. Štajerske od strani vlade. In vendar še pravijo ti ljudje, da so narodni!! * * # Še eno hočemo pribiti na kratko : zadnji čas se je pričela bisna in ostudna gonja proti slovenski gospodarski organizaciji, proti zadružni zvezi v Celju. Začela se je gonja na enako podel način od klerikalne in od liberalne kranjska zveze. V imenu klerikalne zveze hujska klerikalno časopisje javno, poleg tega pa se pišej" iz njene pisarne pisma na vse strani po Štajerskem : pisma polna laži in obrekovanj. Isto nečastno službo opravljata p« tudi d^. Benkovič in dr. Verstovšek. Te pa se lim je jivno, na podlagi podatkov, dokazalo, kuko obrekujejo in lajejo, pa zajavkajo : glejte te strašne „liberalce", kako nas napadajo ! Gonjo proti celjski zadružni zvezi pa v isti meri kakor klerikalci izvršuje v imenu kranjske liberalne zveze znani Rožjian. Tudi on bkuša na vse možne načine blatiti celjsko zvezo, jej jemati ugled in tako spravljati ua račun celjske svojo zvezo na konja. Prepričani pa smo, da vse to ne m -re trajno škodovati mirnemu in treznemu gospodarskemu delu, in bo konečno le ubreko* valcem samim na škodo. Ljubljanska klerikalna zadružna zveza je — kakor vam bo menda znano — otvorila s tem mescem v Mariboru filralko, Ja bo tem lažje opravljala svoje radirajoče delo. Ogrska poslanska zbornica. Budimpešta 19. Zbornica na-| daljevala debato o reviziji poslov; it. . i Posl. Mezot'ty (narodni sooijal. demokrat) je v svojem sklepnem govoru izjavil, da bo no reformi poslovnika dežela popolnoma izročena Avstriji. Le šest govornikov se je iz ogromne večine koalicijo prijavilo, ki zagovarjajo predlog Nagy-jev. To dokazuje, da sama večina čuti, da so dokazi protugovornikov opravičeni. Posl. Štefan Pilisy (neodvisna levica) .je v svojem sklepnem govoru zavračal oč.tanje opozicije, češ, da 6e ista bojuje skupno z narodnostmi. To vendar ne gre, da se narodnosti kar na kratko proglaša za izdajalce domovine, iste zahtevajo le, da se izvedb narodnostni zakon. Posl. Mihael Polit (Srb) je v svojem sklepnem govoru izvajal, daje srbsko hrvatska koahcija edina stranka na Hrvatskem, ki želi še obraniti zvezo z Ogrsko, dočim druge stranke očitno proglašajo ločitev od O^-ske. Zato je potrebno, da Madjari ska ejo s Hrvati mir in da 6e prično s koalicijo pogajanja, ako se noče, da pride do tega, da se vzpostavi red s surovo silo. Posl. Jurij Nagv (neodvisna levica) je izjavil. da se revizija poslovnika forsira le radi vojaških vprašanj ; pred vsem je treba povišati častniške plače. Tudi poai. Bar<.oa3 je kakor predsednik delegacije izjavi), da niti ne pusti avstrijskega nuncija odpreti. Ali kratko po tem je zadostoval bogat obed, in nuncij je bil prečitan. Posl. Barabas : Mi smo ga poslal' nazaj. Predsednik : Govornik je osumničU poslanca, da je radi enegu obeda sprt menil svoje stališče. To je največe razždjeoje. Zi»to poživljam gospoda govornika na red. Posl. Jurij Nagv je hudo napadal strauko ložil Vanjuša. „Midva nisva taka kakor drugi ubožci v armadi; najin papa je bil cel6 senator, tisoč in še več kmetov je imel, in pošiljajo nama po tisoč rubljev. Zato naju imajo tudi povsod radi. Ker, prosim te. če je kdo tudi stotnik, a nima denarja — kaj ima od tega „Pojdi, bom zaprla/ ga je prekinilo dekle. Vanjuša je prinesel vino in naznanil Oleninu, da „la fille, c' est tres joulie," in šel takoj z neumnim smehom vun. XIII. Med tem so na trgu peli bobni miro-zova. Ljudje so se vračali od dela. \ vaških vratih je mukala čreda, drenjajoč se noter v zlatorumenem oblaku prahu. Dekleta in babe so se sukale po ulicah in gonile domov živino. Solnce se je bilo skrilo povsem za daljnim, snežnim gorovjem. Le modrikasta barva je bila razlita po zemlji in po nebu. Nad temnimi vrtovi so se komaj vidno užigale zvezde in vse je polagoma utihnilo po vasi. • Ko so bile spravile domov živino, so kazakinje prihajale na vogale ulic in se usedale po klopeh pred hišami, jedoč buče.1) K eni teh gruč se je pridružila tudi Marjanka, potem ko je bila pomolzla obe' kravi in bivolico. Družba je sestojala iz nekoliko žensk in deklet in starega kazala. Pogovarjali so se o ubitem Abreku. Kazak je pripovedoval,ženske so izpraševale. „Najbrže bo dobil veliko nagrado?" je rekla kazakinja. „To je gotovo. Pravijo, da dobi križec." „Mosev ga je hotel ukaniti. Puško mu je vzel, a poveljništvo v Kizljaru je zvedelo to." „To je podla duša, ta Mosev." „Pravili so, da je prišel Lukaška," je opomnila ena deklic. „Pri Jamki (Jamka je bila samcata, zanikrna kazakinja, ki je imela krčmo) popiva z Nazarko. Pravijo, da so izpili pol I vedra." i *) Semena. ^Ivako srečo ima popadač !1; je rekel nekdo. „Prav popadač. Xo pa, fant je priden. Kako je brihten! Pošten fant. Njegov oče je bil ravno tak, stari Ki rja k . . cel oče je. Ko so njega ubili, je vus po njem tulila. Glejte, tu gred6 menda," je nadaljevala ženska, ki je to govorila, in pokazala na kazake, ki so se jim bližali po ulici. „Jergušov se jima je pridružil. Glejte no pijanca." Lukaška, Nazarka in Jergušov. ki so bili izpraznili pol vedra, so stopili k deklicam. Vsi trije, posebno pa stari kazak, so bili bolj rdeči ko po navadi. Jergušov se je majal in vedno, glasno se smeje, suval Nazarko v rebra. „Xo, ve vlačuge, ali ne bodete nič pele ?" je zaklical Jergušov dekletom. „ laz pravim: zapojte v naše vesel j e," „Dobro stražili ? Dobro stražili je donelo v pozdrav kazakom. „Kaj bi pele? Mar je praznik?- je rekla baba. „Ti si se napil pa poj." (Dalje.) Stran II EDINOHT* št. 80. V Trstu, dne 20. marca 190S neodvisnosti ter zagovarjal svoj sklepni pred-, na Ogrskem, da se sestavi spomenica o pre-log. Nato je bila razprava prekinjena in seja gamanjjh romunskega časnikarstva na Ogr-zaključena. Z ozirom na jutrijšnio obletnico smrti Ludovika Košuta se bo prihodnja seja vršila v soboto. ____ Slo\ ansko-latinskl folofe. V sredo se je pod predsedstvom poslanca dr. Ploja vršila druga konferenca nenemških državnih poslancev, ki so členi proračunskega odseka, in sicer v svrho, da se osnuje s 1 o -vansko-latinski blok. Navzoči so lili za Slovence dr. Korošec in Žitnik, za Hrvate Vukorić, za Italijane Pittoni in Conci, in za Romune Onciul in AVassilko. Čehi niso poslali na konferenco nobenega zastopnika, ker se nočejo udeleževati pogajanj, dokler se ne stori solidna podlaga za ta slovansko-la-tinski blok. Konferenca je trajala eno uro, ne da bi bilo prišlo do kakega konkretnega sklepa. Franeo se povrnil ua Portugalsko ? Londonski „MorniDg Leader" poroča iz Lizbone, da je govorica, da se je bivši diktator Franeo povrnil na Portugalsko, povzročila tamkaj veliko senzacijo. Bivši diktator biva baje v Cardigi pri Lizboni v hiši nekega svojega prijatelja, ki jo strogo straži policija. Govori se, da se je povrnil, da reorganizira svojo stranko, katere mnogo členov da nastopi na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Preosiiova angleškega minister-stva. Iz Londona poročajo : Množe se govorice o predstoječi preosnovi angleškega minister-stva. „DaiJv Telegraph" je izvedel, da v kratkem odstopita radi starosti čuvar tajnega pečata, markiz of Ripon in kancelar vojvodine Lancaster sir Henry Foudler. Sodi se, da bosta pozvana v kabinet Mr. TVinston Churchill in Mr. Walter Runciman. V tem slučaju utegne Mr. Aaquith izročiti urad zakladnega kancelarja in prevzeti listnico ministerskega pred*edništva. WalirmuiHlova afera. Afera prof. AVahrmunda, ki je spisal proti katoliškim dogmam znanstveno kritiko — kakor pravijo liberalni krogi — ali pamflet — kakor sodijo klerikalci —. je prišla po intervenciji rimskega nuncija na Dunaju, di Belmonte, v nepričakovano kritičen stadij in zadobila tudi popolnoma drugo lice. Ne gre več za spor med krščanskimi socijalci, ki zahtevajo odstavitev prof. Wahrmunda, in liberalnimi krogi, ki proglašajoč svobodo uka na vseučiliščih protestirajo proti morebitnemu postopanju roinisterstva nasproti prof. M'ahr-mundu. Že v tem stadiju stvari se je ministerstvo nahajalo v nemali zadregi, kajti zelo težko je bilo ugoditi mogečnim krščanskim Bocijalcem in si ob enem ne osovražiti vseh svobodomiselnih krogov z kakimsibodi masreglovanjem inomotskega profesorja kanonskega prava, katero postopanje bi bilo nevaren precedenčni slučaj v škodo svobode uka. Sedaj pa se je po intervenciji nuncija stvar nekoliko spremenila. Rimski nuucij je zahteval potom ministra za vnanje stvari odstavitev prof. Walirmunda ; to je nuncij povedal uredniku „Vaterlanda" in vzdržal resničnost objavljenega interwieva nasproti oficijelnomu dementiju avstrijske vlade, češ da je nuncij govoril o vprašavni ateri z ministrom Aehrenthaiom, a da ni pri tem stavil nikakih zahtevkov. Naj si že bodi stvar taka ali taka. naj bodo spisi prof. Wahrmunda kritično znan-8tveni ali le zasramovalni. naj si bode ogorčenje klerikalnih krogov upravičeno ali ne, naj se je rimski nuncij kakor katolik čutil razžaljenim, — eno je gotovo: kakor diplomat je nuncij ravnal netaktno iri kakor politik je napravil grozen pogrešek. Kajti svoji stvari je le škodil, a na drugi strani je Čisto po nepotrebnem razburil duhove in skalil parlamentarno vodovje, samemu sebi pa si omajal pozicijo. Skratka ne gre več za spor med avstrijskimi strankami, ampak za vprašanje, ali bode država pokorna ukazom iz Rima. Daje nuncij spravil NVahrmundovo afero na to opoJzlo pot, to mu zamerjajo tudi krščanski socijalci ia ceio minister Gessmann mu je na nekem zborovanju — sub rosa sicer — očital ne-taknost. Nuncij je s svojo intervencijo koristil le liberalnim krogom in s tem tudi prof. ^ahrmnndu, a spravil v zadrego krščanske socijalce, ki — dasi klerikalni — vendar nimajo nik^ke volje prevzeti na-se odij zunanjega vpliva in zanetiti v Avstriji „Kultur-kampf." Ogrs ka. Ogrski Romuni se pripravljajo na boj. Glasilo romunskega parlamentarnega kluba ..Lupta" je priobčilo senzacijonalen članek, v katerem pravi, da je postalo stanje treh milijonov ogrskih Romunov neznosno, in romunski narod mora proti temu protestirati pred vsem civilizovanim svetom. Preganjanje časnikov in romunskih časnikarjev nima konca ni kraja. Ni dneva, da se skem. Spomenica na] se pošlie parlamentu in vsem večim časnikom Evrope in Amerike. Shod bi imel skleniti, da se izdaja romunski list v inozemstvu, ki naj objavlja vsemu civilnemu svetu preganjanja, ki jih mora trpeti romunsko časopisie na Ogrskem. Položaj na Ogrskem. „Budapesti Naplo" piše, da je zvedel iz najboljega vira, da so odnošaji med vlado in koalicijo, kakor tudi med ogrsko in avstrijsko vlado napeti, in da se je bati izbruha hude krize. Med Andrassj jem in stranko neodvisnosti ni baje možen več sporazum. Razun tega delajo vladi preglavice vojaške stvari in hrvatsko vprašanje. Ako pade sedanje ministerstvo, meni „Budapesti Naplo", bo nova vlada sestavljena iz samih členov neodvisne stranke in poslanec Hollo bo Andras*yiev naslednik. Bivši minister Polonyi. Kakor javljajo iz Budimpešte, skušajo v krogih stranke neodvisnosti, da bi zopet do-vedli v stranko bivšega pravosodnega ministra Gezo Polonvi-ja. Madjari v Hrvatski. „Pesti Hirlap" poživlja v nekem članku vlado, naj povspešuje delovanje Julianovega društva ter jej priporoča, naj ščiti interese Madjarov v Hrvatski. Volilna reforma. Grof Andrassy je v razgovoru z enim urednikov „Magyar Hirlapa" izjavil, da hoče predložiti načrt volilne reforme državni zbor niči še to pomlad. Ker pa je omenjeni načrt skoraj dogotovljen, je možno, da se ga še prej predloži zbornici. Temu na potu bi bila samo ena zapreka, ki stoji izven obsega vladne moči, slučaj namreč, da bi obstrukcija zavzela take dimenzije, da bi poslanska zbornica postala nesposobna za delovanje. V tem slučaju bi vlada razpustila zbornico in razpisala nove volitve. _ Hrvatska. Konferenca hrvatske in srbske koalicije. V sredo se je v Zagrebu vršila konferenca eksekutivnega odbora hrvatsko-srbske koalicije, na kateri so konečno določili besedilo manifesta, ki ga izda koalicija. Popoludne je bila plenarna seja koalicije, na kateri je bil manifest odobren in podpisan oi vseh navzočih poslancev, Srbski kongresni odbor. Veršečki škof Gabriel Zmejanović je za danes sklical na sejo srbski kongresni odbor. Drobne politične vesti. Državni zbor bo sklican, kakor poročajo z Dunaja, na dan 2. aprila. Avstralci proti Japoncem. Ministerski predsednik avstralskih zveznih držav, Deakin, je v sydneyskem parlamentu izjavil, da je za varstvo Avstralije edino jam stvo mogočna angleška mornarica. Ta izjava je naperjena proti Japonski, ki bi rada razširila svoje gospodstvo na otočja Tihega Oceana-Prej ali slej pride med Japonsko in Avstralskimi zveznimi državami gotovo do resnega spora in to radi naseljevanja Japoncev v Avstraliji. Sv. Stolica in razlastitev Poljakov. Neki italijanski listi so izvedeli iz vatikanskih krogov, da vsi nemški škofje smatrajo zakon o razlastitvi Poljakov zelo nevarnim za katoliško stvar v Nemčiji. Papež Pij X. je tudi tega mnenj* in se boji, da se bodo poljske pokrajine polagoma protestan-tizirale, Nemci pa naj ne upajo, da pride na nadškofijski sedež v Poznanju kak nemški Škot. Rusija. Obnova ruske mornarice. — Komisija ne dovoljuje kreditev. Komisija dume za obrambo dežele je sklenila odkloniti zahtevani kredit za gradnjo novih oklopnjač za leto 1908 in za ladije, ki so v delu, p ;tem kredite za topništvo, torpedo vke in podmorske čolne. Komisija je izjavila, da smatra preosnovo flote za možno le tedaj, ako se popolnoma preosnuje ministerstvo vojne mornarice in ako se s posebnim zakonom določi program gradenj novih ladii, razdelivši ga na več let. Kredit za oklop-njače za leto 1908 je bil odklonjen » 19 proti 14 glasom, en člen se je vzdržal gla so vanj a. Kmetski nemiri. Iz Petrograda poročajo : Ministerstvo za notranje stvari je prejelo vest, da so v okra jih Volge izbruhnili kmetski nemiri. Blizu Sa-ratova je prišlo do spopada, v katerem so orožniki ubili več kmetov. Na lice nemirov je o išlo vojaštvo. Steselj pomiloščen. Iz Petrograda javljajo : Oar je spremenil smrtno kazen v 10 letni trdnjavski zapor. Ob enćm izgubi Steselj svojo službo in časti. Dnevne vesti. Menenje poštenega Italijana. Pišejo nam: Te dni sem bil slučajno obiskal nekega ne bi metalo v ječe romunske časnikarje ;' tukajšnjega gospoda italijanske narodnosti in pleni, globi In zatirf« se romunske časnike, liberalnega mišljenja. Med drugim je Danesla List pravi, da se ne smejo Komuni več ome- govorica tudi na kompromis, ki se ima te dni jiti samo na platonične proteste, marveč da dovršiti med Slovani in Italijani Istre. Potem, morajo nastopiti ofenzivno.. „Lupta" svetuje, ko sva izrazila svoja menenja o tem prevaž-naj se skliče shod vseh romunskih časnikarjev nem dogodku in sva se oba izjavila za kom- promis, je moj obiskanec rekel : „Kaj mislite o eventuelnem kompromisu med Slovenci in Italijeni v — Trstu?" Moj odgovor je bil: „Tržaški Italijani poznate še vse premalo nase sile, da bi niti oddaleč mislili na kak kompromis — vsaj ne v dogledni bodočnosti !M „Res je, je rekel Italijan, da smo mi prespali dobo, ko ste se vi nepričakovano vzdignili in razvili, in le žal, da se nismo več brigali za vaše delovanje vsaj pred 10 leti ! Vale sile smo pa predobro spoznali na zadnjih državnozborskih volitvah ! Jaz mislim in upam, (je nadaljeval Italijan) da se posreči našim in vašim voditeljem priti do modu3a vivendi, po katerem bi — ako si že ne podamo roke, — vsaj mogli živeti drug ob strani druzega kakor človek s človekom in da bi še enkrat ponehal grozni boj, ki uničuje nas in vas gospodarsko, gmotno in duševno*. Laskavo se je izrazil potem Italijan o naših voditeljih, katere je imenoval kremen-značaje, a jaz sem se prepričal, da je med našimi sosedi še ljudi, ki znajo trezno misliti. Vtrujen po četrtsto-letnem neprestanem boju za svojega naroda pravice želim iz dna srca, da bi bilo med našimi nasprotniki več poštenih in poštenomisle čih mož, ki bi se zavzeli za pomirjenje med obema sosedoma na tržaškem ozemlju ! Sicer pa moram pristaviti, da, ako pride do kakega eventuelnega kompromisa, kar si menda želimo vsi, more biti ta kompromis časten za oba soseda in ne sme biti govora o vladajočih in — vla-danih. Tržačan. Nemški glas o našem gledališču. „Triester Tagblatt", znan po svojih merodaj-nih kritikah v umetniških stvareh, piše o nedeljski predstavi „Debore" naslednje : „Preteklo nedeljo je zopet gostovala na tukajšnjem slovenskem odru g. Danilova iz ljubljanskega gledališča v ulogi Debore v enakonaslovni Mosenthalovi ljudski igri. Umetnica, ki prišteva Deboro k svojim paradnim vlogam, je ustvarila iz nje veličastno postavo in vnemala občinstvo s svojim strastnim, bleščečim igranjem k uprav viharnim aplavzom. Tudi drugi igra'ci so se vestno potrudili, da postane predstava popolnoma dovršena. V jako mnogoštevilni publiki nahajali so se tudi mnogi nemški in laški gostje, ki so si odnesli najbolji vtis o umetniškem delovanju slovenskega odra*\ Shod državnih upokojencev. Pišejo nam: Malo pozno prihajamo, ali nič ne de. Shod, ki se je vršil dne 9. t. m., je imel lep vspeb. Udeležilo se ga je blizo 160 upokojencev. Na izraženo željo se je udeležil shoda tudi predsednik „N. D. O." g. dr. Josip Mandič, ki je v zanimivem govoru razpravljal o naših razmerah in našem bornem položaju. Kazal je razliko med plačami in pu-kojnina.ri v Avstriji in Nemčiji. Tam gori imajo vsaj toliko, da se morejo preživljati, pri nas pa so izlasti pokojnine zelo mizerne, tako da si morajo upokojenci iskali kakega zaslužka. Če pa upokojenec ni sposoben za nikako delo, mora stradati z družino vred ali celo beračiti. Ni-li to sramotno za državo ?! ! Posebno bi se morala država ozirati na današnjo silno draginjo. Država bi morala dajati drugim delodajalcem lep izgled iri pošteno skrbeti za ljudi, ki so delali zanjo. Kadar mati kruh reže, gleda da U3treže vsej družini, da vsak dobi primeren delež. Taka mati bi morala biti tudi država. Ali pri na3 se dela ravno narobe: viši d »bivajo mesa, niži uslužbenci pa — kosti, Zlo je tudi, da državni vpokojenci radi prepičtepokojnine delajo konkurenco drugim delavcem. To bi ne smelo biti. Ako je mož opravljal vrsto let državno službo, je tudi zaslužil da država primerno oskrbi zanj. Ta izvajanja so glasno odobravali vsi navzoči. Potem pa je dr. Mandić še izjavil, da je vsikdar rad na uslugo nam upokojenim drž. uslužbencem. Obračamo naj se tudi do dra Rybara, ki bo gotovo rad podpiral naše prošnje tudi v parlamentu. Pripravljalni odbor izreka g. dru Man-diću najiskrenejo zahvalo. Sledili so govorniki Stanič, Bikar in A. F. Poslednji je pojasnjeval kako so se zakoni o pokojninah spreminjali. In vendar smo vsi enako služili državi, zato bi morali biti tudi vsi enako plačani. Čemu razlika ? To je tzrok, da se hoče pripravljalni odbor ravno v tem jubilejnem letu obrniti do vlade, s prošnjo, da se pokojnine drž. uslužbencev uredijo tako, da bodo poboljškov deležni tudi vsi oni. ki so bili upokojeni za časa starih zakonov. Najmanjša pokojnina naj bi znašala 400—600 K. Upokojenci vseh naših južnih dežel naj bi se pridružili tej akciji in bi prosili poslance dotičnih dežel za pomoč, A to brez odlašanja, da se prošnje predlože že te spomladi. Izlasti prosimo vse slovenske liste brez razlike strank, da bi nas podpirali in da bi omenjali te naše namere. F. A. Črnogorski princ Mirko in soproga Natalija sta dospela v sredo zvečer iz Be-netek v Trst in sta včeraj zjutraj s parni-kom „AVurmbrad" odpotovala v Kotor. Knežja dvojica se vrača iz Cannesa, kamor sta se nedavno temu podala z bolnim princem Štefanom, ki je pred nekoliko dnevi tamkaj umrl. Truplo ho prepeljali preko Benetek v Trst in od tukaj je v torek zjutraj s parni-kom „Črnogora* odšlo v Bar, od koder je prepeljejo na Cetinje. Z južne železnice. Ljubljanska kolodvorska restavracija ima natakarje, ki pač umejo „2 krat kavo" .plačati-, Steviliti pa ne znajo niti do K 1*04, ter se opraščajo rich kann nur a bisl slovenisch'' ! Slovenska Ljubljana ! Kolodvorsko poslopje v Sežani ima nemško laške napise, 02iroma pročelni „Sessana*. Zanimivo bi bilo vedeti koliko prebiva tam Nemcev, Italijanov? Na Slovence ni treba pozabiti, morda se najde tam kakšen ! Poroke, rojstva in umrljivost. Od 8. do 14. t. m. se je v tržaški mestni občini poročilo 14 parov. Rodilo se ie 158 otrok, to je 72 moških in 86 žensk ; od teh 22 nezakonskih. Umrla je 101 oseba, in sicer 45 moških in 56 žensk ; od teh 24 izpod enega leta. — Sodrugom! Prejeli smo: Radi oddaljenosti in slabega vremena se nisem mogel vdelfžiti shoda železničarjev, ki se je vršil minolo sredo v dvorani „Narodne delavske organizacije". Ko sem pa čital poročilo v „Edinosti" in v „Lavoratore", mi je bilo žal, da nisem prisostvoval temu važnemu shoda, na katerem je bila — kakor trdi „Lavora-tore" — večina socijalnih demokratov. Le tega ne morem umeti, kako da je ogromna manjšina mogla iztirati na ulico — ogromno večino. Ker poznam agresivnost socijalnih demokratov sem takoj pogodil, da so prišli v tujo hišo z namenom, da razženejo naše narodne delavce iz njih lastnega stanovania, kar pa se jim ni in se jim ne posreči. S svojo nasilnostjo pa dosežejo sodrugi lahko to, da začnemo mi narodni delavci hodit v ulico Boschetto vračat te — nemile obiske! Mi slovenski delavci nismo nikaki bledolični po-štirkanci, ki bi se tresli pred terorizmom. Naše mišice so krepke in našo pesti železne ! Mi sicer ne iščemo nesreče ia ne hodimo izzivat nikogar, ali — tudi izzivati se ne puščamo od nikogar ! Ze zadnjič so priveli na javni shod v „Narodni dom" dobro stotino ubranih laških sodrugov z namenom, da bi z brahijalno silo razgnali shod in morda tudi dejanski napadli nas narodne sotrpine ! Mi smo takoj pogodili njihove nakane ter smo takoj prvi poskus odbili z v*0 energijo. Ali pazijo naj, da ne začnemo tudi mi z ofenzivo, kar bi se prav lahko zgodilo, posebno, ako nas bodo izzivali še nadalje. Siraba mi ne poznamo ! Strašili se nismo camorre. Strašili se nismo bajonetov — in strašili se ne bomo — socijalnih demokratov ! Ako jim je res na tem, da bi pomagali revnemu delavstvu, dela o naj to se svoje strani, a obenem naj puščajo tudi nas, da delamo in pomagamo se svoje strani svojim sotrpinom tam, kjer se nam vidi potrebno. Mi smo dovolj krepki, da lahko delamo s svojo pomočjo, brez njihovega nadzorstva. Mi hočemo biti svobodni in ne pod pokroviteljstvom kakega — terorizma. Terorizovali so laško liberalno stranko in jej odvzeli državnozborske mandate v mestu. Skušali so to tudi v okolici, toda zastonj ! Slovenska solidarnost in ljubezen do svojega naroda jih je potisnila. Mogli so se prepričati, da se pri nas narodnih delavcih ne da;a vlad iti s terorizmom. vendar uganjajo še nadalje neumnosti, kakoršnja je bila ona na sh )du minolj srede ! Zapomnijo naj si enkrat za vselej, da s takimi naskoki ne dosežejo druzega, nego le blamaže. Ne proti nam, ampak za koristi delavstva naj delajo, ker to je njihova naloga in njihova dolžnost. Ako pa že hočejo tratiti zlati čas proti nam — naj vedo, da smo jim na razpolago in da se ne bojimo nikogar! Člen „N. D. O." Novih trafik se po odloku finančnega ministerstva ne bo smelo ustanovljati do konca leta 1909. Družba sv. Cirila in Metodija javlja, da so naročile dalje sledeče tvrdke računske listke: Ljubljana: Fr, Hostnik „Novi svet", Iv. Kimovec pri „Lipi", hotel ,St It Wien{, Tratnikova gostilna, .Auer' Ana S.opar, hotel ,Ilirija', Ana Robida za ,h,:el Seidel* Minka Mlakar .Narodni dom', Rezika Jaklič za re3t. „Zupanovo', L Rejec go3t. Nemški-rut, Albin Zikotnik, kolodv. re t. Postojna, hotel jBastel' Ridovljica. go&t. Jerman Krško, Vinko O^ozelec, gost. Škoti j i ja, gost. Desingerjeva v Škof|i Loki, Otman Golob. Kozje za gostilne, Fr. Guček. Jan. Kuželj, Roh Leškovšek, in gospa Železnik. Mirni Stopar pri Stemburju v Kandiji. A'. Pavlin, gost. v Trebnjem.__ Tržaška mala kronika. Odhod v Južno Ameriko. Včeraj zvečer ob 41/i je odplul iz m šega pristanišča v smer proti Buenos Aires prekoatlantični parnik Austro-Americane „Sofia", imajoč nt krovu 480 potnikov. Ognjusen prizor ! Sinoči ob 5 uri in pol zaprosilo se je zdravniško postajo za Danes koncert Slavjanskega. V Trstu, 20. marca 1908 »EDIKOST* štev 80 Stran ITI ja je moral oni požreti neizmerno veliko alko- pevskih vai *,ola, vsled Cesar se je nahajal ▼ stadiju popolne Akad. tehn. društvo „Triglav" javlja ;iijano*ti. Prenesli so ga v bolnišnico, kamor svoj odbor za letni tečai 1908 : je d< šel v groznem položaiu. Predsednik tov. : Šmid Konrad canđ. iur., Padel je V morje. Martin Čermel, 40- podpred. : Zupančič Franj stud. tehn.T tajnik leten kovač iz Rojana, je bil predvčerajšnjem tov. : Vrečko Vladimir stud. med., blagajnik nekoliko natrkan, Imel je pri tem še nesrečno tov.: Ogore^c Ma tin stui. med,, knjižničar saisel, da se je šel sprehajat po pomolu Sv. tov.: Vola^š k Jo^ip stud. med., gospodar tov. Karla in hodil je še povrhu tik roba pomola. Dobrave Franj cand. phil., odb. nam. tov. 5 >"ekaj časa se je zibal semtertja, a naenkrat Pirnat Josip cand. phil., Stanjko Mihael mu je zmanjkalo ravnotežje in — bil je v stud. iur. v di. Za hrupnim plju.kom je prihitel Lloy- Družbi sv. Cirila in Metodija je dov paznik Faresin. ki gaje s pomočjo čolna poslal Otmar Golob, Kozje 20 K narodnega potegnil iz vode. Nopričakovana kopel je takoj davka. -dramila ponesrečenega Ćerraela. I Družbi sv. Cirila in Metodija so poslali Dete jako težko ranjeno. Tri letno dijaki V. raz. ljubi, realke preostanek pri ku dete Fran Delfac iz Obrova je bilo včeraj ob povaniu šolskih zvezkov IX. 5 uri in pol prenešeno v tuka.šnjo bolnišnico. Družbi sv. Cir. in Met. je poslal P. Zdravniki, ki so ga preiskali so konstatirali Strel, Mokronog 10 K iz poravnave povodom na njen stekline na desni in levi rami. Oparil kazenske pravde. se je z vrelo vodo. Sprejet je bil v VII der-! Družbi sv. Cir. in Met. je nabrala g.ca matol' gični oddelek. Betica Muller, Zagorje ob Savi 5 K narod- Ponočni razgrajači. Zdi se, hvalabogu, nega davka, da pojema število ponočnih razgrajačev. Stro- Družbi sv. Cir. in Met. je darovala g. gost policije je torej imela blagodejen učinek. Josipina pl. Marchesi v Idriji mesto venca Včerai namreč so jih aretirali le 6. na krsto umrle g. Natalije Sepetavec 10 Bmefinica. Stric: No, Pavlek, ali si bil pri kron. _ zobozdravniku? — Pavlek: Da. — Stric: Si kri- . .. al? - Pavlek: Ne. - Stric: To j^e lepo, zato dOlaV. OrgaillZaClja Za koncert Slavjanskega imajo členi N. D O. znaten popust glede vstopnic. Listki Uli IIII Skladišče ^plavljenih olM in izdelanih kosov za ženske oM e A. Fonda, Trst 3l — ulica Barriera vecchia — 31 SLOVENCI ne zamudite obiskati skladišče, kjer najdete blago po jako nizkih cenah. tk lil •♦i ZAHVALA. Podpisani se v svojem in v imenu svojih otročičev zahvaljuje vsem onim, ki so povodom bolezni in smrti nepozabne njih soproge oziroma matere Slovanska brivnica v Trstu. BI dobiš 20 stotink. Ali te je zelo bolelo ? — Pavlek : Čisto nič. — Stric: Kako to — Pavlek: Zobozdravnika ni bilo doma. Koledar In vreme. — Danes : Joahim sp* se ^bivajo v uradu N- D. O. — Jutri : Benedikt opat. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- Cels. — Vreme včeraj: deževno. Darovi. ».v i__i i;* » Za moško podružnico družbe sv. Nase gledališče. Cirila in Metodija v Trstu je nabral pri Včeraj§nja repriza „Desetega brata* družinskem večeru „Trgovskega izobraževal-je napravila vseskozi neizmerno bolji utis nego neSa društva" 14. t. m. g. R. 4 K 47 stot., oremijera. B la je harmonična celota brez ne- čemur .ie dodal g- Fabijan o priliki štetja te mil h disonanc ; tempo igre je bil bolji, godba svote J kavarni „Commercio" 53 stot., skupaj in petje sta napravil« svojo dolžnost, — skratka, torej 5 K. Srčna hvala ! bila je to predstava, vredna več ali manj one j Za moško podružnico je nabral gosp. umetniške stopinje, do katere se je povspelo Dragot n Gobec v Podgradu K 3. — Gosp. r,a§e cledabšče. P«nič je nabral v svoji gostilni med raz- Pri igrah s petjem in godbo sta ta dva nimi £05iti K Denar hrani uprava, iiniteija merodajne važnosti za vspeh vse igre.' Podružnici družbe sv. Cirila in Meri kakor smo zadnjič — sine ira et studio todija pri sv. Jakobu so darovali odborniki — smatrali za svojo dolžnost posvariti orkester, j del. kons. društva 5"24 K. se nahajamo dane3 v bolj prijetnem položaju I ^ družb nem nabiralniku v gostilni istega da pripisujemo tudi njemu dober del zasluge na včerajšnji uspešni prireditvi. Da se daje pri dobri volji veliko doseči, je dokazal včeraj šentjakobski orkester s par sinfoničnimi komadi v medaktih. A propos, nadejamo da se bode nadalievaio na tej poti in podajalo občinstvu ? medaktih ne le dobre godbe, ampak tudi i?.bran:h komadov. Kar se tiče igralcev, je bila igra večino* ma zasedena, kakor zadnjič. G. režišer Ve-ovšek s svojo divno kreaciio Kerjavlja, gg. Veble kakor Deseti brat, Ponikvar (Piškav), Potrato (Dolef). Viktor (Kvas), g.a Starčeva Mamca"* itd. so potrdili svoj U3peh. Z veseljem pa smo zopet pozdravili na odru g. Gre-oenc.a v ulogi graščaka Benjamina. Bantonist rrerjančič je zopet dosegel triumfe. Predstava ni i»ila tako obiskana, kakor se je pričakovalo, krivo na tem je bilo jako eugodno vreme, radi katerega je obisk iz okolice na tej popoldanski predstavi večim iciom izostal. Igralcem na znanje! Vaja za igro Kdo je mrtev ki se vprizori v nedeljo na ?i oseku, se bode vršila ob 8. uri v soboto. NTaj nikdo ne manika ! društva se je nabralo tekom meseca 16 K. Vesti iz Goriške. Skandal vseh škandalov. Prejeli smo: V prigibu Vam pošiljam pečat kraške občine Temnica, ki se na niem blesti blažena italijanščina : „Deputacione communale Tomnizza*. Prosim, obiavite to v Vašemu cenjenemu listu. To je vendar škandal za slovensko občino, na slovenskem Krasu. Daljnega komentarja ne pišem nikakesja, ker ga ni potreba. Iz zapadnih Brd. V prejšnjem deželnem zboru bili smo zapadni Brici zastopani po poslancu^ g. Antonu Jakovčič ki ima svoje bivališče v Siorencu pri Neblem. S hvaležnostjo moramo imenovanemu gospodu priznati, da je mnogo storil v korist zapadnih Brd. Po sedanjem Številu poslancev bi Brici popolnoma opravičeno lahko zahtevali vsaj dva Poslano.*) ZAHVALA. Presrcno se zahvaljujem vsem Vam iji Koncert Slavjaiista, zborski volitvi dne 2. marca in pri ožji Danes dospe v Trst slavni Dimitri Slav- volitvi dne 9. marca v tako sijajnem nski-Agrenjev s svojim zborom in predstavi Številu izkazali svoje zaupanje. »e drevi našemu občinstvu. Bodi nam ob tej ; * v___. r-__f——r—3-TTi oriliki dobrodošel neumorni gojitelj slovanski : ^gotovljam .Vas, da bodem , delal iruetnosti! Tržaški Slovenci, kojim je njegovo ' .na to> da to X ase, zaupanje opravičim -iavno ime že zdavnaj znano, prihite danea da bodem vselej z največjo vnemo in v nedeljo z veseljem pozdravljat velikega nastopal za narodne in gospodarske ko- iirigenca in pevca in njegov zbor ter se na- j ri?ti slovenskega ljudstva na Goriškem. =>Jajat na krasnih ruskih pesmih. ( r>* r t Koncert zecne drevi točno ob 81/*, listki Aiveli . -o na prodaj pri vratarju Nar. Doma," a uro ; KANAL, dne 16. marca 1908 ored koncertom pri blagajni. ■ v --i Anton Križnic Društvene vesti.-- ... , x . . i *) Za članke pod tem naslovom uredn;5tvo izredni občni zbor Dramatičnega odgovarja le toiiko, kolikor mu zakon veleva, društva v Trstu. — Pisarna Dramatičnega " tiiušLva naznanja: Z ozirom na to, da ima v nedeljo dopoludne Jadranska banka svoj bčni zbor, khterega se mora vdeležiti več nov Dramatičnega društva, se bo i z r e d ni f b č n i z b o i št v a, ki je bil fklican tudi v nedeljo dopo ludne, vršil že v s o b o t o 21. t. m. zve-e r ob 8. uri v gorenji restavracijski dvorani Nar. doma. Denarna posojila v vsakem zn& J n ... j i ~s— »ku, pnrtl lam- n r a m a 11 č n e g a dru- «tvo, zamorejo dobffl osebe vsakega »loja to-il t klican tudi v nedelo dopo- ||ko ni osebni ko|ikor na hipotek°rn, |J.edit pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila v vsakem znesku se dajeje po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amer Občni zbor podružnice družbe sv. tizaciji. Obrniti se Je na JOSIPA ZID ARI ^ mirila in Metodija na Greti se bo vršil dne ulica della Caierms it. 14, Z. nadet -'5. t. m. ob 3. uri popoludne v prostorih od 9.—12. predpol. In od 3.—6. popoludne RojMnskeg* konsumnega društva". _E Odbor delavskega konsumnega društva naznanjp, da se ho vršil letni občni zbor dne 2>>. aprila t. 1. „Tržaško podporno in bralno društvo" naznanja svojim udom, da od dan« s ; ajarej bodo uradne ure tako-le : ob delavri-ktk ti 9. do 12. prcdpoludne in cd 4. popoludne do 7 sr. In pol pop Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: GraškePoulards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile št. 15. \\\\\\\\\\ \ V \ vVV\,X\\\\\ \\\VHV Nova prodajalnica :: z veliko Izbero hišnih In ^ kuhinjskih predmetov po najzmernejših cenah. Vincenz Pibrouz, junior ulica delle Poste štev. 3. Prilika! J MaMcI ntovljgii oblek in irojaH M. FARCHI, Trst ul. Giacinto Gallina Št. 8 (Prej v ul. delle Legna) prodaja oblek, površnikov, palefof in hlač špr- Najflneje blag*o. ^ Cene čudovito nizke ! Pozor no naslov! • • • ■ Parobrodna družba Severno-nemški Lloyd-Bremen (NORDDEUTSCHER IiIiOVD ~ BREMEM) : : Redne parobrodne črte li Bremena v Nov York, Baltimore, Oatveston, Buenos Alres kakor tudi po pristaniščih Južne Azije, - Avstralije itd. ita. - Parobrodi nemškega severnega Lloyda : 178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s 15-1)00 ton.; 11 velikih parobrodov za prevažanje blaga ; 2 velika patnika za vež-banje; 37 velikih parnikov za vožnje po evropskih moijih ; 11 velikih najmodernejlh s parnikov v delu; 156 manjših parobrodov. . Vsega skupaj 395 parnikov, od katerih 172 brzih, opremljeni z modernim komfortoin, - BRZI PARNIKI ki preplovejo ocean v 5-6 dneh. 470 agencij v prvih svetovnihist praniščih. Cene nizke, hrana dobra. Za informacije in pojaLsnila obrniti se na Glnunl zastopnik o Trsta Piazza Giuseppina I. luiormacije in pojasnua o F. STUMPE TELEFON štev. 20-68 O DOBIVA SE V VSEH LEKAKNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH revmatizmu 1x1 protinu f TEKOČINA GODINfl prirejena v Trstu Rafaela 6odina, lekarna „yiUa Jladsnna della. Salate" pri od lekarnarjev: sv. Ja .abo in Josipa godina, lekarna jnr 3gea* farneto 4 Steklenica stane K 1'40. Iz Trsta se ne odpošilja raanje od 4 steklenic proti pošt. povzetju ali proti anticipatni posiljatvi zneska 7 K franko pošt, in zavoja. *-- — ^ Stran IV »EDINOST < štv. SO „ V Tret:i, dne 20. marca 190* poslanca. — Ker se nahajamo tukaj na »a rodni meji ter je naše ljudstro v neva rnosti potujCevanja, je tembolj potrebno, da se da takemu kraju poslanca, ki bi tudi v narod nem pogledu vršil svojo dolžnost, kakor je to storil prejšnji poslanec Jakončič. ki je večkrat tudi v deželnem zboru stavil kiterpe lacije radi zoper^tAvljanja slovenščine po na ših uradih. — Slovenski veleposestniki bodo imeli voliti še eafga poslanca. Zapadni Brici apelujemo na njih razsodnost in n: rodni čut. da poverijo ta mand.st možu iz našega kraja ! Vesti iz Istre. Jama „Dimnice11 pfi Slivju. O lepoti tega podzemskega doma se je zadnja leta mnogo govorilo. In res : že vhodna pot navdaja vsakega obiskovalca z radovednostjo, ker mu daja nlutir?, da se tam spodaj krijejo naravina • ude u. Čim smo prošii pod prve velikanske oboke, obstajamo v začujenju. Dalje grede čujemo šuu\ kakor da je v blizini kak mlin, čegar Šumeuje moti samotno tišino. In res prihajamo kmalu do precej širokega potoka, ki prihaja iz ped skale, teče — padaječ čez slap — v ravni črti ter se ob koncu vijugasto opušča čez jez na Široko in ee izgublja. Tu je presenečenje zi vsakogar : nasprotno obrežje je raven zid do oboka, a prostor nad jezom, ves podprt s stebriCi nudi — ako je razsvetljen — gledalcu izreden pogled. Pa ostala — u. pr. suha jama?! Sam ne vem, kje bi pričel, kakor ne, kje li začel oni, ki si hoče ogledati to podzemsko čudo. Vse ti je v različni obliki in bani, lesketa se ti vsa v vteh vrstah dragih kame-nov. Kar prepleteno jo z vsakovrstnimi kapniki, visečimi stalaktiti in rastočimi stalagmiti, stilečimi na vse strani. Ob orjaških enakomernih stebrih — kakor da so nalašč narejeni, da podpirajo ogromni obok — je cel gozd tenkih pa visokih stebričev, ravnih kakor t veča. Po nekod vidiš pravih mahome-daut-kih grobišč, rastlin podob itd. Strop kakor bi bil umetno napravljen : mozaično in iz razni barvnega mnrmorja — raven ali po načinu kupole, sredi katere visi krasen lesketajoč se lestenec. Ob steni vise prozorna zagrinjalu, tla po nekod kakor betonirana kakor nalašč za plešoče, tu so lični biserni kabineli kakor pripravljeni za — butiet. Zanimivo je videti tu pa tam male posodico z vodo, katerih rob se ti zdi umetno izklesan v modernem slogu, dočim je notranjost kakor morska goba. Še krasneja je — vodna i a m a. — Kapnikov vseh vrst je nešteto kakor v suhi janr, le da v drugačni obliki, ali vsemu povečuje lepoto kristalna tekoča voda. H.dil boš ob njej precej daleč, a ne moreš ee ;,e nagledati. Po stiugi se vije čista voda mimo kristalnih in na duu — da si je veiiko niže — vidiš vsako najmanjšo stvatico. raznobarvne in oblikaste kamenčke. Ob iztoku vode zopet obstajaš presenečen in opazuješ, kaku si je narava tako umetno izklesala pa-kr "no luknjo, da mere voda dalje, ki se zox * pokazuje, kjer smo gori govorili o vod.. Sploh pa ni možno ni deloma opisati vseh čtidesev v tolikih in tolikih prostorih, v kateiih so zastopani vsi umetni slogi in lan ta&tično zastopani. Milo, divno iu oivjerc manti-čno 1 Na vse nadzemeljsko pozabljaš, za bežeče ure se ne meniš : vsakdo, ki je keda) obiskal ta podzemski dom, si želi — tem sem uver-jen — obiskati pa zopet. Pa tudi vbodna pot ne bo zaostajala v zanimivosti za jamo : v skalo vsekana vije se v spralni krožni smeri navzdol v jamo. Nenavadna bo in impozantna, ko bo dodelana pod srretnim vodstvom od delavcev-domačinov. Koliko troŠkov in trula je in bo imela tržaška podružnica „Slov. plan. društva* — tega si ne misli nikdo, ki ni posebno obv- ščen. Vsakdo — ki je obiskal jamo mora pa iz polnega prepričanja priznavati tej podružnici veo Čast in hvalo, a r.evenljiva nje zasluga je. da je poskrbela, dajeta krasota naše pokrajine istrske ostala v narodni lasti! V nedolgem času bo ta jama siovesno otvor-jena šii sercu t>vetu in že sedaj kličem : na svidenje v jami ..Dimnice" ! ! E. B. S. v Vesti iz Štajerske. Zmečkalo mu je glavo. Minolo nedeljo jO pt'M stnik umetnega mlina pod Ptujsko g- i o Jože Vogrinec mazal stroje. Pii tem gu je p i zgrabila transmisija in itu po-polnoiLa zmečkalo glavo. Zapustil je vdovo in troje otrek. Gospodarstvo. i Za Češko jubilejno razstavo v Pragi se delajo veliko priprave od strani praške trgovinske in obrtne zbornice. Razstava se otvori 1. maja in bo trajala do konca okto- i bra. — Trgovinski in obrtni muzej v Belemgradu se osnuje v kratkem kakor poseben oddelek v ministerstvu za narodno gospodarstvo. Nova naprava bo v prvi vrsti vršila intorma- j cijsko službo. Namen t-ga muzeja je zbirati in razstavljati poljedelske, obrtne in indu>tri-ja!ne izdelke v deželi; potem zbirati in razstavljati vzorce naiboljih in po najnovejih metodah izdelanih izdelkov iz inozemstva kakor tudi pomožna sredstva za proizvajanje takih izdelkov. Muzej bo i a'7alje dajal producentom in trgove m pojasnila o trgovanju in prodajaluiu v inozemstva in v Srbiji, vodil register varstvenih znamk, modelov in vzorcev, imel bo strokovno Lir žnico, prirejal predavanja in po ičr.e tečaje za obrtnike. Monopol na vžigalice. Madjar-ka vlada namera'.a uvesti monopol na vž'gaiice, to je, da bo ona sama imela pravico izdelovati vžigalice v svo ili tvornicab. S tem bi se vžigalice v Ogrski in menda tudi v Hrvatski podražile. Zadnje brzojavne vesti. Demonstracije v Zagrebu. ZAGREB 20. (Ob 3. uri zj.) Včeraj je zopet p?iš'o do d< m' i m i c, Trst, ulica Barriera 32 \v bi5i lekarne Picciola). 1349 gostilno v ulici Istituto št. 4 - - - - kjer bom točil izvrstna - - - - vipavska in druga vina. Priporočam se za obilno udeležbo ^Leopold Škerbic. MBBMBBM——— KXXXKttMKK3Č)CttttttXX Podpisani naznanja slavnemu občinstvu Trsta in okolice, da je prevzel na svoje me dobro znano trgovino UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez ~ vsake bolečine i kolonijalnega blaga v zobozdravniškem kabinetu Br. J cenrik in C. luseher TRST ulica della Caserma štev r.adst. 2 In jestvin v ulici Giulia štev. 29 ter se toplo priporoča udani HUGO CZUHDA (BENEŠKA PEKARNA) TRST — ulica Conti štev, : izdžlujg praui hi$iieničen kruti po beneškem zistemu kakor tudi sladke biškotin l.i pivpsfience za uporab) na ladijah. Postrežba na dom. 5 Hceete se prepričati? obiščite rellka »kladiš* q vdove Salarint »i-nto dolta Faora 2 <|{ ul. Posto Nuov* t (rogii Tflrrentc). >|! .Alla Citti Ai Velik itbor izgotOTijeaib oblek ta molke, zostami z& otroke. P«Trfiniki, moftie jope, ko>l t 4 I za Prvo primorsko pod je tj prevažanje pohištva in speiirijsko RUDOLF EXNER - TRS Toiefon it. »47. - della Stazsione štv. 17. - Filijaike v PULI, GOR! Prekaša-nje pohištva "r j. it. 1 Telefon U REKI in GRADEŽU. as, vse kraje fcu- ia isios:ametva v saprtlb pa centrih vozovih .i a poiiiStvo, dolgih G do 3 motro^. ,rijSi]:'i2i5 pr^dmetOT, ti se jemljejo aa 0smiz ia prefalafiJP olaga aa rse Sprejema se tudi pohištvo Sn jdrage predmete v shrambo v lastna za to pripravljen« suha skladlž-Sa. ^^ traafiki zavod VACU^-Oi ČIŠČENJE i« tSHRANJEVAKJE PSEPKOG- .■■.■■min ■ Točna vostrežbu in rizfcc ot-ae. Andrej Gulič Trst, li JH i ulloa Fariieto sfev vogal ulice Gelsi Skladišče pohištva in tapetari] lastnega izdelka. SPECIJALITETA: Popolne sobe svetle a teirne, posamezni komadi vsake vrste z zalogo ste ic. obešal in divanov vsake vrste in velikost Preskrbi se popolno opravo n preaočišfc po jalio zmernih ecuali in > akrboo Tožuj 1 t 1 1 1 1 t t 1 1 1 1 l 1 I 1 1 1 1 t 1 1 • 1 t 1 ■ 1 1 I 1 I I t I t.l t , 1-, 1 lf. _ ifsliSs m\m uolncnlh posrinjnl Specijaliteta volne in žime za Vse to se ziuimce. dobi pri Josipa Wo TRS1?, ulica Halcanton Prešitih pogrinjal lastnega izdelka Pokrivala, perilo, triiž, pleie-, ^iiine. zavese in pre- % proge, -.v © lemgn? štev. 12. O 6 a o o o o vina ISTRSKI TERAN . . stotink 72 PRISTNI viški 0P0L0 80 Vs facon burgundec. specijaliteta tvrdke po stot. 90 liter v steklenicah od 30 litrov naprej, v K e los k (Izola) steklenica K 2 Asti spuuianto F.lli Cora „ 4.— Velika izbera španskih vin. Skladišče vina, Trst ul. SS. Martirili TELEFON štev. i47I Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne. Počkaj & KogL Hotel liaikaii