ZA VODNE ŠPORTE UUBUANE
Jezero na Ljubljanskem barju
Vrsto let predlagam, da se v planske doku-mente Ljubljane vnese predlog za ureditev vod-nega centra za vodne športe na Ljubljanici. Te-daj, ko je do ponovnega pretresa, izglasovan moratorij (ustavitev del) za gradnjo vseh objek-tov na Ljubljanskem barju - Polikem, Ilovica, golf, letališče, deponije, melioracije, ceste, črne gradnje, gospodarsko razstavišče, marine itd., je pravilno, da službam za rekreacijo in razve-drilo prebivalstva prikažemo možnost gradnje novega vodnega športnega in razvedrilnega cen-tra na Ljubljanici v odseku od Ižce pri avtocesti do lip ob izlivu Iške.
Utemeljitve
1.  Sedanja čolnarna, ob izlivu Malega grabna v Ljubljanico, nima na sedanji lokaciji nobene razvojne možnosti. Idilika in romantika te loka-cije je odgovarjala potrebam Ljubljane s 45.000 prebivalci, ne zadostuje pa potrebam deset-krat večjega mesta.
2.  Neposredni odsek Ljubljanice od Grubar-jevega prekopa do Ižce oziroma avtoceste pote-ka v šestih vijugah, s popolnoma obraščenimi bregovi in močno obojestransko črno gradnjo stanovanjskih hiš (26) in vikendov (38). Društvo za varstvo okolja ne dovoli posekov grmovja in dreves ob bregovih. Zakoni za vode zahtevajo nemoten dostop do vode za potrebe vzdrževanja bregov in za nemoten pretok vode ob poplavah. Lovci, ribiči in ljubitelji živali, rastlinja in same-ga Barja soglašajo s sedanjira stanjem, so dejan-sko proti vsaki nadaljnji gradnji kakršnihkoli objektov na Ljubljanskem barju. Nasprotno pa zahtevajo kmetovalci, da voda ob poplavah hi-tro odteče iz njiv in travnikov. Slovenski dogo-vor s Hrvati pa nas obvezuje, da mi ob poplavah na Savi na Hrvaškem vsaj nekaj dni zadržujemo poplavno vodo na Barju. V tem vigujastem od-seku je gladina vode tako nizko pod grmovjem in bregovi, da tu ni mogoče razviti jadralnega športa, ki postaja v zadnjem obdobju v svetu in pri nas vedno bolj zaželena in priljubljena pano-ga vodnega športa. Še bolj izrazita pa je povsem nova zvrst športa - to je posebna žičnica na vodi, ki vleče vodne drsalce »gliserje« po vodni gladini tako kakor smučarje po snegu. Pri vseh teh in še drugih ugotovitvah pa je zelo važno tudi to, da se na tem odseku ne more prirediti nobene izrazite veslaške tekme, ker je sedanja struga vsekakor daleč preozka in prekratka za sodobne veslaške športne panoge.
3.  Iz črtne skice, Panorama Ljubljanskega barja, je razvidno, da bo predlagani vodni cen-ter viden kot veliko podolgovato jezero, tudi iz južne avtoceste in to ob neposrednem priključ-ku avtoceste na mestno magistralo na Barju.
4.  Neposredno ob avtocesti predlagam tudi motel, zgrajen kot hiše na kolih, ob eni ali obeh straneh Ljubljanice oziroma jezera. To bi bila resnična atrakcija za pospešen razvoj turizma v Ljubljani.
5.  Vsi, ki se v eni ali drugi obliki ukvarjamo z zaščito narave in varstvom okolja, smo dolžni jasno pojasniti, da mi že v.bližnji bodočnosti ne moremo več računati z ažurno čistim morjem, čisto Savo in celo čistim Blejskim jezerom. Zato pa smelo trdim, da lahko ohranimo Ljubljanico v sedanji čistoči in barvi, ako bomo še nadalje na vsem njenem vodnem območju, to je zajetju padavin, poskrbeli za ohranitev čiste vode in za pravočasno gradnjo čistilnih naprav.
Novo Jezero, dolžine približno 4 km in širine 300—400 m, naj bi postalo priljubljeno mestno jezero oziroma zrcalo na Ljubljanskem barju in to ob samem robu novega gospodarskega raz-stavišča in drugih objektov, ki jih nakazujejo strokovnjaki južno od Avtoceste.
6.  Ker izgleda, da vse od Livade pa do južne avtoceste ne bomo smeli posekati ob bregovih grmovja in dreves predlagam, da ohranimo vse grmovje in drevesa tudi v vsej dolžini desnega brega jezera, to je na Črnovaški strani vse do Lip. Med tako bogati zeleni breg bi v presledkih
namestili posamezno turistično hišico na kolih, za potrebe motela in domače graditelje vi-kendov.
7.   Osebno smatram, da je vodna gladina, posebno še, ako je čista in zdrava, v merilu zaščite narave, enakovredna vsaki najlepši vzdr-ževani zelenici ali celo gozdu. Zato pričakujem, da moj predlog ne bo naletel v strokovnih kro-gih na odklonilno stališče, saj je močno podprt s stvarnimi mislimi, ki ne bodo predrage, Ljub-ljani pa bodo prinesle nov, zelo zaželen objekt - čisto jezero.
8. V predlogu sem nakazal, da bi ves izkopani material, črnico, šoto, požarnico in ilovico, po-rabili za prekrivanje smeti na novi deponiji, ki je v bližini novega jezera.  Znano je, da smeti nočejo več pokrivati s pepelom iz toplarne, ki ga tudi ne bo, ker bomo gotovo začeli toplarno kuriti s plinom. Za dokončno izgradnjo jezera bo treba izkopati okoli 6,000.000 kubičnih me-trov mehkega barjanskega materiala, ki bi ga s prenosno žičnico prevažali od jezera do depo-
nije na razdalji okoli 1500 m in to v količini, ki bi jo dnevno potrebovali na deponiji. Gradnja sa-mega jezera bi tako potekala vzporedno z zasi-pavanjem nove deponije smeti daljše obdobje in z zdravim materialom.
9. Jezero bo na barje gotovo prineslo zelo pestro novo življenje. Ob njem bi dogradili se-danjo gramozno cesto imenovano »Pot na Ra-kovo jelšo« vse do Lip, kjer obstoječa urbani-stična dokumentacija že nakazuje nov most pre-ko Ljubljanice, s križiščem za cesto proti Brezo-vici, Podpeči, Brestu, Tomišlju in Črni vasi. Dograjena Pot na Rakovo jelšo bi bila povezava za vse vasi na Barju, na avtocestni priključek ob Kardeljevi cesti. Istočasno bi bila tudi glavna jezerska komunikacija ob mestni strani jezera tako za potrebe naselij na Barju tja do Krimske-ga pogorja kot za potrebe motela ter vodnih športov vseh vrst vse do možne male »Čol-narne«.
CIRIL STANIČ