Sevanje v Podgorici se ne bo povečalo
Pri reaktorju so že shranjevali radioaktivne odpadke, zdaj pa bodo uredili ustrezno varno skladišče /Odpadki iz jedrske elektrarne Krško in rudoika urana Zirovski vrh ne bodo prišli za Bežigrad
Skladišče za radioaktivne. od-padke v Podgorici razburja našo javnost. Ali je upravičeno? Bo res ta objekt, velik komaj 10x25 m in vkopan v zemljo, tako ogro-zil bližnjo in tudi širšo okolico? Kaj bo pravzaprav spravljeno v njem?
Ko smo zbirali gradivo o tem, smo prišli do zanimivega zaklju-čka. Ugotovili smo, da so Ijudje zelo slabo informirani o dogaja-njih v svoji okolici in da začutijo panični strah, če kdo samo ome-ni skladišče jedrskih odpadkov. Kaže da v Podgortci dosle| sploh nlso vedeli, da so ra-dioaktivnl odpadki shranjenl v n|ihovl neposrednl bllžlnl, ob samem reaktorju... Delavci reaktorja v žargonu pravijo, da jih imajo v »garaži«, čeprav gre za v zemljo vkopan prostor, pre-krit s pol metra prsti. Prav tako je v Ljubljani še nekaj takšnih skladišč, v naši občini med dru-gim tudi na Zavodu za raziskavo materiala, kjer hranijo različne radioaktivne aplikatorje. Vsem tem skladiščem je skupno to, da niso ustrezno varovana ter te-hnično opremljena tako, kot so-dobno skladišče radioaktivnih odpadkov mora biti ter zaradi te-ga predstavljajo potencialno ne-varnost za okolico. Predvsem gre za možnost odnašanja od-padkov iz skladišč.
Or. Miro Plrš, sodelavec Inšti-tuta Jožef Stefan, nam je pove-dal, da je sedanje skladišče ob reaktorju v Podgorici že polno, da pa je nujno, da takšno skla-dišče za srednje in nizko ra-dioaktivne odpadke imamo. Pravzaprav bi moralo biti zgraje-no sočasno z reaktorjem, a tedaj ni bilo dovolj denarja. Sedaj sredstva so. Večino sredstev za investicijo, ki bo stala okoli 16
milijonov   dinarjev,   je   odobril Zvezni izvršni svet.
Skladišče bo zgrajeno iz beto-na s 30 cm debelimi stenami, vkopanimi v zemljo ter pokrito s 50 cm prsti. Or. Pirš je dejal, da bo sevanje iz skladišča zane-
marljivo majhno in da bi se lah-ko na njegovi strehi sončiii 365 dni v letu po 8 ur, pa zaradi tega ne bi občutili nikakršnih težav zaradi sevanja.
Prvi prostor skladišča v veliko-sti 10x10 m bo namenjen paki-ranju   odpadkov,   ki   jih   bodo
jnranjevali v drugem delu, veli-kem 10x15 m. Kot poudarjajo na inštitutu, v skladišču ne bo te-kočih radioaktivnih odpadkov. Vsi odpadki bodo vliti v beton in uskladiščeni v kovinske sode. večina pa po nekaj desetih letih ne bo več radioaktivna.
Skladišče naj bi uporabljali približno 50 let, nakar bi - vse odpadke premestili v*centralno jugoslovansko skladišče, ki bo do takrat že zgrajeno. Dr. PirS je povedal, da bodo v tem skla-dišču shranjeni vsi nizko in srednje radioaktivni odpadki iz Slovenije, razen odpadkov Iz predelave uranove rude ter od-padkov jedrske elektrarne Krt-ko. Poudaril je, da žele zbrati v tem skladišču radioaktivne od-padke, ki jih uporablja približno 50 organizacij v naši republiki. Sem sodijo radioaktivne igle, ki so jih uporabljali na Onkološ-kem inštitutu, radioaktivni stre-lovodi, radioaktivne sonde za merjenje vlage in druge radioak-tivne snovi, ki sedaj predstavlja-jo zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov in kadrov potencialno nevarnost za okolje, saj v mno-gih primerih niso ustrezno shra-njeni.
Prostor, kjer bodo vse te od-padke shranili, je že sedaj ogra-jen in dobro varovan, saj ga stražijo posebej usposobljeni stražarji 24 ur dnevno in je do-stop nepooblaščenim osebam onemogočen.
Večkrat smo tudi slišali vpra-šanje, zakaj centralno skladišče srednje in nizko radioaktivnih odpadkov gradimo v urbanem okolju. Odgovor je preprost: za-radi pomanjkanja sredstev, kajti 6e bi to skladišče hoteli zgraditi kje drugje, bi morali zgraditi ce-lotno infrastrukturo in zagotoviti ustrezno varovanje, kar bi inve-sticijo ter kasnejše vzdrževanje zelo podražilo.
Ko že govorimo o vplivu radia-cije na življenje, povejmo še po-datek, ki ga je posredovala med-narodna agencija za atomsko energijo. Ta agencija navaja, da kar 67,6 odstotka sevanja sodi v tako Imenovano naravno ra-dlacijo, ki smo |l Izpostavljenl kjerkoli na naiem planetu, da
' 30,7 odttotka predstavl|a m«dl-clnska radlaclja, lo ao razna «11-kanja zob, koctl, fluorograflra-n|e, rentgenskl pregledl Itd. In le 1,7 odstotka k celokupnemu sevanju prispeva nuklearna In-dustrlja, laboratorljl, nuklearne elektrarne In posledlce eksplo-zi| atomaklh bomb. Zato |« strah Podgorlčanov, po bese-dah dr. Mlroalava Plria, pov-sem odveč, ka|tl z dograditvljo skladliča za radioaktivne od-padke ne bo njihova okollca prav nič bolj radloaktlvna, kot ]• ie seda|.
ANDREJ DVORŠAK